33, ste v._V Kranju, dno 19. avgusta 1905._VI, leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarstvi list =====
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravniAlvo se nahaja v hiAi st. 105 nasproti znpne
leta 1 K. Za druge države stane K 5<X). Posamezne številke |>o 10 vin. — Ha cerkve. —  Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -  Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren poptot "                    nuj se izvolijo fninkirati. — Hokopisi se no vračajo.
Kmetijska šola na Gorenjskem.
Na občnih zborih c. kr. kmetijske družbe se zbira navadno prav lepo število razumnih kmetovalcev in sploh za kmetijski napredek vnetih mož. Pri tacih prilikah se čuje marsikatera pametna beseda v izboljšanje nagega gospodarstva ter se ponovi ta in ona želja.
Tudi na letošnjem občnem zboru je bilo tako. Med raznimi umestnimi nasveti se je zaslišal tudi klic po ustanovitvi kmetijske šole na (lorenjskem. Ta klic kaže, da se Gorenjci vsak dan bolj zavedajo, kako potrebno je kmetu več stiokovnega znanja, če hoče dandanes obstati kol kmet. Kmetijska šola na (Jorenjskem je že davno pripoznana potreba in se že več let dela zanjo z — besedo. Koliko so v to poklicani možje ztinjo storili tudi v dejanju, ne vemo. (<uje se le toliko, da ne morejo dobiti pripravnega posestva v ta namen. Eno je preveč razkosano, drugo premočvirno, tretje nima pripravnih poslopij i. t. d. Kratko rečeno: Gorenjska kmetijska šola je še daleč. — Toda ni samo daieč zaradi težav glede primernega posestva, nego še veliko bolj daleč je zavoljo pomanjkanja pripravnega šolskega materi-jala. Danes bi šoli še manjkalo pravih učeni ev, to je takih, ki bi se res iz ljubezni do kmetije hoteli v kmetijskih naukih dobro izučiti ter postati gospodarji na domovih svojih
PODLISTEK.
Zatrta.
Spisal J. Starogorski. Dalje.
Zopet vse tiho. Jaz sem napenjal svoje možgane in iskal po vseh kotih kaj pametnega, da pridem v razgovor in ... do cilja:
In zopet začne Marica:
o Slišala sem, da nas skoraj zapustite?»
«ln kaj zato? Počitnice so minule. Treba bo zopet sesti h knjigam.*
«Pa mi bo dolgčas po vas!?*
■<Ali res?« sem vprašal veselo.
• Imam sicer dovolj dela, da si kratim čas. Vendar, kdo bo potem z menoj govoril o slovstvu in rodoljubju?*
.Marica, ali bi vam ne bilo prav, če bi vam jaz vedno v vašem življenju govoril o tem ?»
«0 to bi se naglo naveličali!* odvrne zardivša in  sklone glavo k šivanju. Ven-
očetov. In ravno za take je potrebna kmetijska šola. Če jih ni, tedaj tudi šole treba ni. Da bi šola vzgajala vincarje, vrtnarje, sadjarje, gospodarske upravitelje ali pa bi bila celo samo prehodna postaja za take, ki knj v prvih razredih srednjih šol niso mogli izhajati, to ni in ne more biti njen namen. Kolikor moremo presoditi uspeh deželno kmetijske šole na Grmu, tedaj niti polovica njenih učencev ne ostaja doma in torej neupoiahlja dobljenih naukov za pospeševanje umnega kmetijstva na svojem domu. VeČina se poizgubi po raznih službah in nekateri učenci celo po lakih, ki s kmetijstvom niso v nobeni zvezi. — TcmU so krive razmere, v katerih živimo že stoletja. Boljše otroke (iščimo v šole, slabejše pn držimo doma. To je slabo gospodarstvo «s človeškim bU>gom»! C'e bi nasprotno doma ohdržali dobre fante, ostale pa odrinili po svetu za kruhom, tedaj bi bilo za naše kmetije danes veliko boljše, nego je. Dobri fantje, ki so odprte glave, bi tudi dobri gospodarji, ki bi se veliko lažje poprijeti umnejšega gospodarstva, nrgo se ga morejo poprijeti manj nadarjeni. Ko pa pošiljamo najboljše fante v šolo, nas veliko stanejo, a so navadni izgubljeni za domačo hišo in dostikrat tudi za domovino. V takih slučajih se hiša obremeni ali celo zadolži, talent pa od sebe potisne. Torej ima dvakrat škodo. Poleg tega pa s takimi svojimi talenti velikokrat podpiramo še drugo narode. To je gotovo slabo gospodarstvo. Čuda torej ni, če
dar, gospod Ivo, povejte mi, ali bo res
vojs' a?»
Tako blizu cilja sem bil že, pa se mi izgubi, kakor oaza v puščavi. Pomišljal sem, kako bi zajel ta begajoči moj cilj.
»Kdaj bo vojska?* me vpraša zopet.
<Vojska?!» Sedaj šele se vzdramim. Za tem mora nekaj tičati. Kaj pa, Če že koga ljubi? ... <Mislim, da ne bo nič hudega . . . Kaj vas pa vznemirja tako? Ali je kdo tak v suknji cesarja, da vam je njegovo življenje drago? Seveda
ko padel bi on, kako bi na sveti sinila potem, še mogla živeti,*
sem pripomnil in jo pogledal.
Lahna rdečica ji je oblila lica in rekla je očitajoč:
«Kako čudno govorite danes, gospod Ivo. Seveda imam nekoga tam, namreč brala Toneta.  Siromak, kako se mu neki godi?
ne moremo naprej. Edino prav bi bilo najboljšega fanta pridržati za dom in tudi izučiti za dom. Potlej nam bo mogoče obdržati se na svoji krasni rodni zemlji in tudi primerno napredovati. Toda, ko vse hiti za boljšim (?) kiuhnm v mesta, tedaj je kmetu že trda za posle. Komaj dobi kakega pol hlapca, pa mu še I a nagaja, kakor hiti o se pri hiši malo najé in obleče. Zato pa morejo izhajali vsaj za silo lake kmetije, kjer delajo samo domači. Kmet torej komaj čaka, da mu otroci dorastejo. Že do 14. leta, torej v šolski dobi, mu morajo pomagali pri gospodarstvu, toliko bolj pa še potem, ko so šoli odrastli. Ki letni sin kmetu odvrne več nego vsak tuj hlapec. Zalo se pi kmet desetkrat premisli, predno dá tacega sina še v kmetijsko šolo. K vsemu temu pa pride še lo, da noš kmet pač čuti, da ne more v današnjih časih nikamor naprej, a razumeti navadno ne more, da ne more naprej, ker mu manjka pouka, ker mu manjka strokovnega znanja. Zato se pa skoro lahko na prstih ene roke seštejejo tisti kmetovalci, ki se vendarle odločijo svoje sinove poslati v kmetijsko šolo. Ti kmetovalci so prave bele vrane, a tudi pravi — junaki. Vendar po mofiimo upati, da bo tacih junakov toliko več, kolikor bolj bo med našim narodom prodrlo spoznanje, da tudi za kmeta dandanes ni več dosti, če zna vezati butare, kidati gnoj, krmiti živino i. t. d., nego da se mora tudi kmet učiti, kako je mogoče pomnožiti svoje  dohodke in
Slišala sem, da vojake radi mučijo višji gospodje, posebno pa Slovence.*
.Zalibog, da je tako! Vendar pomoči ni od nikodor, dokler bodo zapovedovali slovenskim vojakom nemško-nacijonalni Častniki, ki jim je vse drugo deveta briga, le zmerjanje Slovencev, oziroma Slovanstva jim teče brez napade. Potem pa še tisti strogi paragrafi, ki navadno ščitijo častnika, moštvo pa tlačijo. Res škandalozno, žalibog! Pa kaj hočemo?!..»
