SredniešoEske vesti. Profesor Anton Rabuza. Kadet v rezervi M. Šrol piše enemu svojih celjskih znancev iz jugo-zapadnega bojišča med drugim: »Naznanjam Ti tudi, da je padel rez. kadet profesor Anton Rabuza. Zadela ga je granata, ki je tudi njegovemu slugi odtrgala roko«. — Profesor Rabuza je poučeval na samostojnih nemško-slovenskih razredih v Celju. Kot dobrega učitelja so ga vsi cenili. — Bodi mu blag spomin! Češka ginmazija na Dunaju. Dunajska občina je dala zapreti češko zasebno gimnazijo na Dunaju, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma. Profesor Ivan Koštial, znani slovenski jezikoslovec, ki je služboval na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici, pa je bil vpoklican k vojakom, se nahaja v Novem mestu. Pouk na nižjih razredih Ijubljanske c. kr. realke se je pričel. Gimnazija v Kranju. Cesarja Franca Jožefa gimnazija v Kranju šteje v šolskem letu 1915/16 272 rednih učencev in 23 privatistinj. Kulturna obletnica. Dne 2. novembra je poteklo 333 let, odkar je bila ustanovljetia na tirvatskem prva gimnazija. Nahajala se je v samostanu pavlinskega reda v Lepoglavi. Obsojen profesor. Zagrebško sodišče je obsodilo 50 let starega prosesorja na višji ghnnaziji v Sremskih Karlovcih, Milana Nedeljkoviča, ki je sedaj interniran v Samoboru, na deset mesecev težke ječe zaradi zločina motenja javnega miru. Iz bosanskih srednjih šol je bilo v lanskem šolskem letu izključenih 245 dijakov, in to iz sarajevskih zavodov 96, v Banjaluki 46, v Tuzli 43, v Mostaru 28, v Bihaču 24, v Travniku 17, v Trebinju 13 in v ostalih krajih 12. Priraorske srednje šcie. Goriški deželni odbor razglaša: Na vprašanje goriškega deželnega odbora; je c. kr. namestništvo tržaško odgovorilo., da se goriške srednje šole za sedaj ne otvorijo niti v kakera drugem kraju. Ker so se tržaške srednje šole že otvorile in se njih učni načrt malo ali nič ne razlikuje od onega goriških srednjih šol, morejo dosedanji učenci goriških srednjih. šol nadaljevati svoje študije na tržaških zavodih. Slovenski učenci se morejo vpisati tudi na ljubljanskih zavodih. Iziemne dolcčbe za srednješolce, ki spadajo pod črnovojniško dolžnost. Naučni minister je dovolil, da se morejo rojstni letniki učencev na gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah do vključno 1896. letnika, ki so v šolskem letu 1914/15. prejeli letno izpričevalo o predzadnjem srednješolskem zavodu ter morajo po svojem vojaškem službenem razmerju (zaradi ponovnega prebiranja ali začasnega dopusta) odriniti k vojakom, takoj pripustiti k zrelostni izkušnji; isto velja za učence letnika 1897., ako so v šolskem letu 1915/16. sprejeti kot javni učenci ali vpisani privatisti v zadnji srednješolski razred, so pa že v aktivni službi, pa dobe v to svrho potrebni vojaški dopust. Pod istimi pogoji se motejo pripustiti k predčasni zrelostni izkušnji tudi učenci letnika 1898., ako so v šolskem letu 1914/15 prejeli izpričevalo predzadnjega srednješolskega razreda in so zaradi svojega prostovoljnega vstopa tačas že v aktivni vojaški službi ali pa v zvezi prostovoljskih formacij. Učenci tega letnika pa, ki še niso v aktivni vojaški službi, se pod nobenim pogojem ne pripuste k predčasni zrelostni izkušnji. Signum laudis je dobil dr. Franc Rostohar, c. in kr. nadporočnik v rezervi bosan.-herc. pešpolka št. 2 — sicer profesor na nemški gimnaziji v Gorici — za hrabrost pred sovražnikom. Z italijanske giranazije v Zadru. Iz sedaj objavljenega poročila je razvidno, da je bilo rra c. kr. višji gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Zadru v šolskem letu 1914/15 172 učencev, izmed teh iz Zadra 84. Po maternem jeziku so bili vpisani: 166 Italijanov, 3 Hrvatje, 3 Albanci. »Vojno« solsko leto na c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemškoslovenskim poučnim jezikom v Celju. Zaradi vladajočih izrednih razmer je izšlo letno poročilo o »vojnem« šolskem letu na c. kr. sarnostojnih gimnazijskih razredih z nemško-slovenskim poučnim jezikom šele pred nekaterimi dnevi. Na zavodu je delovalo 6 profesorjev in 1 pomožni učitelj (za risanje); učiteljski zbor se je skrčil zaradi mobilizacije. »Podporno društvo« izkazuje v letnem poročilu imetja 4407 K 74 vin.; dohodkov je bilo 1896 K 7 vin., izdalo se je za knjige, obleko in črevlje ubogim gimnazijcem okroglo tisoč kron. Šclsko leto se je pričelo s 1. cktobrom in zaključilo s 15. junijem. Ppuk se je vršil le popoldne v takozvani stari gimnaziji. Sprejetih je bilo začetkom šolskega leta 193 učencev in 2 hospitantinji; ostalo je koncem šolskega leta 168 učencev in 2 hospitantinji. Po narodnosti so bili vsi učenci razen dveh Čehov sami Slovenci; 62 učencev in 1 hospitantinja so bili iz Celja, ostali iz Spod. Štajerske. Učni uspeh je bil prav povoljen; z odliko je izdelaio 5 učencev in 1 hospitantinja, z dobrim uspehom pa 110 učencev in 1 hospitantinja. 26 učencev je dobilo drugi red, ostalih 6 je imelo ponavljalne in dopolnilne izpite. Zavod je bil vkljub vojni, ki je gmotne razmere marsikatere" družine neugodno izpremenila, vendar prav dobro obiskan.