Po'sa^nćzna številka siane 60 vinarjev.
Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K	50'—
Pol leta .	.	.	„	2(r-~-
Četrt leta	.	.	„13’ —
Zunaj Jugoslavije : Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke na Štirih straneh 40 v, na ošinili straneh v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribot, Koroška utica št. 5. — Tcleton št. 220.
V
Hsodviseii političen list za slovensko ljudstvo.
Ins er all ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popu . ..
„Straža45 izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne,
3. številka.	Maribor, dne 9. januarja 1920.	Letnik XII
Občinske volitve razpisane I
Po najnovejših poročilih bo dne 10. i m. razglašen novi volilni red za Slovenijo.
Točno besedilo tega volilnega reda nam do sedaj še ni znano. Vendar je tozadevno gotovo ioliko:
1.	V občinah se ne bo volilo več po raZfG* -dih, ampak bodo volili vsi volilci skUjHlO po na-
■činu splošne volilne pravice-
2.	Volilci bodo : a) fsl fflOŠkl, ki so stari 21 Jet in prebivajo že 2 leti v dotični občini, b) Katere ženske dobijo volilno pravico, še ni popolnoma znano.
3.	Volilo se bo po Jistah- Vsaka stranka bo morala naznaniti listo odbornikov in njihovih namestnikov.
4.	Tista stranka bo dobila največ odbornikov, ki bo zedinila svojo listo največ glasov.
5.	) Nasprotniki napenjajo vse sile, da bi spravili s presenečenjem občine v svoje roke,
Somišljeniki! Preglejte takoj volilne imenike, in skrbite pfBVOČaSiiO, da bodo vpisani VSÌ H3Ü
valilo !
Kakor hitro bo razglašen volilni red, bomo poročali natančneje. Prebirajte pridno naše liste!
Bodimo previdni in «lažni, ker bivamo ob mejil
Bližajo se občinske volitve in na raznih straneh se pojavljajo znaki nervoznosti. Nervozen je zlasti dr. V. Kukovec, poglavar JDSarjev in to njegovo duševno nerazpoloženje odseva iz govorov in člankov priobčenih v „Novi dobi“. Njegova razburjenost je razumljiva, ker na tehtnici stoje velike reči in ako je zaigrano, je zaigrane mnogo. Vendar bi ta razburljivost iu nervoznost pri vodilnem politiku ne smela iti tako daleč, da bi kalila trezni razsodek in ogrožala prvovrstne zadeve naroda in države.
Po jako nervoznem in nemirnem premišljevanju je prišel do zaključka, da je glavni sovražnik Slovenska ljudska stranka ia glavna naloga jugoslovanskih demokratov, da ji iztrgajo kolikor mogoče veliko občin ali vsaj vrinejo potom proporčnega sistema v občinske zastope kolikor mogoče velike manjšine drugih strank, V ta namen se hočejo pri občinskih volitvah vezati v vsemi drugimi strankami, ki so protiklerikalne. Dr. Kukovec ni priseljenec iz Primorja, kateremu bi bile krajevne razmere neznane ali gorenjski Kranjec, katerim se tako rado očita, da jim slabo polje žila narodnega življenja. Gospod je najpristnejši štajerski domačin iz one slavne
Prlekije, ki je dala Slovencem največ idealnih rodoljubov in narodnih prvakov in, ki je od začetka našega političnega življenja neomajeno kot trdnjava stala na narodnem stališču in izhaja iz znane prvaške, narodne hiše. In vendar je ta dr. Kukovec priobčil v „Novi dobi“ št. 2, članek pod naslovom:	„Občinske molitve in narodno
vprašanje“ v katerem je zapisal tudi stavek : „Splošna in enaka volilna pravica napravi preteklosti za večno konec. Vprašanje je le, ali morejo in hočejo Nemci v te zastope na podlagi načela sorazmernega zastopstva skupin, proporca. Izključeno to ni, vprašanje pa ostane odprto, ali je to na mestu, ali je to pričakovati.“ . . „Ne pomenilo bi za nas, ki nas je baš nemška slepota vrgla v grozote štiriletne vojne, pametne uvidnosti na strani ostankov umetnega nemštva, če bi bili siljeni misliti na volilni boj za občine v znamenju boja proti kaki nemški stranki, ko trkajo na duri gospodarska in socijalna vprašanja. Bilo bi tudi v njih interesu, če se ne morejo preroditi v svojih dušah in če za svoje o-sebe hočejo čuvati, kar jim je osebno sveto, da bi nas ne izzivali k boju, ker o tem ni dvoma, da si jugoslovanskega značaja naših mest ugra-
biti več ne damo. Če se pričakuje od nas, da pozabimo, pričakuje se dovolj. Zdaj bi pa bilo umestno, da smatramo narodno vprašanje kot rešeno in da gledamo, kako bomo dobro živali, živeli dostojno, kako bomo dorastli velikim socijalnim nalogam.“
S	takimi besedami vabi dr. Kukovec Nemce in nemškutarje, da bi se pridružili njegovi zvezi proti naši stranki ali da bi vsaj stopili na stran, in se ne udeležili volilnega boja. Toda povedati moramo jasno in odkrito, ne samo njemu in njegovim pristašem, ampak tudi celi slovenski in jugoslovanski javnosti, da se zelo moti in igra nevarno igro, ki mora prinesti velika razočaranja in nepovratljivo škodo ne toliko njegovi stranki, ki pri tem ne more nič izgubiti, pa tudi ne veliko pridobiti, ampak v prvi vrsti našemu narodu in naši državi.
Naj se ne moti, da so Nemci in nemškutarji zlasti po obmejnih okrajih postali naenkrat tako neznaten činitelj, da bi skoraj ne prišel v poštev. Odšlo je nekaj uradnikov in malo število zasebnikov, gotovo število oseb, ki so doslej hodile z Nemci iz strahu ali dobičkarije, se bo povrnilo v slovenski tabor, drugi so pa ostali in če so tudi zaenkrat tihi in mirni, v srcu niso spremenili mišljenja in pokazali ga bodo pri volitvah.
Naj se ne moti, da se tu Nemci in nemškutarji ne bodo udeležili volitev in postavili svojih kandidato v. Če so to storili na Češkem, zakai bi ne storili pri nas l In če so pri Čehih dosegli take uspehe, zakaj bi jih ne mogli pri nas !