«Ali res ni pomoči?*
«0 seveda, ko bi se kdo žrtvoval za vse. A tega vkljub pravični tožbi zapro, ker seje drznil vzdigniti nad svoje višje.*
«To je hudo!*
.Zelo hudo, Marica, a se prestoji, čeravno težko. Mnogokrat vre in razsaja v notranjosti vojaka, ko je po nedolžnem ozmerjan z raznimi neolikanimi priimki. Na zunanje pa se mora kazati tako mil, kakor da mu je kdo storil največjo uslugo.*
kako si je treba gospodni-slvo urediti, da lažje prenaša slučajne nezgode.
Šola dii človeku orodje, s katerim si lahko kuje sr»<o. Seveda, kdor ne zna tega tega orodja — večnosti — rabiti si tudi, ne bo mogel kovali sreče. A kdor pa sploh nima orodja, ta »i je tudi ne bo mogel, če je tudi odprte glave. S pestjo ne more nihče zabijati žebljev v steno, I orodjem — s kladivom -- pa vsak otrok. — Naloga prijateljev našega kmeta je toraj prepričati ga, da le I umnim kmetovanjem,ki ve vse vpravem času in na pravem kraju porabiti ter si tako povečati dohodke, more priti do lepše in jasnejše bodočnosti. Primerno izobražen kmet, ki dobro izhaja na svojem domu, tak je mož, lak je res prava podlaga človeški družbi. Da bi jih le dosti imeli! —
Za to delo - za prebujenje našega kmeta — sta pa brez ugovora najprvo poklicana tista stanova, ki živita žnjim v neposredni dotiki. Ta sta duhovski in učiteljski stan. Duhovnik in učitelj deluje lahko z besedo in izgledom za napredek kmetijstva in s tem za lepšo bodočnost našega naroda. Seveda se morata ta stanova tudi resnično zavedati te svoje vzvišene naloge ter morata drug dru-zega v koristnem delu podpirati, ne pa zavirati. Delokiog si razdelita po dejanskem stanju in potrebi in vsak izkuša v svojem biti popoln. To bi bilo plemenito tekmovanje brez nizkotne zavisti. To bi bil pravi blagoslov za narod in domovino!
Konec prih.
K volitvi častnih občanov v Tržiču.
Dopis iz Tržiča. II.
Tovarnar Goeken je v svojem nastopu precej podoben ježu v bajki: jež in lisica. Dokler je namreč potreboval pomoči od domačinov, je hodil lepo in prijazno okoli njih, a zdaj, ko si je nabral toliko denarja, da si hoče kupiti vilo, pa misli, da je že čas udariti po njih iz same hvaležnosti. S tem seje pokazal v jako čudni luči.
Zelo se moramo čudili dr. Jagodizu, da drži kot akademično izobražen mož, po kojom se vrhutegu pretaka menda šc «plava> kri, tako malo mise, da glasuje za tako zahrbtno
Marica je vzdihnila in zopet sva molčala.
Izprevidel sem, da po ovinkih ne gre dobiti trdnjave. Treba jo zgrabiti naravnost. Danes se mora odločiti.
«Marica, oprostite, da sem vam privabil žalne spomine.*
tKake žalne mislite?« me vpraša ljubeznivo.
«Da sem vas spomnil na brata.*
«Na brata?! Njega se tako pogostokrat spominjam.*
«To je lepo! Ali se bodete tudi mene tako spominjali, ko odidem ?»
«Vas? Zakaj ne! Saj sva prijatelja in ostaneva; kajne?!■
Zopet molk.
.Marica ste li žekedaj ljubili?* Izgovoril sem te besede naglo, boječ se, da ne obtičim.
Dekle je živo zardelo. .Ljubila? Seveda in to še sedaj.*
»Koga pa, če dovolite h
in zvijačno pripravljene predloge. Čast, komur
čast!
O tistem pal ionu iz predilnice, ki je ludi glasoval, ki je prišel s trebuhom za kruhom v Tržič in je odvisen od milosti svojega kruhodajalca, sploh nočemo govoriti.
Tudi Slosarjcv Cena je smatral glasovanje za svojo dolžnost, ker ga rede samo Nemci v Tržiču. — Takih misli je tudi lekarnar Kggenberger, da mu da samo ta peščica germančkov yes zaslužek.
Jako radovedni smo, kaj je zmotilo poštnega uradnika Zdenka, ki se vedno šteje nevtralnim. Menda vendar ne hvaležnost do Gassnerja za vožnjo z njegovim vozom. Ta s prav kakšnega kloštrskega gvardijana vrednim telesom obda»jeni mož tudi ne vidi množice tržiškega prebivalstva, da bi zanjo naroČil dvojezični poftni pečat. Zadnji Čas je že zanj!
Seveda je tudi hotelir Lončar čutil potrebo udarili po svojih rojakih istotako kakor šomošter Miklič, ki še vedno upa na vodstvo tržiške Šole. Da bi bil mogel glasovati župan Mally, ki je pristnih slovenskih starišev sin in še danes ne zna pravilne nemščine, bi bil seveda z največjim veseljem udaril kot Tr-žičan po svojih domačinih. Postal je prava poturica, izdajalec svoje rodne zemlje tujcu. Ali se res nič tega ne sramuje?! Naj še lem častnim čianom priredi kak «tofel», v povrnitev troškov pa lahko odtrga revnim čev-jarjem «an seksar* od ducata.
Tudi hotelir Globočnik je s svojim ne-glasovanjem pripomogel do sklepčnosti. Ako bi bil on odšel od seje, ne bi bili namreč odborniki vsled nezadostnega števila sklepčni. To je storil gotovo iz same hvaležnosti do teh tujcev, ki so ga že sodno preganjali radi njegovega nekdanjega županovanja.
