124 Iz upravne prakse.
Iz Upravne prakse.
Ako naj se domovna najmarina odpiše zato, ker je stanovanje prazno, gleda se samo na to, je-li se stanovanje v istini ne uporablja v nikakem pogledu.
C. kr. upravno sodišče razsodilo je na pritožbo Matije Z. po odvetniku dru. Lenochu proti odločbi c. kr. kranjskega finančnega ravnateljstva z dne 14. februvarija 1893, .št. 955 zastran domovne najmarine od hiše št. 48. na poljanskem nasipu v Ljubljani z razsodbo z dne 10. oktobra 1893, št. 3370. Pritožba se kotne-utemeljena zavrne.
Razlogi:
Pritožitelj zahteva, da se mu povrne domovna najmarina, ki jo je plačal od 43 gld. 74 kr. najemnine, ker te najemnine ni mogel iztirjati.
Upravno sodišče te zahteve ni moglo izpoznati kot utemeljene, ker je po § u 3. patenta o hišnem davku z dne 23. februvarija 1820. 1. in po §-u 10. pouka z dne 26. junija 1820. 1. (zbirka deželnih zakonov za Kranjsko, 3. zvezek, štev. 170., str. 317.) za vprašanje, je-li kako stanovanje podvrženo domovni najmarini, odločilno jedino le to, da se stanovanje res uporablja, in ne način, kako se uporablja, bodisi, da je rabi hišni gospodar sam ali kaka stranka proti plači ali brezplačno.
Soglasno s tem načelom velevata tudi § 11. patenta o hišnem davku in § 26. pouka za hišne gospodarje, da se sme zahtevati odpis ali povrnitev davka za stanovanje, za koje je hišni gospodar najemnino napovedal in plačal davek, le tedaj, ako so se izpolnili pogoji označeni v dekretu dvorne pisarne z dne 18. junija 1821. 1. štev. 1058. (zbirka pol. zakonov, 49. zvezek, štev. 88. — v zbirki deželnih zakonov za Kranjsko 6. zvezek, štev. 155.), in ako se stanovanje, iz kojega se je kaka stranka izselila, niti ne odda drugi stranki v najem niti se sicer ne uporablja na kakoršenkoli način.
Bistveni pogoj za odpis davka je torej, da je stanovanje prazno, ali — kakor smo uže naglašali — da ga ne uporablja niti kaka stranka niti hišni gospodar sam.
Ker se pa ta pogoj v našem slučaji ni izpolnil, marveč je dognano, da je bilo obdačeno stanovanje oddano Florijanu S., in
Književna poroCila. 125
ker se pritožitelj svoj čas ni pritožil v smislu zakona z dne 19. mar-cija 1876, št. 28. drž. zak. proti predpisu domovne najmarine od omenjene hiše je izpodbijana odločba, katera je zavrnila zahtevo, da se povrne plačani davek, zakonito upravičena in je bilo torej pritožbo kot neutemeljeno odbiti.
Dr. y. R.
Književna poročila.
Mjesečnik pravniikoga druitca u Zagrebu prinaša v br. 3. za mesec marcij naslednje razprave: Državo - pravni položaj monarka. Napisao dr. Hugo Štefanid. — I radi prestupka imade mjesta izručbi, ako čin, radi kojeg se izručba traži, po našem kaznenom zakonu začinjava uCin zlo-činstva. Dr. I. Šilovic. — O primanju duga zadružnog člana od strane zadruge mu. Napisao dr. Žarko Miladinovič. — K tumačenju §-a 25. zakona od 17. svibnja 1875. o porabi tiska za kraljevine Hrvatsku i Slavoniju.
Xun()in('h'a m codcjimenoj cinmpu iliu m. au. \viacHtauia aiiiio-iiicKa. — Dr. N. Ogorelica. — Belgrad. 1893. — 8». 63. — Knjiga je ponatis razprave, katera se je lani priobčila v srbskem ,Pravniku".
O noM,M-ajy iiopodnuuc, u nacmdcima y iipamoj ciicme.uif. — Študija V. Bogošica. — Belgrad. 1893. — Tudi ta študija je ponatis razprave, katero je priobčeval lanski srbski „Pravnik".
Das oesterreichische urid ungarische Handelsrecht in vergleichender Dar-stellung. R. Bausenwein. — Dunaj. Deuticke. — VIL 292 str. — Cena 6 m.
Lehrhiich des Khchenrechtes mit besonderer Beriicksichtigung der par-ticularen Gestaltung in Oesterreich. Dr. C. Gross. — Dunaj. Manz — 8". XII. in 246 str. — Cena 2 gld. 40 kr.
Oesierreichisches Sachenrecht. Dr. E Pfersche. — Dunaj. Manz. — I. zv. — 8». XVI. in 250 str. — Cena 6 gld. 50 kr.
Oesierreichisches GeioerhereeU. Commentar zur Gewerbeordnung. Dr. A. Heilinger. — Dunaj. Manz. — I. zv. — Cena 4 gld. 20 kr.