Nemci in nemškutarji so ostali, še žive in bodo nastopili. Pokazati bodo ravno hoteli, da so imeli prav s trditvijo, da je dravska dolina njihova in da imajo za sabo prebivalstvo. Dosežemo lahko presenečenje, da po večini poprej nemškutarskih občin zmagajo novi nemškutarji. Mir še ni ratificiran, mirovna pogodba še ni stopila v veljavo, konferenca še ni izvršila svojega dela, komisija za črtanje mej se še ni sestala. * v


LISTEK«
Iz pariškega političnega življenja.
Piše Pr. Kovačič.
Ko sem odhajal v Pariz, me je spremljala nemajhna radovednost, kako neki je politično življenje v slobodni republiki zlasti v teh železnih vojnih časih. Človek, ki prihaja iz tesnih mariborskih razmeric, kjer je še do dne 1. nov. 1918 vedno visel Slovencom nad glavo Damok-lov meč nemško-avstrijskega patriotizma, si naravno želi zadihati enkrat prosti zrak v klasični deželi državljanske slobode.
Toda kmaln sem se prepričal, da je tudi na Francoskem resničen pregovor: ni vse zlato, kar se sveti.
V francoski duši še tiči precej monarhizma, zakaj Francoz je rojen centralist. Ta centralizu-joča tendenca francoske duše je ustvarila iz raztrganih kosov enotno Francijo, ki ima svojo glavo v Parizu. Izvzemši stari Rim ni v nobeni državi glavno mesto tako merodajno za politično in kulturno življenje cele države, kakor Pariz za Francijo. Francozi ga s ponosom imenujejo „srce Francije“, „solnce Francije“, »ognjišče francoskega ženija“, pesnik Viktor Hugo ga je celo imenoval „mozeg sveta.“ Od predlanske jeseni je res tudi svet pričakoval, da bo iz tega „moz ga“ izletel golobček miru, reda in pravice.
Prirojena tendenca za centralizacijo je povse naravno rodila oni absolutizem, ki mu je Ludo-
vik XIV. dal klasičen izraz: „Država sem jaz.“ Ta centralizem preveva še dandanes francosko državo, le da si je dal na glavo jakobinsko republikansko čepico.
Feudalno plemstvo je sicer republika odpravila, vendar še dandanes francoskim ušesom prav dobro denejo staročastiti naslovi: „comte“, „baron“ itd. Tujca-„barbara“ iznenadi v republiki neverjetno globok prepad med bogato „buržoazijo“ in „proletariatom.“ Birokratizem in pluto-kratizem imata tudi primerno spremstvo:	pro-
tekcionizem, strankarsko koristolovstvo, podkupljivost; osebno prijateljstvo premore več, kakor še tako tehtni stvarni razlogi. Celo v šolstva bojda veliko izda, če dijak ali nadebudna dijakinja s kratkim krilcem pred strogo izkušnjo izroči profesorju priporočilno vizitko kakega poslanca. Prav za časa mirovne konference se je pred pariško poroto pred očmi celega sveta pralo prav umazano perilo. Kar zaporedoma so se vršili veliki procesi, ki so metali čudno luč na znotranje življenje v republiki.
Naj navedem le zamotano veleizdajniško afero bivšega ministra Caillaux, senatorja Humber-ta, potem nečedne ljubimske zveze razuzdanca Landra, k» je spravil iz sveta celo vrsto lepših in manj lepih žensk, in pa procesa Vili ai na ia Cotina, ki sta imela za Parižane nepričakovan izid. Villain je na predvečer svetovne vojne amori’ v nekem hotelu socialdemckratičnega vodite lja Jaurès a. S sodno obravnavo so čakali do konca svetovne vojne. Končno J© bil oči vi des morilec — oproščen, oziroma obsojea, da plača
vdovi umorjenega en celi frank odškodnine. — Kmalu nato je prišel na vrsto Cotin, ki je meseca februarja pognal iz revolverja par svinčenk
v pleča „staremu tigru“ Clemenceau-u. Radi tega poskušanega umora je bil Cotin obsojen na smrt.
Po pojmih pariške justice je torej morilec navadnega umrljivega človeka izpustiti brez kazni, pač pa je smrti vreden, če le „poskuša“ umoriti — ministra.
Tako Pariz skrbi, da mu po pravici gre naziv, ki mu ga domačini in tujci večkrat dajejo: moderni Babilon.
Ni čuda, da je tudi v Parizu in v Franciji razširjena ona splošna nalezljiva bolezen, ki se je dandanes oprijela človeštva in se ji pravi: nezadovoljnost. Nezadovoljni so tisti, ki imajo za to razlog, in tudi tisti, ki ga nimajo. Nezadovoljen je delavec, ki preklinja draginjo, nezadovoljen je verižnik, ker premalo „zasluži.“ Vkljub veliki zmagi, ki jo je izvoje*ala republika s pomočjo svojih zaveznikov, so Francozi nezadovoljni tudi ž ujo, oziroma ž njeno vlado in ustavo. Ne samo pristaši ruskih boljševikov, tudi drugi zahtevajo in nasvetujejo temeljite reforme glede ustrojstva države. Nezadovoljstvo z dosedanjim državnim aparatom je splošno, a nikomur ne pride na misel, proglašati za sovražnike države tiste, ki zahtevajo njen * preosnovo. Vse te refer matorične struje so se zgostile v takoimeno* vani „novi francoski demokraciji,“
Kak položaj hi nastal, ako bi po večini obmejnih občin ob času, ko bo poslovala komisija, pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji !
Klijemo za pričo vse može brez razlike strank, ki so delovali v obmejnih krajih in poznajo naše narodne razmere. Naj se obrne, če hoče. dr. Kukovec na svoje politične somišljenike, ki so sodelovali v prejšnjih časih v bojih za naš narodni obstanek, ter jih vpraša, kako stoje razmere. Naša stranka je po vseh obmejnih občinah nosila na svojih ramenih glavne napore narodnostnih bojev. A sedaj se proglaša koalicija vseh proti njim, ki po teh občinah predstavljajo skoraj izključno vse, kar je narodno zavednega. Mi bomo na teh najtežavnejših postojankah vršili svojo narodno in socijalno dolžnost, kakor smo jo doslej. Toda, ako doživimo presenečenja in postane za naše zastopnike v Parizu kakor tudi za razgraniče \*alno komisijo težaven položaj, ! porečemo : krivda ni na naši stranki, iščite krivcev drugje.