Ta občinska seja jasno osvetljuje značaj naših germanskih občanov. Ako je Gassner mislil pošteno, zakaj ni dal volitve častnih občanov na dnevni red, da bi se vsaj lahko pretresavale zasluge teh mož? Ako bi imeli res zasluge za Tržič, bi se jih tudi domačini ne bili branili. Gassner je nekaj govoril o zaslugah bivšega inženerja Riegerja za železnico Kranj-Tržič. Kje pa je železnica? Do-sedaj še samo na papirju. Vsaj bi bilo še dovolj časa, ga za to volili častnim občanom, kadar bi bila železnica že gotova. Ta pa seveda ne bo pred občinsko volitvijo in zato je
«Stariše in brata!*
«Jaz mislim drugače. Tako nekoga, ki bi bil po vašem srcu, vaš ideal, vaš izvoljeni.* Globoko sem se oddahnil. Taki manevri niso šala.
«Moj ideal, moj izvoljeni. Ne poznam ga, tega ideala in si ga ne želim.* To je izgovorila mirno, nekako trdo.
«Res ne? sem se začudil, pa ne vem zakaj. Ali bi toraj ne ljubili tistega, o katerim bi bili prepričani, da vas resnično ljubi?*
«Če bi ga tudi jaz ljubila in če bi bila mogoča zveza, ker svet je goljufiv in moški posebno!*
«Jaz pa poznam nekoga, ki vas resnično ljubi in zelo ljubi. Samo ne vem ali ga boste marali?!*
.Vi, da bi vedeli P» vzklikne Marica ter obledi in zardi obenem.
• Marica,« sem rekel, kolikor mogoče nežno in jo prijel za roko. «Tn, ki vas ljubi
treba volilcev za prvi razred; odtod ta zvijačen predlog Gassnerjev.
Neki dopisnik »Grazer Tagblatta* hvali Riegerjeve zasluge s pripombo, da mu jih še celo sami Slovenci pripoznajo. Radi hi poznali tiste Slovence, ki njegovo kvarno delovanje ca Tržič in posebno še za Slovence odobravajo. Z imeni na dan! Taka domišljija se more roditi le v skisanih možganih germančkov. S tem svojim predlogom si Gassner gotovo ne bode povečal svoje popularnosti, ker smo sedaj spoznali njegov, le germančkov vreden značaj. Saj popularnost mu že tako vedno boljinbolj gineva. On nam je s tem vsejal novo sovraštvo do teh nenasitnih nemških pijavk, ki izkoriščajo nas in naš narod. Kdo vas je neki prosil priti v naš Tržič?! Niste nam prinesli s seboj dru-zega kot draginjo in pomanjkanje poslov in delavcev, ki vam sedaj s svojimi žulji polnijo nikdar polne bisage.
Sokolska slavnost na Jesenicah. Konec
Za tem povzame besedo brat dr. Murnik, načelnik ljubljanskega Sokola. Njegov govor se glasi približno tako-lc:
Presrčne besede, velecenjeni gospod župan, s katerimi ste nas pozdravili, navdušen sprejem, ki so ga nam priredile Jesenice, je prepričal nas Sokole, kako gorko ljubezen uživa slovenski Sokol na tem ozemlju. Dokaz nam je to, da se na važnih teh tleh pojmi, kako veliko ceno ima Sokolstvo za slovenski narod.
V resnici važen, nad vse pomemben je namen sokolskih društev. Slovanska pesem pripoveduje o dveh junakih, ki sta v mladosti hodila v lesovje in tam z mečem in mlatom in sulico vadila svoje roke. In ko so jima dorastle roke, tu sta udarila na so-vraga, in bila je, pravi pesem, njih srditost kakor vihar na nebu: v dedno jima deželo pa se je vrnila prejšnja blaginja. No, dandanes ne odločuje surova sila o blaginji naroda, pred vsem pa se je nam Slovencem braniti le z uma svetlim mečem. A kljub temu imajo telesne vaje še dandanes veliko važnost. Kdor vadi svoje roke, kdor krepi in zdravo ohranja svoje telo, ta žnjim krepi tudi svojega duha, mu stvarja čvrst
tako goreče, da mu ni živeti brez vas, sem jaz.* Glas mi je drhtel, ko sem govoril te besede prvega pogajanja s poveljnikom trdnjave. Bo li mi odprl vrata in se podal, ali me pa krvavo odbije.
«Gospod Ivo!* vzklikne vzneseno. Sedaj bi jo morali vi videti. Odtegnila mi je roko in vstala. Bila je pred menoj kakor boginja. Jaz pa sem bil kakor grešnik pred sodnikom.
.Slutila sem, da pride do tega, ne, vedela sem. Bala sem se lega trenutka, ker bi se lahko zgodilo, da bi bili nesrečni.*
.Marica, vendar mi lahko pomagate, da ne bom nesrečen. Ljubite me, kakor ljubim jaz vas in ko končam svoje študije, bodite moja.*
«Ne morem,* izvilo se je dekletu iz prs in lice ji je obledelo. Meni pa je bilo, kakor bi mi kdo zasadil handžar v srce.
Konec prih,
I. priloga »Gorenjcu" št. 33 iz 1.1905.
in zdrav temelj, dobro podlago za orožarno uma ostrega orožja. S telesnimi vajami pa hoče Sokolstvo narodu ojačiti tudi voljo, ž njimi pa tudi v/množiti in izpopolniti mu delavno moč — saj zdravo in krepko telo jc zmožno večjega vztrajnejšega in boljšega dela, dobro in izdatno telo pa jc vir blaginji, dobremu gmotnemu položaju. In tako je uspeh, h kateremu hoče pripomoči Sokolstvo, podoben onemu, ki sta ga dosegla slovanska junaka v slovanski pesmi: blaginja namreč in sreča naroda na rodnih, na dednih mu tleh.
Delo, to jc naše geslo! Ne sulica, ne meč, tudi ne kakšno popolnejše orožje je naša obramba. Delo posameznika in skupno delo, organizirano in disciplinirano delo vseh bodi naša zaščita proti sovražnikom, ki bi, da zopet govorim po slovanski pesmi, »prišli v našo dedino in s tujimi besedami nam hoteli ukazovati, klanjati se njih bogovom!"
Slovanske barve nosijo naši prapori! Slovani smo, Slovenci smo in svojo domovino ljubimo iz vsega svojega srca, njej jc posvečeno naše delo, njej velja naše življenje. Nad slovanskimi hojami, glejte, pa sc blesti sokol — ali veste, kaj pomeni ta naš simbol? Naj ga razložim z besedami enega izmed ustanovnikov slovanskega sokolstva, dr. Edvarda Orčgra: Kakor Sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice.
