Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 53. 'zven Ljubljane 8 vin. y LjUfiljäDi, ¥ D8IB», 6. IM 1914. Leto M == Velja po pošti: = Za celo leto naprej . . K 26 — ca en meseo „ . , „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35' — V LJubljani na Za celo leto naprej . za en meseo „ V upravi prejeman mesečno „ 1*70 == Sobotna Izdaja: == za celo leto .......i 7'— za Nemčijo celoletno . ta oatalo inozemstvo. dom: K24-„ 2-- 9-12-- r . m ž';.' • t1 •v' ' 1 Ü ■!, :;. i. Si ' ' - J i •S » C ■ <Á L ■A Inseratl: Enostolpna peti t vrat» (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnat. Poročna oznanila, zahvale, osmrlalce t: enostolpna petltvrsta po 2}y1h. ---Poslano: ■ enostolpna petltvrsta po 40 vls. Izhaja vsak dan, lsvzemil na-delje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna prlloaa Vozni rei pST Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bere. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Novo predsedstvo Hrvatsko - slovenskega kluba. Duuaj, 5. marca 191-4. V včerajšnji seji se je II r v a t s k o-slovenski klub na novo konstituiral. Dr. Š u s t e r š i č jc otvoril sejo in poudarjal, da nikakor ne more več prevzeti predsedstva kluba glede na veliko breme, koje mu nalaga deželno glavarstvo in ki izključuje, da bi mogel nepretrgoma opravljali vse formalne posle, ki so združeni s predsedstvom kluba. Kot deželni glavar ima prvo dolžnost, pečati se z deželnimi zadevami. Prosi klub, naj mu izkaže svoje zaupanje na ta način, da voli načelnikom poslanca dr. Korošca. Pripravljen jc novega predsednika podpirati s svojim svetom, kadarkoli bo to želel. Klub je uvaževal razloge dr. Šu-steršiča in -izvolil predsednikom dr. . Korošca; za podpredsednike kluba so izvoljeni poslanci D u 1 i b i č, K r e k in S p i n č i č, kot člani parlamentarne komisije pa poslanci F on, Grafen-a u e r in dr. Š u s t e r š i č. Dr. K o r o š e c, prevzemši predsedstvo, je poudarjal velike zasluge, koje si je pridobil dosedanji načelnik dr. Š u s t e r š i č, obžalujoč, da mu razmere ne dopuščajo več voditi načelstvene posle in proseč ga, naj bi ga podpiral s svojim modrim svetom. Nato je klnb razmotrival • politični položaj in soglasno pritrdil tozadevnim dr. Šusteršičevim nasvetom. Tndle in naši liberalci zvezani! D u n a j, 5. marca 1914. Danes jc prišla k vladi deputacija kranjskih »industrijalcev«. Vodila sta jo j u d poslanec dr. F r i c d m a n n in j u d T a u s s i g od Leykam - vevške papirnice. Zahtevali so, da naj vlada doseže, da bo na Kranjskem kmet in mali obrtnik moral plačati ravno tako visoko deželno doklado kakor bogati judje. Skratka: judje so nastopili popolnoma v istem zmislu, kakor naši liberalci, ki bi tudi radi kmeta in malega obrtnika odrli. Čedno deputacijo so poslušali ministrski predsednik grof S t u r g k h, minister notranjih zadev baron II e i n o 1 d in voditelj finančnega ministrstva baron E n g e 1. Če bodo judje imeli kaj uspeha, se bo kmalu videlo. Nečuvena židovska nesramnost jc pa od poslanca dunajskih, judov F r i e d m a n n a, da se drzne vtikati svoj nos v kranjske razmere. Svetujemo mu nujno, naj ostane pri Salz-griesu (to je židovskem mestnem delu Dunaja). — Našim liberalcem pa iskreno čestitamo k najnovejšim zaveznikom. N i ž j e že ne morejo več pasti ¿J Državni zUor. Dunaj, 5. rnarca 1914. Po dolgem odmoru, med katerim naj bi se bi-a dosegla vsaj principijelno sprava med Čehi in Nemci in tako onemogočila obstrukcija čeških agrarcev, se je sešel državni zbor danes pod istimi avspicijami, kakor se je bii razšel: državni zbor stoji pod neprijetnim vtisom od poslanca Bach-mana razbitih češko-nemških spravnih pogajanj, stoji pred obstrukcijo, katere ne zmagata ne vlada, ne parlament, in položaj se je poostril še vsled nepričakovanih odkritij čeških listov o čeških poslancih v tajni policijski službi — ne govori se samo o Švihi, ampak tudi druga imena se čujejo in skoro se je bati, da se bodo današnja domnevanja zgostila v neprijetno resnico. Da položaj vlade same ni lahek, to jc umevno. Vlada mora gledati, da spravi pod streho kolikor mogoče hitro na Ogrskem že odobreno vojaško predlogo; predloga o lokalnih železnicah je velika ljudska, predloga o bosanskih železnicah in kreditna predloga pa so velike državne potrebe. Za vlado je torej v danem položaju pereče pred vsem vprašanje: Ali bo mogoče rešiti te predloge s tem parlamentom? A parlament se vprašuje: Bo-li Stiirgkhova vlada zmožna dovršiti veliko parlamentarno delo? Tako se lovita vlada in parlament drug drugega . . . V današnji seji so najprej govorili češki poslanci Kramar, Stane k in B a x a. Kramar je ponavljal svoj znani motiv, da so vse nesreče na Češkem in v Avstriji krivi Nemci, a dolgo ni govoril; očividno slabo razpoloženi predsednik Sylvester mu je besedo odvzel, na kar se je začel na čeških klopeh ropot. Komaj je začel govorili Stanek, so Nemci zace'i kričati: Šviha, Šviha! Po'icaji! Denuncijantje! Čehi niso ostali dolžni ničesar; vendar pa tudi Stanek ni dovršil svojega govora za obstrukcijo, ker je tudi njemu in ravno tako naslednjemu govorniku predsednik besedo odtegnil. Med splošnim šumom in neredom, med katerim se je čul tudi klic: Živela hrvatsko - slovenska obstrukcija! je hrovoljnimi darovi, tla bi počastili vzvišenega vladarja. Gubernator in preclstavitelji oblasti, ki so bili navajeni enakih in še lepših govorov, so se očividno dolgočasili, zlasti ker je pronokljivo hladen veter hladil njihova vernopoclložniška čustva. Kmetje, ki so razumeli komaj majhen del popovih besed, so se tudi dolgočasili, potem, ko so se naveličali ogledavati gubernatorjevo spremstvo. Samo nekateri bolj nezaupljivi so pa-zno poslušali, če ne bo pop omenil kaj taccga, kar bi bilo občinam na škodo. V trenotku, ko je pop končal nek odstavek in se oddahnil, da bi nadaljeval govor, se jo razlegel s prostora, kjer jc stal gubernator, glasen šepet: »Hitreje!