Nad dr. Kukoveevim nepremišljenim čorgan- t
jem po „Novi dobi“ se ne zgraža samo naša stranka, ampak zlasti vsi obmejni Slovenci, ki poznajo le eno : Narodnost ! pa poznajo tudi mišljenje Nemcev in nemškutarjev bolj nego im* drivadri g. dr. Lojze iz Celja.
z mariborskimi Vsenemci. Vstala je v Maribora stranka narodnih socialistov, ki si je stavila nalog : neizprosen boj proti piškavi narodnosti in osebni dobičkariji vladnih elementov. Vse se pripravlja, druši ter grozi z osveto na dan ljudskega glasovanja tier ljudske volje, na, dan volitev, ki bodo dan vednegà poraza samodržnih demokratov ali JDStranke v Maribora in povsod.
Saj ravno Maribor bi moral držati v vladnih vajetih, mož uradniške zmožnosti, izkušnje, nesebičnosti in pravega smisla'za obmejnòst tega mesta.
Samo v tem slučaju bi bil Maribor res obmejna trdnjava, na katero bi zrli. tudi "'naši avstrijski sosedje s sicer zavistnim očesom, a morali bi priznati : Glejte, komaj so nam izpulili f Maribor, že so ga tudi povzdignili na občno za- : dovolj3 ! Žalibog trobljo danes naši sosedi v svet nasprotno ! To pa la radi strankarske sebičnosti, nezmožnosti in vse graje vrednega gospodarstva onih, ki še po novem leta v Mariboru vladajo ter gospodarijo.
Pri vladni in gospodarski luči JD3 možgaa, zagrizeno strankarski nogi mariborskih JDSarjev in osebni dobičkagrabnosti njih rok — Maribor ne bo rasel, se m bo dvigal ter zibal v občni zadovoljnosti, ampak bo vedno bolj razgreti kotel nezadovolja od jugoslovanske strani,, od I nemške pa svetilnik, iz katerga bodo naši Nemci vedno pogledovali preko meje v Avstrijo. Vladne vajeti obmejnega Maribora bo moral vzeti v roke mož, ki ne bo posedal srca samo zase, ampak za celo mesto I
To so nakratko -sadovi h vali sane ga laži de-mokratstva v Beogradu in Mariboru. Demokratska nadvlada je drevo spoznanja hudega v paradižu Jugoslavije. Vsi smo skusili ta grenki, državi in ljudstvu škodljivi ter strupeni sad, ka terega bomo za vedno zavrgli na dan volitev*

Kulfstrni boj J® zadel ob odpor.
Strupeni sadovi demokratske vlade.
Zgodovina in izkušnja nas učita, da na vseh poljih, kjerkoli je zavladal san održno liberalizem (jugoslovansko demokratstvo), ta nadvlada ni rodila napredka, ampak med liberalnimi vladarji osebno dobičkaželjnost, med ljudstvom nezadovoljnost in v kulturi nazadnjaštvo. Idealizma, nesebičnega dela za narodno korist, b| iskali Stcsj pri demokratski nadvladi.
Bajno lepo,	!" močno nepremag-
ljivo so «amisi!!?, spravili v svet in postavili na samostojni temelj našo Jugoslavijo ne molje demokrati, ampak zastopniki VLStranke nesebično vneti za svobodo, samostojnost in blagor neroda.	Zmirom izraziteje se vrši v javnem politič-
In tedaj pri težkem porodu naše nove države f nem. življenju ločitev'duhov: krščanstvo in proti-ponudiii so graditelji naše kraljevine demokratom ! krščanstvo. Brotikrščanske vlade začenjajo kutin socialistom roko v skupno delo za korist in | turni boi, krščansko ljudstvo ss zbira v krščan-blagostan mile nam Jugoslavije.	j gkih političnih „Ljudskih strankah“ z odločno
Žalibog, zlezli so že takoj pri zgradbi \ verskim in ravnotako izrazitim socijalnim pro-temeljnih voglov našega skupuega državotvor- j gramom, nega dela od nam nasprotnib strank na površje | možje, katere ne vodi in jih ne bo vodila pri | vladnih poslih niti nesebičnost, niti smisel in čut f za dobrobit in občno korist našega troimenskega \ naroda.
Skupno delo s strankarsko samodržnimi demokrati in socialisti je bilo za nadalje nemogoče.
Iztrgali so ti brezobzirno zagrizeni strankarj! še vladne valeti radikalcem in naši stranki; zavladalo je v Beogradu in povsod po Jugoslaviji demokratstvo in socialna demokracija. Pa komaj so se vsedii ti edino „državotvorni elementi“ v vladni voz in zagrabili samodržno premoč, že smo opazili pri vsakem koraku po domovini in prebridko občutimo ter trpimo še danes samo : nazadovanje v reševanju valute, agrarne reforme, prometa trgovine in prehrane. Povsod — od najvišjih do najnižjih proletariatskih mest nas zbada v oči : verižništvo. tihotapstvo, osebna — brezobzirna dobičkaželjnost in podkupljivost do naj višje uradniške mize.
Isto rakovo pot opažamo v Becgradu Ljubljani iu našem obmejnem Mariboru.
In kaj je rodilo to nazadovanje, nezmožnost in nedelavnost vedno in povsod bvaiisanih „državotvornih elementov“ iz srede demokratov in socialistov ?
Skrajno napeto nezadovclje med slabo pre-skrbovaoim ljudstvom in uradništvom, vsakdanje štrajke med delavstvom !