Prišli smo, da skupaj z mladim Vašim Sokolom pokažemo svoje delo, iz katerega črpamo svoje moči, da pokažemo krepko in trdo delo sokolsko. Sprejeli ste nas pre-srčno, sprejeli ste nas navdušeno. Bodi Vam, velespoštovaui gospod župan, in vam, vrli Jeseničani, izrečena najtoplejša zahvala. Sprejmite tudi od nas najiskrenejši pozdrav! Iz dna duše vam kličemo krepki naš pozdrav sokolski: BNa zdar"!
Vsemu govoru je sledilo viharno odobravanje in navdušenja kar ni hotelo biti konec z nazdar in živio-klici. Bojazen, na kateri skupen prostor spraviti vse goste zaradi slabega vremena, je kmalu pošla in med vsemi zbranimi je zavladalo neizrečeno veselje, ko so se megle oblakov začele raz-podevati in je pozneje sijalo še ljubo soln-čece, kakor bi se tudi nebo hotelo veseliti z nami. Napovedana javna telovadba in narodna veselica se je torej mogla vršiti v Milanovem logu.
Vrli sokolski telovadci — bilo jih je nad 100 — so vsi izvajali težke vaje na orodju z neko spretnostjo, kar se doseže le z lastno eneržijo in trdno disciplino. Tudi proste vaje so se krasno izvajale. Na stotine navzočega občinstva je glasno odobravalo lepo izvajane, dovršene vaje in spremljalo posamezne vaje z burnim ploskanjem.
Treba pa je bilo sedaj tudi telesnega okrepčila, zato je bilo postavljenih več paviljonov, kjer si dobil dobrih pijač, bodisi piva, kakor tudi raznih vrst mjnega vinca; če si hotel tudi kaj prigrizniti, dobil si mrzlih jedil, pa tudi posladkal si sc lahko' z raznovrstnimi slaščicami. Godba je ves čas neumorno svirala lepe slovanske komade. Med odmori pa so se cule krasne slovenske pesmi, ki jih je pelo slovensko
trgovsko pevsko društvo .Merkur* pod spretnim vodstvom g. Al. Sachsa. Prodajali so se tudi dobitki za srečolov. Mladi ljudje pa so veselo rajali kakor bi hoteli med seboj tekmovati. Ob polosmih zvečer so nastopili vsi Sokoli in z vihrajočimi zastavami so odkorakali ob prisrčnih pozdravih navdušenih Sokolic in ostalega občinstva z Jesenic skozi Savo na Javornik. Na vsem potuje ljudstvo z veliko navdušenostjo pozdravljalo veličasten izprevod odhajajočih Sokolov. Posebno prisrčno je bilo pozdravljanje na Savi, kjer je delavstvo pred hišami klicalo mogočnemu sokolskemu izprevodu nazdarklice in veselo mahalo z robci za njimi. Mimo hiš industrijskega podjetja pa se je zgodilo nekaj uečuvenega. Ko je odšla sokolska vrsta mimo vrta, kjer se je menda skrival Pongratz, je ta skočil Čez ograjo in klical žandarmerijo, češ, da je padalo kamenje. In čudno, žandarmerija je bila skoro v trenutku na mestu, tako, da je očividec dobil utis, kakor bi bilo vse že dogovorjeno. Orožnika sta hitela za izprevodom in ustavila dva mladeniča, ki sta šla za Sokoli, češ. da sta onadva metala kamenje. Ker se jima ni moglo dokazati — saj je bilo vse to izmišljeno od Pongratza — sta ju orožnika izpustila. — Na kolodvoru na Javor-niku je zapel nJeseniški Sokol" pred odhodom v slovo šc nekaj pesmic. Nad vse prisrčno je bilo slovo: Navdušeni nazdar-in živo-klici so se še slišali, ko jc vlak že zdavnaj odpeljal Sokole in prijatelje Sokolstva.
Tako se je torej završila slavnost na Jesenicah. „Jeseniški Sokol" sme biti ponosen na njo in zato ga znova bodrimo k nadaljnemu, neustrašenemu boju proti vsem sovragom. K sklepu mu kličemo: „Živi, rasti in procvitaj!"
Kako se ravna s kmetom?
PiAe Fran c Meglic.
Brod pri Novem mestu, 9. avg. (Dalje.)
Kdo pa je v takem slučaju, kakor ravno lansko leto, podpore res najbolj potreben? To vprašanje staviti je lažje, nego odgovoriti. Pa pomagajmo si morda z navadnim primerom; poizkusimo razvozlati ta zamotani vozal, bo morda vendarle šlo. Premožnih posestnikov v pravem pomenu besede pri nas nimamo. Računajmo torej le 1.) z nezadolženimi, torej dobro stoječimi posestnikimi (t< h je preklicano malo), 2.) s posestniki, ki so sicer zadolženi, pa imajo vendar še več posestva, kakor dolga, 3.) s posestniki, ki imajo približno toliko posestva, kolikor dolga (tacih je veliko), 4.) s kajžarji, ki imajo poleg hišice kakšno njivico in slednjič 5.) z dninarji, ali kako pravimo po domaČe s .taberharji*. Torej med temi petimi nam je treba iskati rešitev naše uganke. Kdo izmed teh je najbolj potreben podpore v splošnem pomenu besede? Gotovo, kajne, tovariši, to mi bodel u priznali vsi, najmanji izmed vseh pet to so: dninarji in kajžarji. Človek mora poznati naše razmere in, š-^ posebno žalostno stanje teh vrste ljudi, iz katerih obstoji žalibog dandanes največ naših resi. In kdor jih pozna, ta mi bo tudi pritrdil, da govorim resnico. Toda, tovariši, ali se gre v našem slučaju le za to, kdo je podpore najbolj potreben že bil pred točo, torej že vsled
navadno obstoječih neugodnih razmer; ali se gre samo zato, kdo je podpore najbolj potreben šeleposlal po toči ali vsledtoče?