« Pop je sklenil zaključiti svoj naučeni govor in je začel slovesno: »Približuje se slovesni trenotek, ko bomo zagledali natančno ponarejene •poteze nepozabnega .Osvoboditelju'.« Vzel je kropilo iz rok lijaka, namočil v posvečeno vodo in rekel: »On je sprejel v naročje svetega pravoslavja blodeče in odpadniško ljudstvo in njemu posvečamo danes . .« V tem je nekdo iz gruče odposlancev zaklical glasno po poljsko: »Hoče nas krstiti!« \r trenotku so se vrgli vsi kmetje v beg, se razleteli med hišami in plotovi na veliko začudenje in pohujšanje gu-bernatorja in drugih dostojanstvenikov. Poj» je ves v zadregi hitro zaključil govor, toda cel utisk odkritja cesarjevega. poprsja je bil uničen. Pred spomenikom je stala samo mala množica uniformiranih uradnikov in stražniki, ki si pred gubernatorjevimi očmi niso upali preganjati kmetov brez dovoljenja. Kmalu so se pripeljale kočije, gospodje dostojanstveniki so se vsedli in odpeljali na obed k popu. In spomenik, postavljen na malem prostorčku, je ostal sam, bel, hladen, svetile so se samo zlate črke na podnožji! poprsja: »Osvoboditelju hvaležni kmetje«. Odposlanci iz občin, ki so vedeli, da jih pričakuje okrepčilo, so se zbrali v občinski pisarni in začeli zahtevati jedi in pijače. K zbranim je pritekel najprej »vahmajster« stražnikov in jih začel zmerjati, da so tako naglo zbežali od spomenika. Mi smo katoličani,« od odvrnili kmetje, »in ne maramo sprejeti pravo-slavia,« (Dalje.)' LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L e n a r d. (Dalje.) Razburjenje in mrmranje je naraščalo, kolikor dalje so čakali. Starejši izmed delegatov, ki so še pomnili, kako so takrat, ko so vsilili pravoslavje, skli-cavali odposlance iz občin, da bi se izrekli za. prostovoljno izpremembo vere, so govorili: »Kdo ve, čemu so nas sklicali iz celega okraja, morebiti nam hočejo naložiti nove davke za pope in cerkev.« »Veleli nam bodo obdelovati polje popov . . .« »Vpeljali bodo novo tlako...« En sum je rodil druzega in vsi odposlanci so sklenili dobro paziti in pri najmanjšem poizkusu kakšne novota-rije ustaviti se z lastnimi močmi. Njihovi govori in posvetovanja so prenehala, ko je prijahalo deset stražnikov na konjih in naznanilo, da prihaja gubernator. Cerkveni zvonovi so zapeli in vsi zbrani udeleženci so gledali na pot, ki j je peljala iz mesta. Najprej se jo pokazal oddelek ko-zakov, potem voz, v katerem je sedel gubernator in cela vrsta kolesljev in kočij z raznimi drugimi dostojanstveniki. Gubernator, majhen, debeluliast človek, z velikim rdečkastim obrazom, je stopil iz kočije in pogledal na odposlance, stoječe z odkritimi glavami, skušal narediti milostljiv smehljaj in rekel: »Zdravstvujte, .rebjala'!« Kmetje se odgovorili z zamolklim mrmranjem, kar je gubernator smatral za radostni pozdrav in vedno s smehljajem na ustnicah stopil bližje k spomeniku, obclan od predstaviteljev civilne in vojaške oblasti. Kmetje so odgovorili z zamolklim kini začudenjem gledali, da so ti strogi, jezni obrazi raznih oblastnikov, ki so imeli zanje vedno le ostre graje, grožnje, kletve, zdaj zadobili izraze sladkosti; ponižnosti, priljudnosti. »Lisjaki! . . . Goljufi! . . . Volkovi v ovčji koži! . . .« so šepetali drug drugemu. Nastopil jo pop v dragocenem cerkvenem plašču, se prekrižal, molil molitve. Potem je vstal z obrazom obrnjenim k občinstvu in začel z visoko donečimi besedami hvaliti velikost »Osvoboditelja« in hvaležnost kmetov, ki ¡¿o si pritrgali od ust in hiteli 7 do- predsednik ob 12. uri sejo prekinil, da se zberejo načelniki strank v posvetovanje. Pri posvetovanju strankinih načelnikov se je prvi pritoževal Kramar, da mu je predsednik zabranil govor nadaljevati. Poslanca Malfatti in Conci sta zahtevala, da se postavi vprašanje laške fakultete na dnevni red; to zahtevo so slovenski p o s 1 a n c i zavračali, podpirali pa so jih deloma tudi alpski Nemci. Socialni demokrat Seitz je pobijal obstrukcijo iz gospodarskih ozirov, da država dobi potrebne kredite in da dela brezposelnim delavcem; Stanek je branil in opravičeval obstrukcijo, od katere Čehi ne morejo odnehati prej, dokler se jim ne določi natančen rok za deželnozborske volitve, naj se nastavi rok kadarkoli, ampak hočejo imeti rok! Ker je predsednik Sylvester videl, da se ne morejo zjediniti niti načelniki niti stranke za kakšen delavni program, zato je zaključil sejo načelnikov in zbornice ter namerava sk'icati naslednjo sejo šele čez leden dni, 12. t. m., da se med tem položaj mogoče izboljša, za kar je pa prav malo upanja. V kuloarjih se je