1. Katoliško gibanje v Cshosimiaški,
Sedanja čehoslovaška socijalistično-liberalna vlada je komaj čakala, da prične s kulturnim bojem. Začela je preganjati vše, kar nesi znak katolicizma: izključila je verouk iz šol, zapirala samostane, konfiscirala tudi najpotrebnejše cerkveno premoženje, Nasilje je rodilo odpor pri krščansko mislečem ljudstvu, zlasti Moravanih in Slovakih. Verska zavest in navdušenje za krščansko misel je organiziralo celo vojsko vernikov, ki čakajo na napad kulturnobojnikov. Slovaki stoje pogumno ob strani, svojim voditeljem župnikoma Hlinki in Jurigo. Ko je vlada zaprla Hiinko, so se Slovaki na mnogih krajih vzdignili in pregnali češke uradnike. Gimnazijci so štrajkali, zahtevajoč osvoboditev Hlinke. Kot odgovor na vse to je zaprla češka vlada 172 duhovnikov in mnogo laiške inteligence, češ, da je njihov upor protidržaven. Župnika Jurigo, ki je zdihoval dve leti v madžarski ječi zaradi propagande za čehoslovaško državo, je zopet zaprla češka vla-. da, češ, da deluje za upropaščenje čehoslovaške [ republike. To je izzvalo še hujši odpor krščansko I mislečega ljudstva. Dne 27. oktobra 1919 je bilo j nad 1100 protestnih shodov. Zdaj je bila vlada I prisiljena nekoliko popustiti ; ustavila je nasilno i zapiranja samostanov in konfiskacijo 'najpotreb-! nejšega cerkvenega premoženja. V Vodslivah se je učitelj Hrma proglasil za brezverneža in je iz
Osobito naš obmejni, od demokratov vladani f učnih sob tamošnje šole odstranil križ. Na zah-
Maribor je vzgled, kaka hiba in škoda je za mesto ter njegovo prebivalstvo, ker ga vlada, voli in „oskrbuje“? mož, ki mu je na srcu ie strankarsko politična premoč, osebna dobičkaželjnost., brezobzirno samodržtvo ia nesmisel na težnje in dobrobit mestnega prebivalstva. Da je temu res tako in čista istina, nam priča ono še sedaj bolj prikrito vrvenje, zabavljanje ter nezadovoljnost čez mestno vlado in prav possimi meri čez popolnoma zavoženo preskrbo.
laternacijonalni socialdemokrati stiskajo v. ogorčenosti pesti ia si pcdajejo na tihem roke
tevo starišev, da se obesi križ na staro častoo mesto v šoli, so dobili, samo odgovor, da je odstranitev križa odredila učiteljska organizacija.
; Ker zahteva staršev ni Imela, uspeha, so starši rzačeli stavko:	otrok niso hoteli več pošiljati v
I šolo. Dne 26. decembra so naslovili na predsednika republike odprto pismo, v katerem navajajo vzroke, ki so jih prisilili do stavke, ter odločno zahtevajo versko vzgojo otrok, križ nazaj v šolo in odstranitev brezverskega učitelja.
Čehoslovaško krščansko misleče ljudstvo je politično organizirano v „Ljudski stranki“, ki se
živahno razvija in z vnemo pripravlja na bližnje' volitve.
2. HmIsks stranka v Italiji
Pred dobrim pol letom se je krščansko in predvsem kmečko ljudstvo v Italiji začelo organizirati v „Ljudski stranki.“ V kratkem' se je razširila po vsej Italiji, tako da je pri zadnjih volitvah dobila 102 mandata. S tem je pridobila piecejšen vpliv na vlado, ker niti liberalci, niti socialisti niso močni dovolj, da bi sami prevzeli vlado. S tihim, vztrajnim, izobraževalnim, gospodarskim in političnim delom prodira med priprosto, zlasti kmečko ljudstvo. Duša stranke je mlad duhovnik don Sturza, velik organizacijski talent., Italijanska „Ljudska stranka“ zastopa kar najširšo samoupravo novih krajev. Čedalje bolj prodira v njenih pristaših prepričanje, da se mora vprašanje Julijske Benečije rešiti v sporazumu z nami. Italijanska „Ljudska stranka“ zahteva tudi za ženske volilno pravico. Tajnik stranke, don. Sturza, je nedavno vsem odborom in odsekom „Ljudske stranke“ razposlal okrožnico, v kateri jih.poziva, naj začnejo živahno propagando za, žensko volilno pravico in propor©;,,
* * *
Prot krščanstvo, naj si bo v oblik? socializma ali liberalizma, ima svojo in te enačijo nulo. Svojo» internacij on alo mora imeti tudi krščanstvo! Krščanske politične stranke poedinih držav se morajo medsebojno spoznavati, bližati in strniti v skupen boj zoper kulturni boj!
s Politične vesti«
lugeslsyila.
Naš r e g e b t A ! e k s' a n d e r se vrne v Beograd pred pravoslavnim Novim letom.
Glede nameravanega atentata, na našega prestolonaslednika Aleksandra ja ugotovljeno, da je bil atentator Peter Cabrinovi^,, policijski agent na Cetinju ia istočasni it ai jan «ki detektiv v službi rimske policije. Poslan je bil iz-Rima na Riviero, da izvrši svoj zločin regenta za časa Aleksandrovega bivanja v Cannesu. Francoska policija je še pravočasno aretirala zločinca
Ministrski svet v Beogradu je odobril; pogodbo med državno ter Narodno banko. Narodna, banka se preosnuje v emisijsko banko za celo našo državo. Ta Narodna banka prevzame vse fililjake Avstro-ogrske banke. Otvori s® vpis delnic za 20 milijonov dinarjev v zlatu za vse _ podanike kraljestva. Narodna banka bo potegnila, j krone in. dinarje ali pari z novimi kronsko dinarskimi bankovci iz prometa. V upravo te Narod-1 ne banke stopita en Slovenec in en Hrvat (dr. Kukovec in Miroslav Kufmer), Finančni minister je dobil nalog, da izvede ta sklep ministrskega, sveta.
JugosL zunanji minister in italijanski si pošiljata brzojavne častitke. Vendar kljub dejstvu, da zatrjuje Italija prijaznost napram naši kraljevini, so vendar dejanja italijanskega vojaštva po Dalmaciji ravno nasprotna. Italijani so razpisali po Dalmaciji rekvizicijo olja. Vse protivnike te navedbe neusmiljeno bičajo z bikov-kami. Uradnike, ki niso hoteli zatajiti svoje jugoslovanske narodnosti plačujejo v avstrijskih kronah ; italjanaše pa v lirah, Tem potom ima italjanaški sodni sluga večjo plačo kot hrvatski sodni s vet sik. Aretacije naših ljudi po dalmatinskih mestih, katere drže Italijani, so na dnevnem redu. Poboji med italjanskiroi tolpami in našimi prostovoljci so vsakdanji.