Gotovo, kajne, tovariši, imamo tu opraviti v prvi vrsti samo z drugim vprašanjem. .Kdo je podpore najbolj potreben, šele postal po toči?* Kajli revežev, ki so potrebe najbolj potrebni, imamo pr nas od leta do leta vedno več, če je toča, ali če jc ni. In za le moramo potom občinske doklade že tako in tako skrbeti. Nasprotno pa, hvala bogu, toča ne po-bije vsako loto in le kadar nas obišče la šiba božja, takrat napravi poleg vsakdanjh, tudi novih revežev. In vidite, tacih novih revežev nam je prinesla lanska loča žalibog le premnogo. Kolikor več je imel kdo posestva, kolikor lepše je kazalo polje, tem večja, tem občutneja je bila tudi škoda. Pa da pojasnim to v že prej obljubljenem primeru. 1.) Sosed Jurij n. pr. je dobro stoječ kmet, nezadolžen in ima še nekaj prihranjenega v hranilnici. Pa pride huda ura in vzame mu vse, kar je pridelal s težkim trudom. In težko pa prideluje in obdeluje svojo posestvo dandanes, ko stanejo delavske moči nad 60% več, kakor pred 10. leti, vsak naj bo sicer še tako dobro stoječ kmet. Sosed Jurij ima, kamor se ozre, le pnzen, uničen sad svojih žuljev, a treba je vendar le preživeti sebe in svojo družino. Toda s čim? Ker nima doma, česar potrebuje, treba mu je nakupili tuje izvozne pri-, delke. Zato pa treba denarja. Dobro! Juri/ kakor smo rekli, ga ima in hajdi ponj v hranilnico. Tam se hrani listi njegov denar,; ki je nekatere gospode, ki so imeli pri razdelitvi podpore prvo besedo, tako prekleto, pekel v oči, da so izdali celo ukaz, da so gospodarjev, kateri so sicer dobro stoječi, niti ne sme vpisati v zapisnik prosilcev za podporo. Ali, gospoda moja, dovolite mi še eno vprašanje!
Poznate morda vi ta denar ? Veste morda, koliko krvavih, trdih žuljev,' koliko pol rim kapljic, koliko zatajevanja, 'koliko pritrganja grižijejev izpred ust visjrhi tiči na tenv denarju? Veste morda, Irolikokrat je bilo treba zanje rano vstati iz ^jdega ležišča, dočim ste se vi še zibali po mehkih pernatih.in zidanih blazinicah? Veste; morda, kolikokrat je treba bilo zanje težko dvigniti, nositi in po solnčni vročini in po zimskem mrazu hoditi, 'dočim ste vi ... pa kaj bi vam to pravil. Kako neprijetno je, do poznega večera v polu svojega obraza delali na polju, tega ne razumete. Tega tudi ne zahtevam od vas. Vsak po svojem stanu, vsak zase, Bog pa za vse, to je moje trdno načelo. Vsak zase. Ali se je kdo nas kmetov brigal za to, če je dobil eks-celenca baron Hein ob času potresa res kako izdatno potresno podporo? Ne! jaz zase vem, da ne. Če jo je dobil, jaz mu je privoščim in ne vem, čemu bi mu je bil nevoščljiv. Vsak zase! Čez devet let se je šiba obrnila od gospode v Ljubljani na kmeta na Dolenjskem. Dvojna mera! Takrat v Ljubljani se ni delalo razlike v razdelitvi podpore; velik gospod je dobil veliko, majhen pa bolj majhno podporo. Vsakemu svoje! Ko pa je pri nas šiba božja udarila s vso silo le po plečih ubogega kmeta, takrat so pa precej rekli: stoj, kmetu nič. Naj bo vesel, da mu je toča pobila, zdaj gre lahko svoje denarje «lutlat v špaikaso*. Dobra je ta! Bo pač <luftal» denarja, kdor ga ima, kdor pa ne, se bo že skrbelo, da ga .zluftajo* drugi.
Dalje prih.
Spored
slavnostnih prireditev povodom odkritja Prešernovega spomenika dno 10. aept. 1906 v Ljubljani.
Ob 10. uri dopoldne se zbero društva in odposlanstva pred .Narodnim domom".
Ob polu 11. uri dopoldne odkorakajo društva in odposlanstva v določenem redu po Franc Jožefovi cesti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer
ob 11. uri dopoldne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja Hubada Ant. Ned-včdovo kantato .Slava Prešernu".
Po kantati govori član odbora dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nakar sc odkrije spomenik.
Nato se vrste govori slovanskih odposlancev.
Končno prevzame po odboru pozvan, župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem .Strunam".
Društva in korporacije odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez jubilejski most, po Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu mimo Vodnikovega spomenika, čez Mestni, Stari trg in Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah, po Bregu čez Turjaški trg, po Gosposkih ulicah, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šelenburgovih ulicah, po Knaf-lovih ulicah mimo Valvazorjevega spomenika in po Bleiweissovi cesti pred .Narodni dom".
Ob 7. uri zvečer: komersi v .Narodnem domu", hotelu .Ilirija", hotelu .Lloyd" in v gostilnici .pri Novem svetu".
V Ljubljani, meseca avgusta 1905.
Odbor za postavljen ji Prešernovega sponenifr.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor bo sklican menda začetkom septembra. Pozneje se skličejo deželni zbori.
V lila sta se sešla te dni angleški kralj in naš cesar.
Srbsko ministrstvo Stojanovic je potem, ko je izvršilo svojo nalogo z novimi volitvami, odstopilo. Sedaj se je zopet sestavilo novo ministrstvo, v kateremu je zopet predsednik Stojanovic.
Rusko. Ljudsko zastopstvo, katero dobi Rusija s carjevim manifestom, bo imelo pravico baviti se z reformami državnega sistema, sprejemati nove in izpreminjati stare postave, kontrolirati postopanje vlade. Osebe, ki imajo državne službe, ne smejo biti voljene. Zastopnikov bo f)20, kmetje bodo imeli 20 zastopnikov.
Atentati so zopet na dnevnem redu. V Tientsinu je neki v vojaka preoblečen mož napadel kitajsko cesarico med potjo v poletno palačo. Preden pa je mogel izvršiti atentat, ga je prebodel vojak iz cesaričnega spremstva z bajonetom.
Rusko-japonska vojna.
Z mandžurskega bojišča poročajo angleški viri, da ima maršal Ojama izdelane operacijske načrte ter čaka le na znamenje, da so mirovna pogajanja prekinjena, na kar začne takoj z napadom. — Iz Tokija se poroča, da se Rusi umikajo nazaj preko reke
Tumen, ker se hočejo izogniti bitki v severni Koreji.
Dosedanji uspehi mirovnih pogajanj. Vsebina dosedaj sprejetih točk mirovnih pogojev je sledeča; Rusija prizna Japonski prevladujoči vpliv in posebno stališče glede Koreje. Japonska se zaveže, da priznava v Koreji suvereniteto vladajoče dinastije, a ima pravico, da pri civilni upravi svetuje, podpira in izpolnuje. Husija in Japonska priznala medsebojno obveznost, Mandžurijo izpiazniti, spoštovati teritorijalno nedotakljivost Kitajske ter varovati v tej pokrajini enako pravico glede trgovine in industrije vsem na-todom. Nadalje sc Buska in Japonska zavežeta, odstopiti kitajsko vzhodno železnico južno od Harbina Kitajski. Stroške za mostove in poprave povrne Kitajska Japonski.
Novičar.