govorilo tudi o obnovitvi nekdanje slovanske unije; lepa reč b» sicer slovanska solidarnost bila, a čas za unijo še ni prišel in bogve, če in kedaj bo došel. Še jedno hudomušnico: Zbadljiv poslanec* je de;al, da bi bilo debro postaviti na dnevni red predlogo o pijancih in pa »Ent-miindigungsgesetzi. Lc-to se ne vc, kdo naj se smatra za prismodo in pijanca. Seniorji. V seji seniorjev je dr. Ivan Š u s t e r -š i č svetoval, naj se seja seniorjev odgodi, poklicani činitelji naj pa poizkusijo ustvariti politične predpogoje, da bo mogla zbornica delovati. Ministrski predsednik grof S 11 "t r g k h je naglašal, da se mora ne glede na političen položaj rešiti brambna predloga, da se pravočasno izvede novačenje. Preskrbeti se morajo sredstva, ki jih je že proračunski odsek sklenil, da bo mogoče investicije izvesti. Časa je malo, ker se mora zasedanje vsaj na petek pred Cvetno nedeljo zaključiti. Rešiti se morajo tudi gospodarsko, vojaško in strategično važne bosenske železnice. Tudi lokalne železnice čaka>'o. Vlada tudi želi, da se reši italijanska fakulteta v drugem branju, Podkupovalni škandal v češkem svobodomiselnem taboru. Ob četrt na 3. popoldne se je prekinjena zbornična seja zopet otvorila. Pred- Pražak. sednik dr, Sylvester izjavi, da hoče sejo zaključiti. Choc je interpeliral o odkritjih »Narodnih Listov«, češ, da je neki uradnik »Češkega Slova« ponudil dvornemu svetniku Greifu, da oclkupi obstrukcijo narodnih socialcev za 350.000 K in da je bil poslanec Sviha zaupnik državne policije. Zahteva, naj notranje ministrstvo preišče zadevo in o njej zbornici poroča. — Krama r in S t a n e k izjavljata, da bodo Čehi obstruirali. — Dr. Stransky govori o Svihovem slučaju in protestira, ker najema vlada posle oče za gotov denar v svojo službo. Notranji minister naj vso resnico pove. — Predsednik dr. Sylvester: Smatram za svojo dolžnost, da vlada vso zadevo pojasni. — C ho c pravi, da je Sviha nevarno obolel in da zahteva njegova stranka od vlade popolno resnico. Zbornica se za osem dni odgodi. Predsednik dr, Sylvester predlaga, da naj se z ozirom na sedanji položaj skliče bodoča seja šele v četrtek, 12. t. m., ob 11. uri dopoldne. Sklene se, da se kot tretja točka postavi na spored bodoče seje poročilo proračunskega odseka o laški fakulteti. Slovenci kličejo: :>Živio obstrukcija!« § 14. Krogi, ki so z vlado v zvezi, trde, da če zbornica ne bo delovala, izvede danes vložene predloge o kreditu s § 14., a ne v celcm obsegu. Gosposka zbornica je v današnji seji rešila v drugem branju postavo o podaljšanju postave glede na sodstvo konzulatov. 16 NOVIH PEHOTNIH POLKOV V RUSIJI. Iz Berolina se poroča, da namerava Rusija ustanoviti 16 novih ruskih polkov. FRANCOSKA ZBORNICA je 5. t. m. sklenila postavo, ki jamči za tajne, svobodne in čiste volitve. JAPONSKA MINISTRSKA KRIZA. Iz Tokia se poroča, da odstopi japonski ministrski predsednik grof Yamamoto in da mu sledi knez Tokugava. Yamamoto hoče odstopiti, ker je gosposka zbornica znižala proračun mornarice za 70 milijonov jenov. OBLEGOVALNO STANJE V RIO DE JANEIRO. Radi položaja v državi Ceara se je proglasilo ob'egovalno stanje v mestih Rio de Janeiro, Nicteroyu in v Petropolisu. Kranjski deželni zbor. Vodne zadeve. Posl. Mihelčič poroča o prošnji pose-o stnikov iz Trebnivrha, Starihovrha, Lipovca, Nestoplevasi, Brezje in Pugleda glede naprave vodovoda. Upravni odsek predlaga: Prošnja posestnikov iz Trebnivrha, Starihovrha, Lipovca, Nestoplevasi, Brezje in Pugleda se odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da potrebno ukrene, da se vodovod čimpreje napravi. Posl. Jaklič poroča o samosta'nem predlogu poslanca Škulja g'ede preskrbe pitne vode za vas Retje v Loškem potoku. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da pošlje v Retje deželnega strokovnjaka, ki naj preišče ondotne vodne razmere in stori vse, da se preskrbi za Retje potrebno vodo za ljudi in živino. Poslanec Škulj toplo priporoča predlog. — Sprejeto. H 1 a d n i k poroča imenom upravnega odseka o zakonskem načrtu za upravo vodovoda v Logatcu in pred'aga: Od deželnega odbora kranjskega predlagani zakonski načrt naj se sprejme. — Sprejeto. Posl. Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslancev Škulja, Jakliča in Lovšina glede zgradbe vodovoda v sodraški, ribniški in kočevski dolini. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da pospeši zgradbo vodovoda v sodraški, ribniški in kočevski dolini. — Sprejeto. P o v š e poroča imenom upravnega odseka o reso'ucii: poslanca Perhavca radi nakupa vodnih sil na potoku Hubelj v vipavski dolini in predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje pod kakimi pogoji bi se pridobile vodne sile na potoku Hubelj: — 2. Nada'je naj deželni odbor poizveduje, kako bi se električna sila v vipavski dolini zamogla porabiti. — Sprejeto. Pos . Lavrenčič peroča v zadevi za-gradbe hudournika Snoviška v občini Loke v kamniškem okraiu. Upravni odsek predlaga: 3. Predloženi načrt zakona o zagrad-bi hudournika Snovišek se ustavno odobri; 2. deželni odbor se pooblasti, da sme izvršiti na sklenjenem zakonskem načrtu spremembe, ki bi se izkazale za potrebne, ozir, ki bi jih zahtevala vlada; 3. deže^emu odboru se naroči, da izposluje zakonu