Naš finančni minister je izdal naredbo, da se natisne papirnati drobiž po 2 in Va-pare ali 10 vinarjev, 5 par ali 20 vin., ter po 25 par ali 1 K. Ta drobiž bo označeval na ©dni-strani dinarsko, na drugi kronsko veljavo.
Ministra Kristana je odpoklicala so-cijaldemokraška stranka iz vlade. Bttkšeg ia Koran še ostaneta nadalje kot zaupnika jugoslovanske socialistične stranke v vladi.
Poslanec Jaša Prodanovič je naznanil predsedništvu narodnega predstavništva v Beogradu ustanov ite v republikanske stranke, v katero je že vstopilo 7 poslancev.
Jugoslaviji pripade od splošne vojne odškodnine od ene do poldrage milijarde frankov..
Dne 6. januarja je bilo končan« koleko-vanje kronskih bankovcev.
Med našimi tobačnimi tvornicami im upravo tobačnega monopola je prišlo do spora-
zuma, Proizvajanje tobaka se bo centralizi-ralo.
V Zagrebu znaša število mošk;fe volilcev
20.000,	ženskih pa je prijavljenih 1000.
Austrija.
Avstrijski državni kancler dr, Renner je odpotoval v spremstvu gospodarskih državnih j uradnikov v Prago. Ta pogajanja nosijo zgolj gospodarski značaj. Pogajali se bodo o : premogu, sladkorju, obmejnemu prometu, o trgovskih pogodbah in o kompenzaciji.
Ha Dunaju je trarl 6. t. m. znani vse-učiliščni profesor In zadnji avstrijski ministrski predsednik v cesarski Avstriji dr. Henrik Laminaseli v starosti 67. let. Lammasch je bil v dobi vojne največji nasprotnik avstrijskega vojskovanja proti ententi.
ČsfmslOTsška,
Češka Narodna skupščina se je sestala dne 7. januarja. Zasedanje bo zaključeno dne 27. januarja. Potem se bodo kmalu vršile nove volitve. Pri nas pa hoče demokratska vlada najprej svoji stranki na razne umetne načine zagotoviti premoč, potem šele smeje priti volitve. Najprej je stranka in lastni žep, potem šele država in ljudstvo !
Mžerska.
Prva skupščina madžarske mirovne delegacije je odpotovala dne 5, januarja t. 1. v Pariz.
Ogrskemu ministrskemu predsedniku se je izjavil general Pranchet d’Esperey, da bodo mirovni pogoji za Ogrsko zelo trdi radi Karolyjeve revolucije in boljševizma.
Liga za varstvo integritete (ce- 1 lotoosti) Ogrske. V Budimpešti se je osnova la liga za varstvo celotnosti Ogrske in njenih starih mej na jugu z Bačko, Banatom, Baranjo in Medjimurjem. Liga bo tudi po sklepu miru z Madžarsko nadaljevala svoje delo, da se nekdanji podaniki Ogrske izven meje nove Madžarske organizirajo za madžarsko iredento, Liga se imenuje „Južnozemska madžarska liga“ in delaje s pomočjo madžarske vlade. Zborovanje za organizacijo lige se je vršilo dne 19 dec. 1919 v Budimpešti v prostorih madžarskega pravnega ministrstva. V Medjimurja Židje, domači renegati ; in Madžari, mnogi ondotni bivši uradniki hujskajo ljudstvo z raznimi lažnjivimi poročili, kot n. pr. da Italijani ne odidejo prej iz Reke, dokler jugoslovanske čete ne izpraznijo Medjimurja, da niti es ega enega Čeha ni več na bivših ogrskih tleh, da se Madžari do Zagreba ne ustavijo, kadar enkrat prodrejo h d. Že prej so boljševik! poskušali propagando v Medjimurju, imeli so v Kaniži posebnega poverjenika za Meiji-murje in so razširjali letake. Zdaj zopet krožijo t med ljudstvom letaki, ki pozivajo ljudstvo naj | zahteva, da jugoslovanske čete izpraznijo Medji- j murje, da zasede Medjimnrje madžarska vojska, j Letaki se obračajo predvsem na verski čut ljud-stva in. hočejo iz verskih ozirov zasejati med j ljudstvo mržnjo do Srbov in edlnstva. Krivi pa ; tega niso Srbi, ampak nekateri upravni uradniki j Medjimurja, ki žalijo verski čut ljudstva in tako : v Medji marcih ubijajo udanost do države, mesto ; da bi izgnali in zaprli hujskajoče Madžare, Žide ! in renegate?
Bolgarija-
V	Bolgariji traja splošna stavka dalje. Na mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med ! vojaštvom in stavkajočimi komunisti. Posebno občutna je v Bolgariji stavka železničarjev. Veliko vojakov-železničsrjev je prevzelo službo na železnicah. V Bolgariji se širi boljševiško gibanje, ki ga neti in podžiga sovjetska Rusija,
Rusija.
Po Ruskem krožijo govorice, da je ustrelil adjutant boljševičkoga generala Borisova Trockega. Trocki je bil dal povelje generala Borisova postaviti ob zid in ga ustreliti. Predno je bilo izvršeno to povelje, je potegnil generalov pribočnik revolver ter ustrelil Trockega. (Ta vest pa še ni potrjena.) Novejša poročila trdijo, da je
g.	Trocki še živ in zdrav.
Po Petrogradu počivajo vse tovarne vsled pomanjkanja sirovim
V	Koreji (ki je bila dosedaj samostojna država) je izbruhnila očitna vstaja.

o prepustile Zedinjene države . javo v seji sosveta? V sredi dec. ste že podpi-te roka. Sibirija bi naj po- | sali dekret, koncem decembra pa poročate, da
oRin uaj reši to zadevo sosvet. Mi smo vajeni samo
možatih besedi, zlasti pa zamoremo zahtevati od šefa prvega urada v Mariboru malo več resnico-
V Sibir j Japonski čl p
stala za Japonsko, kar je Kanada sa Anglijo.