Osebne vesti. Sodni pristav g. Alojzij Zebre v Radovljici je imenovan sodnim tajnikom v Ljubljani. Sodni pristav g. Franc Regnllv v Kamniku je postal sodnik v Metliki. ''.. kr. finančne straže nadpreglednik g. Lovro Poljane iz Kranja je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride g. Henrik Keltner iz Cerknice. C. kr. fin. nadpaznik g. Ivan Flor-jančič v Kranju je imenovan oddelkovodjem v Cerknici. G. Mirko Jesih, c. kr. fin. straže paznik, je prestavljen iz Ljubljane v Kranj.
75 letnica cesarjevega rojstnega dne se je praznovala 18. t. m. tudi v Kranju na prav slovesen način. Dne 17., na predvečer, je bila serenada in bakljada, katero je napravila tukajšnja meščanska godba z gasilnim in veteranskim društvom. Nato je bil slavnostni koncert na občinstva natlačeno polnem vrtu g. Petra Maverja. Včeraj zjutraj se je služila slovesna maša.
Ljudstvo odpovedalo pokorščino svojemu Župniku. V St. Vidu pri Brdu je umrl beneficijat. Tam je stara navada kakor tudi v drugih krajih, da hodijo ljudje opravljat svoje krščanske dolžnosti v domačo cerkev. Po benelicijatovi smrti je hodi! opravljat službo božjo nek pater iz Kamnika — seveda proti dobremu plačilu. To pa ni bilo všeč domačemu župniku na Brdu. Ko je imel cerkveno opravilo, je oznanil Št. Vidčanom, da ne bodo imeli — razun enkrat še, takrat bo tudi cerkveno darovanje — več službe božje v Št. Vidu, temveč bodo morali hoditi k isti v cerkev na Brdo. Ljudstvo je glasno mrmljalo in po končanem opravilu z ogorčenjem se temu proti vilo. Po resnem preudarku so sklenili Št. Vidčani, da se svojemu župniku ne udajo, da hočejo i še nadalje — kakor doslej od pamtiveka, — moliti Boga, doma, v domači cerkvi. Napovedano nedeljo je bila v Št. Vidu služba božja z običajnim darovanjem. Razun nekaj otiok pred oltarjem in par starih žensk po klopeh je župnik zastonj se oziral po ljudeh, ki so take gospodove dneve polnili božji hram. In prišla je druga nedelja. Ubrano so vabili zvonovi kakor navadno k službi bOžji. In ljudje so hiteli v cerkev kar trumoma, da je bila naenkrat polna cerkvica. Vse je utihnilo. Pred altar stopi — ne župnik, ne pater ali kak drug duhovnik — temveč domači župan in opravi po svoje božjo službo. Petje se je razlegalo po cerkvi in verniki so goreče in zbrano pošiljali svnj<> molitve pred prestol
Vsemogočnega. Po končani pobožnosti je župan oznanil, da ostanejo Šcntvidčani v domači cerkvi, da bodo odslej sami opravljali božjo službo po svoje, da ne gredo na noben način na Brdo in se ne pokore župnikovi odredbi. Ti izjavi se je enodušno pridružila vsa občina in začelo se je celo razmolrivati vprašanje, ne bi li kazalo urediti cerkvene razmere popolnoma po riemanjskem vzoru. Kakor čujemo, ostale so razmere do danes še take kot so bile. Celo ženske se nočejo udati pritisku. Župnik hoče svoje »izgubljene ov-čice» pripraviti do ubogljivosti s surovostjo, z zmerjanjem i. t. d. A zapomni naj si, da se zlepa več opravi kot zgrda.
Vsak pometaj pred svojim pragom I Ko je Koblar prišel iz prisilne delavnice v Kranj, je takoj pokazal, da je le bolj vajen gibati se v družbi, katere se dostojni ljudje navadno izogibljejo. Dobri so mu bili različni capini, ki so se že opetovano na neprostovoljen način seznanili s kazenskim sodnikom, in prav nič ga ni ženiralo občevati s človekom, ki je skoro deset let presedel pod ključem radi hudodelstev izneverjenja in tatvine. Bog ne daj, da bi zato Koblarju kaj očitali; vsak si izbere družbo, kakršna mu najbolj prija. Grdo se nam pa zdi, da je maloštevilna klika, ki obstoja iz zadnjih ostankov Koblarjevih pod-repni kov in ki pod K obla rje vini vodstvom živi še prav jetično življenje kot -katoliško-napredna* stranka v Kranju, hotela že dvakrat v .Slovencu« izigrati pobeglega Eržena zoper kranjske liberalce vobče, posebej pa še zoper Cirila Pirca. Naj je že spisal ti notici Koblar ali kdo izmed njegovih hlapcev, mi le kon-štatiramo, da si drznejo sedaj ljudje, katerim je že prišel prav vsak izvržek, črniti liberalno stranko, ker je bil Eržen izvoljen v odbore nt katerih narodn h društev in ker so posamezniki žnjim občevali, ko se Erženu ni moglo še ničesar očitati! Falot, ki je zvaril za 'Slovenca« drugo notico, si je celo osmelil trditi, da je Pire še držal Eržena do zadnjega, ko so ga drugi že zdavnaj spoznali. Prav nič bi se ne čudili, ako bi prihodnjič enkrat brali v pobožnem »Slovencu*, da je Pire z defravdantom Erženom delil bogati plen ! Izzvani po nesramnih .Slovencivih* lažeh, naj resnici na ljubo povemo, da je ravno Pire s še nekim drugim upravnikom »Kreditnega društva* že pred dobrimi tremi meseci svaril notarja Šlambergerja pred Erženom in da ga je prav zadnje dni pred begom še enkrat opozoril, da naj kaj ukrene zoper svojega solicitatorja. Pire sploh že več kakor leto dni ni prišel v dotiko z Erženom razun pri neki seji okrajne bolniške blagajne, v kateri ga je prijel radi neke, po Erženu provzročene lažnive notice o blagajni v «Slovencu». Eržen se je takrat potuhnil, «Slovenec» je pa lagal naprej. Odkar ni bil Eržen več odgovorni urednik »Gorenjca*, je sploh igral prav čudno vlogo. Hvalil su je, da sedaj z »gospodi« zopet prav dobro izhaja. S kapelanom Hvbušekom sta pri čaši rujnega vinca sklenila prav debelo prijateljstvo in zapečatila isto z vročim poljubom. Bržčas mu je to prijateljstvo dalo pogum, da je prav v zadnjem času hotel osnovati v Kranju — novo stranko! nri tem je baje tudi računal na Koblarjevo pomoč in prav nič se ne čudimo, ako ga je vleklo h kranjskemu tehantu, ki uradno potrjuje neresnice in ki tako dobro zna manipulirali s tisočaki,
kakor je pokazala znana afera «med živimi» in še bolj mnnj znana zapuščinska zadeva pokojne Marjele Vidmarjeve. Vse kaže, da prej ne bo miru, dokler se zadnje imenovana afera ne bo nekoliko bolje pojasnila.