Najvišjo sankcijo. Poslanec dr. Krek priporoča hitro rešitev ter želi, naj bi se sploh bolj gledalo na to, da se hudourniki urede. P i b e r poroča imenom upravnega odseka o satnostalnem predlogu poslancev Jarca, Demšarja, Zabrela radi vodovodne oreskrbe kranjsko -loške ravnine in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj stori vse potrebno, da se oospeši zgradba vodovodov v kraniske-loški ravnini. — Sprejeto. Posl. Lavrenčič poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Perhavca, dr. Pegana in tovarišev v zadevi uravnave hudournika Močilnik v vipavski dolini. Deželni odbor in deže'na vlada r-e poživljata, da vse potrebno "kreneta za uravnavo hudournika Močilnik. — Sprejeto. Preuredba meščanske, šole v Krškem, Posl. D e r m a s t i a poroča imenom finančnega odseka o prošnji občine Čatež radi meščanske šole v Krškem in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj prouči vprašan;'e, kako bi se prizadete občine z ozirom na meščansko šolo v Krškem razbremenile, oziroma kako bi sc ta šola preuredila v kako srednjo ali strokovno šolo. — Sprejeto. Razne zadeve. D e r m a s t i a poroča imenom finančnega odseka o prošnji Alojzije Novak, učiteljeve sirote v Ljubljani in predlaga: Alojziji Novak, učiteljevi siroti- v Ljubljani,-se podeli miloščina v znesku letno 300 K, in sicer za dobo 3 let. — Sprejeto, P o v š e poroča imenom upravnega odseka o nujnih predlogih poslancev Pov-šeta, Jak'iča, Demšarja in Jarca v zadevah trgovinskih pogodb in carinskih tariiov in predlaga: Deželni zbor uvažuje razloge, navedene od predlagateljev in veliko gospodarsko potrebo, da sc varstvena carinska politika v varstvo domače produkcije tudi v bodoče vzdržuje, naroča deželnemu odboru, da sestavi in odpošlje posebno spomenico ministrstvu, katero naj pri sklepanju novih trgovinskih pogedb v varstvo naše produkcije ščiti domače producente, oso-bito pa, da se dosedan'a varsl. carina ohrani za živinorejo in pridelke iz iste, osobito za mlečne proizvode, maslo in sir primerno zviša carina za tuje take pridelke, istotako mora za naše vinstvo veljati dosedanja carina. Z vso skrbnost:o naj državna vlada deluje pri teh pogodbah ia. ohranitev dose-dajne carine prosti izvoz našega lesa in skrbi, da se previsoka carina na kmetijske stroje primerno zniža. — Sprejeto. Posl. Povše poroča v imenu upravnega odseka o dovolitvi cestnih doklad: Deželni odbor se pooblašča, da v 1. 1914, sme cestnim okrajnim odborom, kateri dokažejo, da z 20r/r doklado k direktnim davkom ne morejo shajati, dovoliti potrebno višjo doklado, vendar ne nad 30'r. Cestnemu okraju Žužemberk se dovoli 40 odstotne do-klade za 1. 1914. K o b i poroča imenom finančnega odseka o prošnji agrarske centrale (Agrari-sehe Zentrale) za podporo 400 K in predlaga: Agrarski centrali na Dunaju se dovoli podpore 100 K. — Sprejeto. K o b i poroča imenom finančnega odseka o samosto'nem predlogu posl. Škulja in tovarišev glede odprave mitnice na cesti Nova vas—Rakek pri Bloški Polici in predlaga: Samostojni predlog posl. Šku'ja in tov. g'ede odprave mitnice na cesti Nova vas— Rakek pri Bloški Po'ici se odstopi deželnemu odboru z naročilom, naj stopi v dogovor s cestnim odborom »Cerkniškim in o izidu pri prihodnjem deželnozborskem za-sedaniu peroča. — Sprejeto. Dermastia poroča imenom finančnega odseka o prošnji slovenskih upodabljajočih umetnikov in predlaga: Prošnja se odstooa deželnemu odboru. — Sprejeto. Dermastia poroča imenom finančnega odseka o prošnji glasbenega društva »Phi'harmonische Geselbchaft« v Ljub^ani za podporo za 1. 1914. in predlaga: Prošn:a društvu »Philharmonische Gese''schaft« sc odstona deželnemu odboru. — Sprejeto. K o b i poroča imenom finančnega odseka o prošnii c. kr. kmetijske družbe o prevzetju in-/enerja Ivana Ratsia kot živi-nore's1-e^i n-d zorni k a in predlaga: Prošnja c. 1 . kmetijske družbe o orevzetju in-ženerio ' ■—r^ Zalaja kot deže'nega živinorejske?:' ■ ' "rHka. se reši s tem, da je že v .pror: J ' - • .za 'eto 1914. v znesku 8000 K vpoš^vp"". — Spre'eto. Dr. G r e g o r i č poroča imenom fi-finančnega ods. o prošnji Vincerc'jeve družbe v Kraivu za podporo in nredlaga: Prošnja Vincenci;eve družbe v Kranju za zgradbo nove dekliške sirotišnice v Kranui in za vzdrževanje sirot za letos izredno, sicer pa, če ie mogoče, sfalno Dodooro, se odstopi deželnemu odboru v ugodno rešitev iz za te namene v orOrarv-nu za 'eto 1914. dov^';enprfa kredita. — Sorejeto. Dr. G r e g o r i č poroča imenom fi-nanč^p.ga odseka o orošnii lastnice kopališča Kostpletz grofico Severu za ustanovi-, lev prostih m<»st za zdravi,er»:e alfcnHoJflkov : in r>red,a$^'>• prcšn'r> lastnice ko^i^ča ¥'*>-I steietz na Moravskem grniice S'>'lern, da i bi se 'am ustanovilo nekaj prostih mest za ' zdrovMen^e alkoWikov, se odk'oni. — Pe-žeM odbor pa l^ko v dnnem slučaju dovoli takemu bolniku iz Krpp;=1'pfj?