S o v j e v s 5. a Rusija je ponudila Rumu niji mir. Priznava Rumimi ji priklopite v Besara bije pod pogojem, da Rumunija ne. bo odpoši- f Ijubnosti.
ljala svojih čet proti boljševikom v Rusijo,
Konec K o 1 č a k o v e s 1 a ve. Kaj je v primeri s Kolčakovim begom pred boljševiki
Dr. Pfgifar mm boče nakrpaii nove davke.
„Uradni list“ je priobčil razglas za več novih I mest zemljemercev, ki se bodo potrebovali za
umikanje Napoleona iz Rusije proti Tihemu ! novo izmero parcel in za izdelovanje novih map.
Oceanu in japonskim vodam. Lanskega poletja “ se je reklo, da stoje boljševiki pred padcem.
Od vseh strani prodirajo proli njim takozvani ruski generali J' zmagoviti pohod gro naravnost
Sedaj v tem časa, ko se moramo boriti, da davki ne zamore vso gospodarstvo, si upa g. Pfeifer početi delo, ki ni nič kaj nujno. Za take stvari je še dovolj časa, ko enkrat nastopajo u-
na Moskvo in Petrograd. Izkazalo se je pa, da rejene razmere. Stroški bodo za mesto veliki,
4-1	tili	M	z-,	_ J	...- i ___________U _	_____	i	. a	w	■«-» a	.	.	__	...
ti „ruski“ generali nikakor nimajo za sabo ruskega ljudstva in so bili na vseh straneh grozovito tepeni. O silovitosti teh porazov si ne moremo niti predstaviti približno dobre slike. Najbolje jo bil tepen najmogočnejši med njimi, admiral Kolčak, Napovedal, je, da koraka na Moskvo, bil pa je tepen tako feudo, da je moral korakati nazaj in je prebežal v enem tednu čez 1100 kilometrov. Umikanje so krili češki in jugoslovanski prostovoljci, ki so se zanj žrtvovali, sicer bi se ne bilo rešilo ničesar. Mnogo Jugoslovanov je pri tem padlo. Imenujejo se : st? tnik Šimunič,
gotovo na stotisoče. Primanjklaj je že itak o-gromen, zdaj pa še novih nepotrebnih izdatkov. Davkoplačevalci odločno odklanjamo take načrte, ki bi zopet na novo obdačili naše imetje. Lahko je delati take načrte ljudem, ki ne plačujejo niti vinarja ogromnih mestnih doklad.
laico sfoli s papirnatimi bankovci mesta Maribor? Vladni komisar dr. Pfeifer je mislil, da že zadostuje za bankovce, ki jih je izdal magistrat namesto drobiža, če blesti na njih njegovo lepo nemško ime. Ker bi znali trpeti škodo pozneje le posamezniki, vprašamo oblasti : AH je vse u-
nadporočnik Pilja, Gavrič, Klarič, Fink in Has, f rejeno radi polne obveze in polne veljave tega
i v#	no X ■? iv ID-a 8 4 « O /rv-CT/fs, n	« r. w*.-» m mo. T7A J» 1A	fl	Ali • _   __ • J.... _ A. A JI?  1 _	__ _ A   1  
ter poročnik Pilja. Seveda bo število mnogo večje. Od takrat je bežal Kolčak vedno dalje, sedaj se nahaja že blizo Vladivostoka. Beg je naravnost grozen, ves materija! pušča in uničuje. Češki, poljski in naši dobrovoljci se neprestano žrtvujejo, da omogočijo beg zadnjim razbitjem njegove armade, čast našim ljudem/- dasiravno je žalostno, da se v Sibiriji preliva naša kri, katere domovina tako zelo potrebuje.
Amerika.
V ameriki šobili «rotirani izdajatelji vseh komunističnih listov. Aretiranci so bili po večini inozemci — Rusi. Zaplenjenih je bilo
mnogo komunističnih propagandnih spisov. Pretežno večino aretirancev bodo izgnali.
drobiža? Ali je magistrat tudi založil potrebna jamstvo za ta drobiž, ki je v prometu? Mi hočemo imeti odgovor na to vprašanje, zainteresirani smo vsi, ki sprejmamo do sedaj ta denar.
Predavanje o zgodovinskem razvoju političnih? strank na Slovenskem bo danes v petek, 9.
t.	m., cb pol osmih zvečer v dvorani J. S. 2. (Flosarska ulica). Predava dr. Lenard. Vabljeni ste vsi!
Messi m predavanja. Organizacijski odsek Narodnega sveta priredi v nedeljo ob 5. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma kabinetno predavanje za izobreženejše sloje. Predava
dr. Leop. Lenard o predmetu : Staroproven žalska trubadurska poezija in njen vpliv na razvoj modernih slovstev. Vstopnina 1 krono.
Tedenske novice
(iOSpild ŽUpRlk Franjo Cizej je nevarno obolel. Priporoča se v molitev.
Himen. V Šmarjeti ob Pesnici se je poročila
3.	L na. gdč. Martina Kovačič, vzorna ter poljubljena učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah, z ve i ©posestnikom g. Antonom Rakuš od Šmarjete. Bilo srečno na mnoga leta !
Duhovniške vesti, župnijo Hajdln pri Ptuju je dobil in nastopil g. Gašper Zrako, župnik v Puščavi. Za provžzorja v Puščavi je imenovan g. Janez. Vedečnik, kaplan v Šoštanju. Kot kaplan v Šoštanju je nameščen g. A. Lužar. G. Leopold. Amon, kaplan v Slivnici pri Mariboru, je zavoljo bolezni .stopil v začasni pokoj. Kot kaplan v Slivnici je nameščen g. Alojzij Ciglar, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Shodi Kmefice aZveze. V nedeljo, dne 18. t9
m., se-vršijo shodi Kmečke Zveze v tehle krajih: Leitersberg (pop. ob dveh), Selnica ob Dravi (oo rani sv. maši), Sladka go ra pri Šmarju (po rani sv. maši), pri Sv, Lovrencu na Pchorju (ob enih pop.)