Iz Srednje vasi v Bohinju se nam poroča, da je bil ondi v noči od 11. na 12. t. m. velik vihar, 12. avgusta cel dan grozovita burja s snegom, mraza 25 pod ničlo, 13. t. m. pa je bil zopet krasen dan.
Jutri, dne 20. avgusta vsi v S trati eč o dolino, kjer se vrši velika gozdna veselica slovenskega bralnega društva in meščanske godbe v Kranju. — Sodeluje slav. pevski zbor »Narodne Čitalnice«. Spored je jako obširen in lep: Godba, pelje, ples, šaljiva pošta, šaljiva loterija z zelo lepimi in dragocenimi dobitki, koriandoli, konfeli, razne otroške igre i. t. d. Točno ob petih popoldne: »Ponesrečena glavna izkušnja*, burka v enem dejanju. Ta dan izide tudi šaljivi list »Kranjska «gofla», list žalostno-resnične vsebine. — Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Zvečer se prižge umetalni ogenj, vsa dolina pa bode čarobno razsvetljena.
Veselični odsek.
Gg. učiteljem. Po izjavi člana vodstva »Zaveze učiteljskih društev, se je izrazil njen predsednik Luka Jelene, daje t i s k a r II r i b a r v Ljubljani na lastno pesi izdal okrožnice na šolska vodstva glede šolskih tiskovin s podpisom dveh članov vodstva »Zaveze*. Taiste okrožnice so prejela šolska vodstva dne 23. julija t. 1.
Islet »Gorenjskega Sokola* v Školjo Loko se je izvršil na praznik ob najlepšem vremenu in številni udeležbi. Radi pomanjkanja prostora objavimo obširneje poročilo prihodnjič.
Slovensko planinsko društvo je priredilo v nedeljo, ponedeljek in torek svoj letošnji zadnji izlet, ki je bil eden najtežjih, zato so se ga pa udeležili sami najboljši turisti, ki jih je bilo nekaj nad dvanajst. V nedeljo so se zbrali turisti v Vratih, v ponedeljek so odšli na Razor, na katerega so dospeli v šestih urah. Z Razorja so šli proli zahodu skozi Mlinarico v Trento. Prenočili so v Logu, na kar so v torek zjutraj na vse zgodaj plezali na Triglav od goriške strani. S Triglava je šla pot na Kredarico in od tod v Mojstrano. Izlet je vodil odvetnik g. dr. Fran Tominšek. Na celi poli se ni prigodila niti najmanjša nesreča.
Gasilno društvo v Ljubnem priredi dne 27. avgusta 1905 veselico s srečkanjem in enodejansko burko «Nemški ne znajo*. Veselica se vrši v gostilniških prostorih g. Am-brožiča. Svira si. radovljiška godba na pihala. Vstopnina: Sedeži 30 kr., stojišča 15 kr. Začetek ob 3. uri popoldne. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica v nedeljo, dne 3. septembra. Ker je čisti dohodek namenjen pokritju društvenega dolga, vabi k obilni udeležbi najuljudneje ljubensko gasilno društvo.
Promenadni koncert meščanske godbe, kateri bi se imel vršiti danes, je preložen na prihodnjo soboto dne 2G. avgusta 1.1.
Za telovadnico tržiškega »Sokola* so darovali: »Glasbena Matica* ob priliki izleta v Begunjah 41 K,dalje gg.: Matija Hladnik 10 K, odvetnik dr. Jos. Furlan 5 K, Fr. & Jos. Kalmus 10 K, Fr. Ks. Souvan 2 K, primarij dr. Edo Šlajiner 10 K, tigovca Cesnik & Mi-lavec 10 K, nadsvelnik dr. A nlrej Ferjančič 20 K in dr. Anton Švigelj 4 K, — vsi iz Ljub-
ljane; Vinko Majdič 50 K, dr. Valentin Stem-pihar 4 K, Ciril Pire 10 K, Josip Weinberger, 2 K, Janko Sajovic 10 K, Mavril Mayr 20 K, Hinko Suttner 13 K, Logar £ Kalan 4 K in Peter Majdič »Merkur* 10 K, — vsi iz Kranja; lajnik Jakob Oraksler 2 K in Kajetan Pogačnik 2 K, — oba iz Kamnika; dr. Jak. Se-gula iz Novega mesta 6 K; notar dr. Franc Horvat iz Idrije 3 K; usnjar Vinko Busman iz Radovljice 8 K; Viljem Polak 20 K, Ferdinand Polak 2 K, Franc Ahačič 10 K, Josip Besman 5 K, Josip Vidmar 3 K in Kari Gol-majer 2 K, — vsi iz Tržiča. Vsem tem plemenitim darovalcem se odbor najtoplejše zahvaljuje ter prosi, da bi jim sledilo še mnogo drugih, da bo mogoče zgraditi in opremiti telovadnico z vsem potrebnim.
Slovesnost bo imelo gasilno društvo v Pirničah v nedeljo, 27. avgusta 1905. Spoicd: 1. Sprejema društev od treh do štirih popoldne pred gasilnim domom. 2. Blagoslovljene gasilnega doma in orodja. 3. Vrtna veselica na Vrju v gostilnah Marije Smoldin Josipa Lavtižarja, kjer ho igrala mengiška godba in bodo peli pevci-učitelji. 4. Srečolov in Šaljiva pošta. Vstopnine ni. Blagovoljne dobitke ali prispevke /.a dobitke sprejema odbor. — Cisti dohodek j>» določen v poplačilo gasilnega orodja. Na to slovesnost vabi najuljudneje odbor.
Gorski vodniki. Osrednji odbor slov. plan. društva je sklenil gorsko vodništvo y naših planinah bolje urediti, ozir. popolnili. V to svrho bo imenovani že prihodnjo zimo otvoiil prvi tečaj za gorske vodnike, na katerem bodo priznani veščaki poučevali in vežbali mladenčc, ki imajo za ta posel sposobnosti in veselje, v vseh vedah, katere mora gorski vodnik znali.Odbor se je obrnil s pos.-bmm dopisom na razne merodajne faktorje s prošnjo, da mu sporoče imena mladeničev, ki bi se nameravali gori navedenega tečaja udeležiti, da bo odbor potem izmed njih izbral potrebno število gojencev iz raznih planinskih krajev.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 14. t. m.
Prignalo se je 131 glav goveje živine, 11 teki, .'17 prašičev, 112 ovac, 88 koze, 7H buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 10—, rži K 7-50, ovsa K G-50, ajde K 7-—.