> n-dno-ro iz '"-edita v proračunu za leto 1914. — Snrp;eto. Dpi^bii g'»var in dp?elr! nre^ppd--'k odgovar'a!a nato na nekatere interpelacije. Kmečki m uslre"en. Okrajno glavarstvo v Volšpergu je dne 5. t. m. telefonično obvestilo štajersko namestništvo, da je bil po dveh | lovcih v sredo ranjeni kmečki strah ustreljen v četrtek pri \Valdensteinu. V Volšpergu je ta novica povzročila veliko vesolje. Ko so pripeljali v Volš-| perg ustreljeni kmečki strah, bil je zelo star volk, so VOlšperkčani priredili i ustreljenemu volku naravnost sijajen ! sprejem. Ustrelil je kmečki strah v volšperkski okolici tvorniški ravnatelj .Maks Diamant. Ko so pred dnevi dognali, da straši kmečki strah v Kor-alpali ob štajersko-koroški meji, so takoj lovce mobilizirali. Lovci so na Kor-alpi ves našli sledove. V sredo ob pol ; i. uri popoldne je lovec grofa Hcnckcl-j na Steinbauor zagledal zver, streljal jc i na kmečki strah na 150 korakov in ga je v prsi zadel. Zver jo zbežala, a bila jc ranjena, kar je dokazala kri. Kroglja jc zver prodrla in so jo našli v snegu. V četrtek so zopet zveri sledili. Okolu poldneva so zagledali zver, ki je čepela pod neko skalo. Zver je zbežala, ravnatelj Diamancl, ki jo ugodno stal, je iz svoje Manlicherce na dvesto korakov dvakrat ustrelil na njo in jo ustrelil. Čast, da je zver poginila, so lovci prisodili Steinbauerju, ki jo jc v sredo tako ranil, da bi bila morala poginiti, a seveda so zelo tudi čestitali Diamantu. Ustreljeni kmečki strah je mogočen, zelo star volk, ki ni ušel iz kake me-nežarije, takozvan puščavnik, ki živi zase in je strašno požrešen. Zver je do 70 cm visoka, tehta 38 kg. Zver, ki je poginila na koroški zemlji blizu štajersko mejo, so nesli v dolino, nato jo pa v Volšperk peljali, kamor so prišli četrt na 0. uro. Lovce je ob vhodu v Volš-perk pozdravila godba in velikanska množica ljudi. Sledila jo lovska veselica. Dne 2. marca jc pa ustrelil pri Iiirscheggu lovcc F. Fuchs nekega starega psa, o katerem tudi sumijo, da jo trgal divjačino in ovce. Upajo, da na Koralpi ni zdaj več »kmetskih strahov«. Sireno nesreču na Orllerjt: Snežni plaz zasul vojaški smukaški oddelek. — 16 mrtvih. No Ortlerju sc jc v sredo popoldno zgodila strašna nesreča. Po poročilih vojaških oblasti je mrtvih 16 oseb. Smukaški oddelek 3. jjolka deželnih lovcev je poti poveljstvom nadporočni-ka Hihardu Loschnerja in poročnika Geidosa vadil na Ortlerju. Oddelku sta bila pricleljena tudi praporščaka Franc OUer iz luomosta in Franc Kaiser iz Brucka ob Muri. Iz Trafoija se jo podal oddelek ob 1. uri zjutraj na Ortler. Iz dolino sc jo z daljnogledom prav dobro videlo, kako da plezajo na goro. Okolu i. ure popoldno zapazi neki kmet, da drči snežni plaz izpod Tabarctskc stene proti kraju, kjer so stali smukači. Plaz je zasul smukače. Do kraja nesreče je iz Trafoija 4 tlo 5 ur. Gorski vodniki in orožniki so takoj hiteli na pomoč. Poročnik Geidos se jo s 4 možmi j izkopal iz snega. Rešeni vojaki so po- j polnoma utrujeni došli v Trofai, ostali i vojaki so pa še v snegu zakopani. Po- j ročnik Geidos jo takoj brzojavil v Mc-ran po pomoč. V sredo popoldne jc iz Merana odšla pod poveljstvom bataljonskega poveljnika številna rešilna ekspedicija. Tudi iz drugih krajev bito ponesrečencem častniki in vojaki na pomoč. Vojaška ekspedicija, 101 mož, je došla 4. t. m. v Trofaich in je pričela plezati ob 1. uri zjutraj na Ortler. Usodno smukaško vajo je odredilo pol-kovho poveljstvo v Innichonu. Vojaške oblasti poročajo, da jo 115 ali 15 mož mrtvih. Ekspedicija jo imela posebno vojaško nalogo. Do 4. uro zjutraj jc bil i sneg ugoden, nihče ni mislil, da so iz-proži snežni plaz. Gorski vodniki (rde, da se jo nesreča v nekaj sekundah zgodila. Plaz jo zasul patruljo, prodno so mogli vojaki na stran skočili. Vojaški krogi no upajo več, da rešijo ponesrečenih 16 mož žive ker so se pod snežno plastjo morali zadušiti. Dnevne novice. -j- Slovenci in Hrvati. Iz Zagreba nam brzojavljajo: Tako Frankova kakor Starčevičeva frakcija stranke prava izražata v svojih aclresah na kralja, predloženih v seji hrvatskega sabora dne 5. t. m., željo, naj bi se hrvatske zemlje zedinilo s slovenskimi. + Socialni tečaj J, S. Z. v Št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo, dno 8. marca priredi J. S. Z. socialno-delavski tečaj v Št. Vidu nad Ljubljano. Tečaj traja od 0. do 12 ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Predavajo: Načelnik J. S. Z. deželni odbornik d r. Ivan Zaje o. (Delavstvo in zakonodaja), načeln. nadzorstva J. S. Z. profesor Ant. Sušni k (Delavski boji), zapisnikar J. S. Z. ured-nfk Frančišek K e r h n e (Katoliška demokracija); M. M o Š k e r c (Delavsko zavarovanje). -f J. S. Z. priredi socialno-delavski tečaj v nedeljo, dno 15. t. m. v Skednju pri Trstu. Tečaj traja od 8. clo 10. ure dopoldne in od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer. •f Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja zopet vabi svoje prijatelje, da se zgiase za prihodnje leto in vpošljejo svojo naročnino. Kakor je bilo že v družbinem koledarju naznanjeno, izda Družba v jeseni med svojimi običajnimi šesterimi knjigami tri, katere bodo za nas posebnega pomena: Gospod knozoškof dr. A. B. ,1 e g l i č jo spisal, za Družbo knjigo Mesij a, ki riše življenje Gospodovo, kakor so ga pri drugih narodih žc risali sloveči pisatelji, primerno modernim zahtevam in modernemu okusu. Knjiga bo trajne vrednosti, pravi zaklad vsaki slovenski hiši in rodbini. Izide v dveh dolih, da ho prihodnje loto žo vsakdo imel cclo v rokah. G r u d n o v a zgodovina si je žo pridobila vsestransko