Resnicoljubnost komisarja dr. Pfeiferja. (Nadaljevanje.) 1. -V zadnji seji mestnega sosveta je vladni komisar dr. Pfeifer na interpelacijo g. dr. Leskovarja glede prehranjevalnega urada kratko ■ zavrnil očitke s tem, češ, da je on sam odgovoren za vse poslovanje. G. vladni komisar! V rokah imamo pa pismo, v katerem trdite, da imajo sosvetovalci „pravico, oziroma dolžnost, revidirati potom posebnega odseka občinski gospodarski urad in so z menoj soodgovorni.“ Kako se strinjate zopet ti dve Vaši izjavi med seboj? 2. V seji meseca decembra je vladni komisar poročal radi odstavitve slovenskega invalida, ki je bil nameščen namesto odstavljenega Nemca Elsnika in rekel, , da je zadeva tako delikates, da si je ne upa rešiti sam, zato jo poroča v sosvetu. Kakor se je sedaj dognalo, je g. Viljem že odstavil slovenskega invalida in mu s prvim januarjem ukazal zapustiti stanovanje. Hotel je namreč nastaviti -— zopet Nemca. Pritisk od slovenske strani n a njega je bil hud, zato se je zatekel z zadevo v sosvet, ki je seveda pustil, na svojem mestu slovenskega invalida. Kako pa je zopet z Vašo iz-
Redna poučna predajanja priredi Mariborsko slov. žensko društvo. Prvo predavanje se vrši v pondi ljek, dne 12. t, m., oo osmih zvečer v I. nadstropju dekliške meščanske šole v Reiserjevi ulici. Govoril bo g. dr. Ivan Lah: Kulturno delo slovenske žeue.
Akademike mariborskega okraja vabimo, da
se uleležfjo vsi zanesljivo sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, 11. januarja 1920 ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma, Gre za važne stanovske zadeve !
issino gledališče. Repertoire tekočega tedna: V soboto, dne 10. t. m.: „Revček Andrej-ček“ Ab B/18. V nedeljo, dne 11. t, m. pop.: „B atS:>kolw in „V Ljubljano jo dajmo“, ljudska predstava. Zvečer: „Morala gospa Dulske“, delavska predstava.
Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. t. m,, popoldne točno ob dveh, se vrši glasovanje n -.^posrednih davkoplačevalcev (hišnih in zemljišč-nih posestnikov) o zvišanju občinskih doklad od 40 na 270'Vo aa leto 1920, Glasovanje se vrši v šoli. Dolžnost in pravica vseh upravičencev je, da pridejo in glasujejo za ali proti. Kdor pa ne pride, se ga postavno šteje, da je za ta predlog občinskega sosveta.
II Murski Soboti se je ustanovila 5. juuuarja SL Kmečka zveza za Prekmurje. Udeležba je bila izredao velika kljub slabemu vremenu in slabemu potu in kjub temu, da povabila niso bila v vse župnije pravočasno dostavljena. Govorili so med drugimi dr. Hohnjec, Pušenjak, in župnik Klekl. K besedi se je nglasil tudi agrarni uradnik Štrekelj, ki je kmetom botelj priporočati „ Samostojno kmetijsko stranko.“ Komaj so navzoči kmetje slišali ime te stranke, so povzdignili svoj glas zoper njo. Slišali so se splošno ostri klici: „Proč s Samostojno Kmetijsko stranko ! Mi nočemo nič slišati o njej ! Gospe d Štrekelj se ima zahvaliti posredovanju gospodov pri predsedniški mizi, da ni bil brzim potoni postavljen pred vrata. —Na splošno željo vseh navzočih kmetov je bil za predsednika Kmečke zveze za Prekmurje izvoljen župnik Klekl, za prvega podpredsednika katoliški kmet, za drugega podpredsednika slovenski kmet evangeljske vere, za prvega tajnika kaplan Lejko, za drugega tajnika kmečki mladenič Kuhar. Ostala odborniška mesta so razdeljena po vseh krajih Prekmurja,
Mala naznanila.
Kupujem okrogel les za žago na
štoru ali na žago postavljen žli drugače po dogovora. M. Vračko, Polzela.	1781
Šofer,
trezen in vsestransko zanesljiv išče službe za osebni ali tovorni avto.	2
Cebelni vosek,
suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, Spodoja Šiška. 1799
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
Prvo slov. brivnica
Tegethcfoya ulica št. 22
(preje g. Gredlič) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo jamči
1824 Fran Novak, brivec.
“SE*«SMeä*r -v**«
Prodam posestvo, obito ječe iz njiv, sadonosnika, travnikov, vinograda in gozda, vsega skupaj 14 oralov. Več pove Anten Žerjav, posestnik, Zakot p. Brežice. 8
Dva lepa plemenska vola, l leto stara, sta na prodaj Xes Jožef, Meljski vrh št. 46, Maribor. 7
Služkinja, pridna in poštena se sprejme. Ponudbe na postaje-načelnika v Rušah.	9
Par dobrih, močnih, ženskih čevljev, št 89, se prav po ceni proda. Ciril Govec, Glavni trg 4 na dvorišču, Maribor.	14
Hoška pisarniška moč z dobrimi priporočili išče službe, — Ponnd-be na upravo Straže pod K 621.
14
Izginil
je Peter Jerič, ekonom in orožnik v pokoju • Ltjterspergu 297 pri Mariboru. Dne 9, nov. 1918 je šel z 7ečjo Bvoto denarja v Maribor, toda brez potnega lista. Od tistega èssa ni več sluha ne dnba o njem. Mogoče, da je na desnem brega Drave ponesrečil, ker so ga 10. ali 11. nov. zvečer videli v neki gostilni v Studencih. imenovani zapušča edinega brata Alojzija Jerič v Lajters-pergu št. 297, kamor se naj blagovoli poročat proti povrnitvi stroškov, komur bi bilo kaj znanega o izginulem Petra Jeriču, ki je bii Jugoslovan.	11
Slovenc!
širite Straže
Naglavni robci, barhenti za obleke sukna, sifone, črn blot,
T/se trste krtač, britve, glavnike, toaletno milo, krema in vaseBn-mast ga čevlje itd
po naj nižjih cenala,
P VI 34 //1:
pri
Alojzij Gniuüek,
kem. sskl&đlšd© v Mariboru, Glavni trg*
Sredo, dne 14. januarja 1920 dopoldne ob 11. uri se
vrši pri tem sodišču v sobi št. 4 sodna dražba zemljišča vi. štev. 109 k. o. Spodnje Radvanje II del Tezno, obstoječe iz hiše štev. 22 na Tezni, Ptujska cesta z gospodarskim poslopjem s pritiklinami in premičninami.