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj go-podinjske *ole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovali v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka vzgojeslovja. zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti sc pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoicji, mlekarstvu, vrtnartvu itd. Gojenku se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu t r v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmelu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu je/.iku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, raz-
svetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K ali za ves tečaj 300 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo so tudi preskrbe v zavodu proli plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že IG. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računali; 3. predložili zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zviševale delj, ki sc jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra I. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti sc bodo v gospodinjsko šolo sprejemale deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel, Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1905.
se priporoča
ki ima v zalogi
V kratkem izide v tej tiskarni za gg. učitelje jako pripraven
M
ki obsega tudi imenik šol in učiteljstva, sla-lež in zapisnik.
Za mnogobrojna naročila prosi in se udano priporoča
Iv. Pr. Lampret.
138
Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba naši preljubljene soproge, oziroma matere, bt. M in sestre, gospe
Line Iienčekove
nam je došlo toliko izrazov presrcnega sočutja, da nam ni mogoče za vse takoj po ebej se /..ihvaliti.
Izrekamo torej tem potom vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah olajšali žalost, našo presreno zahvalo zlasti se najtoplejše zahvaljujemo vsem darovateljem vencev in šopkov, kakor tudi go»polom lovcem, pevcem in gasilcem, ki «o tako ginljivo izkazali poko.n:ci zadnjo čast
V Skorji Loki, 17. avgusta 1905.
Rodbina £cn?tl(-Kocclijc,a.
4962
45
77
od 9 kron naprej, ročnih košaric,
kovčekov in razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah 104-4 priporoča
Magda Rant, Kranj, pod mestom št. 14.
MSMBRE Ol JUHY MOHS CONCOUHS
Zobo- tcMcti atoljf
Oton $cydl
pri g. dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu ipecijaliit.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Glasovir
se po nizki ceni proda.
Kjeo pove upravništvo (Gorenjca .
129-2
Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem
svojo trgovino s usnjem in sirovimi kožami preselil iz hiše št. 102 v hišo št. 100.
V zalogi imam usnje vsake vrste po zelo ugodnih cenah.
Za ranogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
iso-2 han Bedenk v Kranju.
posamezne JteViHe »Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg :i:
ŠkOfjl Loki ix. M. X iiion. trafika, glavni Irg;
Radovljici g. Olon H ornan n, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
HrnŠlCi g. Sto lan Pod pac, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man. trafika.
Naprodaj je
mlin
s 4 tečaji na Bledu. 128-2
Pojasnila daje Franc C ve k v Kamniku.
Loterijska srečka dna Vi. avgtiRta 1.1.
(J ra dec: 7
34
'M
Ucč port)OČr)ikoJ
in dva ali več učencev sprejme takoj Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju. Učenci se lahko uče na stroj ali na roko.
136-2
Skoro popolnoma nova decimalna tehtnica
na kateri se lahko tehta 700 kg (sislem Schember in sin, Dunaj) se radi premajhne vzdržljive lože iji-ocIii. 186 2
Istolako se proda tudi omara aa led (Kiskaslen). F. Doleni v Kranju.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulice 61.
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko letlucavnjcarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-60 valj ion i zastori (Rollbalken).
Pozor! Citaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Oitajl
Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska zal, to sta
danes dve najpriljuhljenejši ljudski zdravili med naro dom, ker ta dva loka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. | PakraSke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krt*, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mi žlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št 107, Slavonija. - Denar se
[ "J- 11 j ( i        1 ". j ' 1 ' j     • l 1 I j   I I - I I 1 I 1 II      j 1 1 ' w.<   I  | '   I I > ^ ^ *■
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 duot) 5 K, 24 Stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničk (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, «0 stekleničk (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom prbti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, Užkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kalaru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 Tin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P.Jurisic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija,
pošilja naprej ali s pošlnim povzeljen
18 •N
O
Z
5
*^^^^»%*«y^^s^ *i»^^s^>i%*v^i     ^wa*%# m a i^i»a*a#»*a k^^^»^^^»^*
i
Zastopnik
94-10
Iz Ljubljane v
Novi York
■n' ■ '    ■ ■' .....
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak p on-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
FR. SEUNW, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven dränge).
0694
2370
9227
jfcgdluv
Najbolje za zobe.
se vlekam g. K. Sivilka Kranju.
G. Tönnies
104-fiS
tovarn.! za stroje, železo in kovino-livarna v jLjubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Fran ci s - tu r bi ne OEobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-gonera-torski plinski molori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-45
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki te dopoSljejo na zahtevanje zastonj.
H. Suttner
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ar, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
ft
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*76, najfinejša znamka, gld. 6-50.       114-58
!
oddaja v diugo roko še naslednje Časopise:
•Slovenski Narod», < Slovenec > • Gorenjec-, Škrat., «Laibacher Zeitung»,    «Witzblatt», «Interessantes Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem
začetkom avgusta prevzel
to kavarno ter se uljudno priporočam I velespoštovanjem
134-8 Iv«. Müllner.
TapetitiK to prcprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136 47
da sem se preselil v svojo lastno hišo št. 102, tik »Nackove* mesarije nasproti »Golarja" in se priporočam za vezanje knjig in pa popravljanje koles.
,2f-3 Pavel Bizjak.
Dobro izvežban stavbeni
ključavničarski pomočnik
se takoj sprejme.
Dopisi z zahtevano plačo se pošljejo na G. Bathelta v Tržiču. ne- 4
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93-7
prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov
Avgust Drelse
v Ljubljani.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek sa gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih In kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Zla dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80—
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča 98 -10
Trgovina s mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR** ▼ Kranju.
1> šla je
»Dobra Hnharica"
spisala Minka Vasičeva
v založništva Lavosl. Schventner-ja ▼ LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo v§e: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuhan-kih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—48
Najboljša
najcenejša
kolesa
srr in šivalni stroji us
se dobe pri 65—17
tomncttateboljti v .Kranju.
889103
33
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna poči
ponudijo rsakd poljubno množino
zarezane jttejue opelje,
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno iapregniranl. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh knltnrnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola. — Najltčnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse drage v stavbeno stroko spadajoče izdelke. — Vzorce in prospekt; pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša " 6 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
£jnbljaita (Kctizej) R. I^ANG na Marij« Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
97—03
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modrocl iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
3SS
1 Zahtevajte pri nakupu
I Schicht-ovo štedilno I   milo z znamko jelen*.
1 Kd
Varstvena znamka.
Ono je BeP" zajamčeno čisto "UBOJ in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „8onicht" in varstveno znamko ,,jelen".
119-59
Dobiva se povsod!
«*        JURIJ SCHICHT WN
(Česl(o) največja toVarna jVoje Vrste »a eVropstfea Kontinenta. (ČesKo)
Izdaja koosorcij « Gorenjca »,
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in lisek Iv. Pr. Lam prêta v Kranju.