priznanje. To je monumentalno delo kakor jo Slovenci žo dolgo potrebujemo. Knjiga za narod in za izobraženca, za učenca ljudske šolo in za vseučiliščnega profesorja. Slovensko asketično slovstvo pa obogati po Skupolijevi knjigi D u h o v-ni boji. Knjiga se odlikuje po svojem lepem jeziku, kakor ga piše lo naš mojster pisatelj g. F i n ž g a r. Koledar, Večernice in Mladinska knjiga Moško tov a ne bodo zaostajale za knjigami prejšnjih let. Zalo pa Družba upa. da bodo njeni prijatelji upostavili zanjo svoje sile kakor v minolih lotih. Slovenska književnost je v Družbi sv. Mohorja doživela uspehov, za katere nas zavida, vos svet. Upamo, da v dobi, ko ljudstvo splošno sega no berilu, ne bomo nazadovali v tem kulturnem delu. + Nemška metoda. Rusija izvede ta mesce poizkusilo mobilizacijo. Da bi imela s tem namen Avstrijo in Nemčijo nenadoma napasti, je izključeno, ker jo mobilizacijo sama skoraj en mesec preje naznanila. Tako pa pač tudi Rusov luna ne trka, da bi svoje priprave za zahrbtni napad toliko preje raztrobili, da. se lahko nanj pripravimo. Rusija zasleduje v tem najbržc kak političen namen, po vsej priliki pa hoče le poizkusiti, kako bi se resnična mobilizaciia ob svojem času izvedla. Dočim avsirij-ska javnost ruskih priprav ne gleda s prevelikim vznemirjenjem, pa se listi v nemškem cesarstvu hudo razburjajo. A so prav, ampak Nemci pozabljajo na ouo: Da je bila Nemčija prva država v Evropi, ki jo po prvih turških porazih pri Lozengrudu in Lülleburgasu svojo armado v mirovnem času na skoraj 800.000 mož zvišala in v ta namen sklenila eno milijardo enkratnega premoženjskega davka in da sta Francija in Rusija njenemu zgledu le sledili. Drugič pa ni nihče manj nego nemški državni kancler vrgel v svet besedo, da mora v doglednem času priti do boja med vsem nemštvom in vsem slovan-stvom. Kdor je tako Evropo razdražil, bi bil lahko zdaj nekoliko bolj tiho. Mi ruskih panslavistov gotovo ne ljubimo, a pangorniani naj lo sami sebe za nos primejo, čo so govori o Rusiji in njenih pripravah. -i- Kardinal Kopp. Nemška cesarica jo vralislavskemu kapiteljnu ob smrti kardinala Koppa pismeno zelo prisrčno kondo-iirala. Vodstvo vratislavske škofije in bero-linske delegature je prevzel dr. Kónig. Gospodinjski tečaj so jc dne 2. t. m. (»tvoril v Ribnici. Udeležuje sc ga ¿0 deklet. Priglasilo so je toliko deklet, da so takoj za tem vrši drugi tečaj. Vodstvo tečaja jo v rokah gospodične Premru, v pomoč ji jo gospodična Cesar. Zdravstvo poučuje gospod dr. Dolía k, računstvo je prostovoljno prevzel tukajšnji novi šolski vodja gospod M. Tomšič. — Vrhuikšo - logaška podružnica »Slomškove zveze« ima .svoje zborovanje v četrtek, dno 12. marca, ob 4. uri popoldne na Vrhniki (pri Pečkaju). Na dnovnem redu jo referat gospoda tovariša Štreklja o novem šolskem zakonu. — Naslovi v c. kr. policiji. Notranji minister jo, enotno uredil naslovno vprašanje v c. kr. policiji; odslej veljajo za moštvo naslednji naslovi: Stražnik, nadstražnik, rajonski nadzornik drugega razreda in rajonski nadzornik I. razreda. Analogno se je rešilo tudi naslovno vprašanje za c. kr. polic, agente. — Lahi in Rožna dolina na Koroškem. Laško planinsko društvo naznanja, da napravi izlet v »Valle della Rosandra«. Kaj je to? — Rožna dolina! — Protialkoholna razstava v Zagrebu, ki jo prireja hrvaško abstinentno društvo, se otvori 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v »Umetniškem paviljonu«. K otvoritvi so povabljena razna kulturna in druga društva ter vse protialkoholne organizacije iz Bosne, Dalmacije, S'ovenije, Srbije, Avstrije, Ogrske itd., ki bodo večinoma vse zastopane. Pred otvoritvijo bodo predavali prvi domači in tuji delavci na abstinenčnero polju. — Orožnik nevarno ranil zidarja. Glede notice v »Slovencu« z dne 4. marca, ki pripoveduje, da jc orožnik zabodel Janeza Kavčiča iz Drage, nam sporoča županstvo v Dragi, da je Kavčič nekoliko slaboumen zidar, ki večkrat govori, da je toliko kot cesar, da je »cesarski« itd., sicer pa prav miren, nenevaren človek. Ljubljanski uradni list pa poroča o tej stvari tako-le: Orožniku se je Kavčič zdol sumljiv potepuštva ter ga jc vprašal za potne izkaze. Kavčič je pokazal na želodec in rekel, da so to njegovi polni izkazi, nato pa stekel k bližnjemu gozdu. Ob robu gozda so ju ustavil, pobral neko palico in udaril žaudarja; ie-ta je nato Kavčiča z bajonetom zabodel v smeri želodca, potem so pa sam onesvestil vsled preje prejetega udarca. Ko jc zopet prišel k zavesti, Kavčiča ni bilo več nikjer. Začel ga jo iskali in kmalu našel težko ranjenega ležečega na lleh. Kavčiča so za silo obvezali in ga prejeljali na škofjeloško sodišče, od tam v deželno bolnišnico v Ljubljani. Orožnik je tudi moral bolnišnico. — Nadvojvoda Evgen v Dalma Iji, Iz Zadra. Njegova visokost nadvojvoda Evgen jc dospel semkaj na 3. t. in. ob 7. uri zvečer. Ogledal si je zanimive stvari iz zgodovine Rimljanov po Zadrti. — Bolnišnica usmiljenih bratov V FandfjL Iz letnega poročila posnamemo sledeče podatke: Koncem lota 1912 je ostal v bolnišnici 101 bolnik. Tekom lota 1913 jo bilo sprejetih 2027 bolnikov. Skupaj 2128 bolnikov. Odpuščenih jc bilo: Ozdravljenih 1533, zboljšanih 298, neozdravljenih 115, umrlo jih je 57. V oskrbovanju