Ondi se izvršuje tudi gostilniška obrt.
Izklicna cena znaša 35.000 K, vadij je položiti 10°/o-Polovico kupnine je takoj po končanej dražbi vložiti pri sodišču.
Vknjiženim upnikom ostanejo njih pravice zavarovane. Dražba se vrši dne 14. prosinca 1919 ob 11. uri dopoldne pri tem sodišču soba štev. 4.
Ošrajno sodišče v Maribora, oddelek VI.,
dne 2. prosinca 1920.
10

Preselil se je zavrni za oglas, re» klamo in trg. promet
„Union - Propagand«“
w Gosposko ulico 44«	s
Občinski tajnik, sposoben slovenskega in nemškega uradovanja, se gprejme takoj Plača po dogovoru. Ako bi bil ob enem tudi organist in mežnar ima prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Vetrinj pri Celoten, Koroška SHS.	1812
Hala hiša z velikim vrtom v Mariboru, za vsako obrt ali trgovino sposobna, se takoj zamenja j za posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravništvu	1805
ki je na Štefanovo I »2» % 3g moj dežnik odnesel iz kavarne, naj ga takoj odda pri g. Kirbišu, sicer bi moral sod-nijsko postopati proti njemu, ker ste ga dve priči videli, kako je dežnik oinesel.	B. Ferk.
Prases, 6 mesecev stare, proda občiuski predstojnik pri Sv. Petru niže Maribora.	4
Proda se hiša z dvema njivama in travnikom, na lepem prostoru, cena 23.000 kron. Nasi«v v upravi.
ZAHVALA.
Globoko žalcječa rodbina Lorberjeva, kateri je neizprosna smrt iztrgala dobrega, nad vse ljublj. zlatega očeta
Jožefa LorberJaf
veleposestnika v Sv. Petra pri Maribora,
se najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, domačinom in tujcem, ki so nepozabnega rajnega spremili k zadnjemu počitku. Predvsem hvala g. stolnemu župniku Moravcu, ki je vodil pogreb, domači in tuji duhovščini, dr. Medveda, dr. Leskovarja, uredniku Žebotu za poslovilne besede v cerkvi in pri grobu ; č. sestram iz Maribora in Sv. Petra, jareninskemu in domačemu učiteljstvu. Posebno hvalo še izrekamo ceoj. rodbinam, ki so darovale vence. — Part nismo mogli razpošiljati radi tisk. štrajka.
Sv. Peter pri Mariboru, dne 17. decembra 1919.
Žalujoča, rodbina .Lorberje?a*
Pisarn® s Skladišče
&«iferieva«sS.ca KoroSka santa ite v. 1	ite v. 19
Telefon številka 375 Telefon številka 273
BALKAN
Centrala : Lf ubijana Podruž. : Trst, Dunaj
Trgovska, špedieijska in komisijska delniška družba si usoja naznaniti slav. občinstvu,
da le s 1. prosistc®m ratartavila v IterJI&oru
podružnico,
ki prevzema špedicije vseh vrst, prevažanje blaga, zacarinjénje, prevoze z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, prekmorske kupčije, uvoz ter izvoz raznega blaga, prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo.
Ker je naša tvrdka največje domače podjetje te vrste v Jugoslaviji in ima najboljše zveze z inozemstvom, upamo, da bodete poverili svoja cenjena naročila nam. Zagotavljamo solidno in točno postrežbo. Spoštovanjem
2 BAiKAN S
trgovska, speditijska in komisijska d. družba
Potrßbipte trpeži§ čevlje ?
Oglejte si zalogo pri
JAKOB LAH h MARIBOR,
G!äv*ai tsrfp 2.
Tam dobite zanesljivo močne, na roko izdelane moške, ženske, deške in dekliške čevlje po najnižji ceni.
Zaloga galanterijskega blaga, trpežnih torbic, potnih košar.
„IDEAL.“
Fran Josipa cesta 9 Ü^Fibor Vetrinjska alice 16
JVaimea, Svetlolikalnlca Čistilnica
za ženske in mošle obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Pariza 1914.
HBfeißSE*''
POZOR.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel glavni, zastop Vmjemne zavarovalnice
banke »SLAVIJE1* w Pragi j
za sodnijske okraje:
Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Mar breg in Slov. Gradec	S
ter prosim, da se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spodnji naslov. Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu in življenju po najnižji ceni ter se slav. občinstvu najtopleje priporoča. Spoštovanjem
Martin Stadler, glavni zastopnik tanke „SlAviJe*1 v Mariboru, Vetrinj «k A ul» SO.
Poziw !
V nedeljo, dne 3. novembra 1918 predpoldne sta bili oropani trgovina s papirjem in
galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Strnišču pri Ptuju. Pozivljeva vsakogar, ki M mu bilo znano, kjer se nahajajo oropani predmeti kot posteljnina, preproge, moške in ženske oblek©, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov nazaani nemudoma imena in bivališče neznanih storilcev proti nagradi 1000K.
Im Cepera is Strob!,
Maribor, Fabriksgasse 21, v trgovini.
Pisaraa
12
geometra Riharda Stiger
s® nahaja w ŠSCerjovi uiisi 8,
j 1«« Haitis?» zaloga poljedeljskih strojev v \ Mariboru, Tegetthofova cesta št. 45 nasproti j glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup : vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline, sadne mline, stiskalnice, drobtine mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzepariltifte w velikosti 50 do 160 litrov.
Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilne mlatilnice in drage potrebščine. Ker s® mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v lastnem Interesu vsakega posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na dopise se takoj odgovorja. 520
za naše liste se sprejmejo proti do« bremu zaslužku. Cirilova tiskarna.
Karel Kocijančič
kamnoseška industrijska
obit « Mariboru
SchSileriat» ulica 25
priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot gredoči Mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje! Lastni kamenolom pri Slov.
Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1664—424 f
L_
PHfafaMI Ih laložnlka Konsoroii „Straža.*
Odgovora! nredniks VaSbssta Stapes*,»
Beierns » Q# »