jo ostalo za leto 1914 95 bolnikov. — število oskrbovalnih dni jo znašalo 37.781. Povprečno pride na vsakega bolnika 17-rt oskrbovalnih dni. Oskrbovalo sc jo povprečno vsak dan 10! bolnike. -Izmed 2033 odpuščenih bolnikov jo bilo 19(>(> katolikov 38 grko-katolikov, 24 pravoslavnih, 1 Žid, 4 pa mohamodanci. • Za iziliranjc slabih ?;ob sc jih j(1 mnogo /glasilo vsak dan, - Bnln ki ki žrlo bili sprejeti, lini pri-neso seboj domovinski list. — Vslcd slarosli oslabeli bolniki z neozdravljivimi boleznimi sc m> sprejemu jo. — Po- noči se sprejemajo samo nenadno, hudo oboleli ali ponesrečeni. — Zavod priporočamo največji naklonjenosti, ker je eden najbolj požrtvovalnih, karita-tivnih in dobrodelnih v deželi. — Autozveza Ce'je—Ljubljana. Z re d nira vožnjam na celi progi sc začne dne 10. marca. Iz Ljubljane odhaja auto ob pol 7. uri zjutraj in ob četrt na Štiri popoldne, iz Celja pa ob pol 7. uri zjutraj in ob pol 3. uri popoldne. Ljumifloske novice. lj Seja odbora S. K. S. Z. bo prihodki ponedeljek ob 8. url zvečer v Ljudskem domu. lj ženski oddelek S. K. S. Z. uprizori v nedeljo, dne 8. marca, točno ob 5. uri popoldne v dvorani »Ljudskega Doma« krasno tragedijo »Veroniko Desinlško«. Ta igra se uprizori prvič na slovenskem odru, je izredno zanimiva in polna lepih prizorov. Pripominjamo, da je vitežka igra, v kateri bodo nastopali vitezi v krasnih vitežkih oblekah. Kdor še nima vstopnico, naj jo hitro kupi, ker je za to igro izredno zanimanje. Ij Petletnica Šentpeterskega prosvetne-ga društva se je preteklo nedeljo jako iz-borno izvršila. Na odru Ljudskega doma smo videli nastopiti vse posamezne društvene odseke: pevski zbor, tel<#vadne odseke deškega in dekliškega naraščaja, samo tainburaškega zbora niso mogli pokazati, ker bi v veliki dvorani ne prišel do veljave. Zlasti so izmed pevskih točk vsakemu ugajale »Amaconke«, tako da so šentpeterske Amaconke morale še enkral na oder. Navdušeno pozdravljen slavnostni govornik dr. Krek je v vznesenih besedah povdarjal, da je podlaga našim izobraževalnim organizacijam krščanska ljubezen, ki da tudi rada drugemu, kar ima na razpolago. Pokazal je liberalno načelo svobodne konkurence v nasprotju s samim seboj v zdaj nastopajočih trustih in kartelih. Lepa igra «Kjer ljubezen, tam Bog" je lepo uspela, za kar ima glavno zaslugo slavni junak v osebi g. Požencla, katerega je človek vedno ve6el, kadar ga vidi na našem odru. Petletnica je pokazala, da se da mnogo doseči v kratkem času, če je odbor priden in člani požrtvova^i. Trudili so se šentpeter-ski gospodje duhovniki, trudil br. Kržan, potrudil se g. organist in tudi drugi so storili v društvu svojo dolžnost; sadovi so se pokazali. Ij Pozor, somišljeniki! Trnovsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 8. marca, v Rokodelskem domu ob 7. uri zvečer čajni ▼ečer brez vsake vstopnine. Na sporedu je tudi srečolov z lepimi dobitki. Prihitite vsi, katerim je ležeče na prospehu naše trnovske prebujajoče se organizacije! lj Preobraženjc Ljubljane. Vsled po-globljenja in ureditve Ljubljančine struge se bo Ljubljana na tem kraju v nekaj letih popolnoma preobrazil?.. Predvsem izginejo stari mostovi — z1a.sti leseni pokveki na severu in jugu! — in ua njih mestu se dvignejo novi; izgine'o tudi ze'eni bregovi, ki bi bili lepi, če bi ne bili tako polni nesnage in raznovrstnega p'evela; zato nam za njimi ne sme biti žal. Dalje izginejo častitljive potresne razvaline na levem bregu pri Hra-deckega mostu, izgine hišni trio na ictetn bregu oziroma v Čevljarski ulici in na Turjaškem trgu in končno izgine tudi »Marijino kopa'iščs pred Prulami. Podgane so se pa večinoma itak že poslovile od svoiih dosedanjih prijetnih bivališč ob Ljub'janici in se izselile kar brez potnih listov. lj Občinski svet ima sejo prihodnji torek. lj »Stabat Mater« frančiškanskega cerkvenega koncerta, ki se vrši v sredo, dne 11. t. m., ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi, je naj'epša točka celega sporeda. O tej čudoviti skladbi piše »Musica sacra«: »Skladatelj, sin Jožefa Försterja, stolnega kapelnika v Pragi, nečak našega liublian-skega Försterja, živi na Dunaju in je eden izmed najboljših avstrijskih skladate'jev. Zložil je štiri simfoni:e in mnogo orkestralnih suit. Izvaja'a se je na Dunaju samo tretja simfonija in tri suite »Cyramon Bergerac«, >Moja mladost« in »Legenda o sreči«. Na Dunaju se je pela tudi »Stabat Mater«. Toda J. B. Förster je preskromen, da bi silil v ospredje in tako "e prišlo, da so njegove štiri opere, njegovi lepi kvarteti in druge skladbe še tujci med nami. »Stabat Mater« se pos'užujc preorostih kontra-punktičnih sredstev, ogiblje se b'estečih efektov, zategadelj se popolnoma in docela prilagodi besedilu in ravno s tem najglob-lie učinkuje. Le čustven umetnik zamore izčrpati vso krasoto globoko zamišljenega speva. Pretresujočc in čudovito vplivajo na vernega poslušalca njegove preproste, v po-edinih g'asovih se menjajoče glavne teme, njegove od globoke bolesti prepojene harmonije, ki se skrbno ogbiljejo nezdravih, eksotičnih modulacij, zlasti pa so krasna izrazita stopnjevanja, ki nam kažejo pisatelja kot mojstra glasbene plastike. Naravnost očarajo pa čuvstveni, angleško vzne-Seni zvoki koncem glasbe (Paradisi «ilorial. Vstopnice za ta koncert se dobe v p r e d-prodaji v Katoliški Bukvami, Opozar amo, da je konec koncerta ob deveti uri. lj Bivši ljubljanski komtoarist obtožen špijonaže. Na Dunaju stoji danes pred sodiščem bivši praporščak 36. peš-polka Ivan Rajh, sin nadučitelja, obtožen špijonaže. Rajh je bil leta 1911. pri tvrdkl Kmet & Slivar uslužben kot komptoarist. Tu je na pošti za tvrdko dvignil 1000 K in pobegnil v Belgrad. Iz Belgrada je šel v Sofijo, Varno, Odeso, odtod pa v Klev, kjer sc je seznanil s člani »Ohrane«, ki so ga nagovorili, naj postane špijon. Kakor se nam z Dunaja brzojavlja, Rajh pred sodiščem zatrjuje, da je bil špijon le v korist Avstrije in da je Rusijo varal. Priznava samo ljubljansko sleparstvo. Predlog zagovornika, naj se preišče Rajhovo duševno stanje, je sodišče odklonilo. lj Gostovanje gdčne Milice Mihičlč-eve. Že ko je Vilharjeva gostovala v Ljubljani, smo si želeli Miliičič-eve. Sinoči je igrala pred srednje zasedeno hišo Marijano v Wiedovom »Starem paviljonu«. Že to, da si ni izbrala kot gost paradne vloge stara, govori o njeni umetniški kvaliteti. Marijana je intimna uloga, ki ima sicer v vsakem dejanju res eno veliko sceno, a nima velikih scen. Mihičičeva je označena z moderno heroino in salonsko damo. Vedno kaže konture karakterne igralke, kj jih odc-ne s konverzačnim tonom. Učinkuje z umerjeno, a docela izrazito mimiko, ki ne zaide nikdar, tudi v največjem afektu ne, v grimaso. Timbre glasu je plemenit in kultiviran, izgovarjava jasna in precizna, kretnje izklesane. V velikem prizoru z Borštnikom v drugem dejanju je bil izreden užitek prehod iz afekta vzhičenosti v mirni ton ljubezn. resignacije. Pridržan strah in vsa ma-tarenska ljubezen je privrela na dan koncem gostije v lil. dejanju. In vendar kako velik je bil ta trenotek, dasi je bilo vse bolj označeno, kot izigrano. Njena umetnost je zaslužila aplavz in šopek in mi smo bili samo zavidni gledišču, ki razpolaga vedno z njo in z Borštnikom: — V celoti se je sinoči igralo bolj »flau«, kot pri premijeri, ubranost ni prišla tako izcizelirano na površje, kot prvič; še petje slavcev so je omejilo do minima. — Skrbinšek je bil boljši kot prvič. A. R. lj Slovensko deželno gledališče. Na večstransko zahtevo se ponovi v nedeljo popoldne ob 3. uri četrtič in zadnjič v tej sezoni vojaška burka »Tretji eskadron« kot kronska predstava. Zvečer pa se uprizori drugič Jurčič -Govekarjeva narodna igra s petjem in godbo »Rokovnjači«. Blaža Mozola igra to pot g. Borštnik. Sodelujeta bivši pevski moški in ženski operni zbor slovenske opere. Režiser obeh iger je gospod Povhe. — Prihodnji teden noviteta »Čez leto dnij«. lj Umrl je gosp. Emil Cankar, praktikant »Katoliške Bukvarne«, star 17 let. Pogreb je bil danes popoldne. N. v m p.! lj Cvet iz kriminalnega življenja. Dne 5. t. m. je bil pri tukajšnjem vo:aškem naboru Mart. Hutter, roj. 1889, s Koroškega, ki ga pa niso pripoznali zmožnega za vojaški stan. Fant je bil pri raznih koroških sodiščih zaradi tatvine, goljufije, postopanja in hudodelstva nečistosti, sedemkrat, pri 'jubljanskem deže'nem enkrat in zadnjikrat pri okrainem sodišču v Judenburgu na Zgor. Štajerskem kaznovan od 24 ur do 13 mesecev zapora ter na tri leta prisilnega dela. Svo:o »kariiero« je začel leta 1904. in jo potem prav pridno nadalieval, dokler ni prišel za omrežena okna ljublianske prisilne de'avnice. Tam pa se "e tudi odlikoval s tem, da je bil radi raznih prestopkov 8-krat discipliniran, 17''rat jo je bi' pa nopihal v prostost. Ko je sedai vendar prišel zaže-ljeni »urlaub«, so ga oblastveni organi predstavili voiaški naborni komisiji in ker ga ni potrdila, je bil odgonskim potom odtiran v dornovno občino. lj Pobegli ženi preprečena pot. Posestnik Franc Zupančič iz Hrušice pri Št. Jerneju na Do'enjskcm je šel pred nekaj leti v Ameriko, k'er je pridno delal in štedi', da si nahrani denarja in reši posestvo, kar se mu je tudi posrečilo. Mož, svest si boljše bodočnost», se ie, ko ie preračunaval prihranke, povrnil z najboljšimi upi v svojo domovino, k;er je pa na'etel na presenečenje. Pohotna žena je med tem časom imela razmerje z nekim drugim, vs'ed česar so nastale posledice. Mož je doma k^ub ti nesreči pridno gospodaril, žena pa ni bila več ista, kakor bi imela biti, naposled ie sklenila tudi ona iti v Ameriko. Te dni jo je res popihala v Ljubljano ter tu šla v izse-ljevalno pisarno in si naroči'a vozni 'istek, katerega pa ni še plačala. Izdala se je za samsko, potem pa nekam odšla. Mož pa kot stari Amerikanec je prišel kmalu za njo v Lutbljano, kjer je vse to izvohal in se ko-nečno obrnil na policio, ki mu je šla prav mar'jivo na roko in tako je ženici sedij štrena zmešana. Po'icija je že izvedela, da je žena v D. M. v Polju, kjer sc ie potom orožništva dobil tudi neplačani vozni listek za Ameriko. Kaj sedaj premišljuje nezvesta žena, ni znano. lj Umrli so v Ljubljani: Ludovik Sevar, poštar v pok. in posestnik, 51 let.*1— Simon Kokalj, čipkar, 28 let. — Franc Zalar, trgovski vajenec, 17 let. Zadnje vesli. IZ PARLAMENTA. Dunaj. Odsek za državne uslužbence je izvelil pododsek, ki bo preiskal pritožbe državnih uslužbencev proti navodilom, katera je vlada izdala o tem, kako je to'ma-čiti in izvesti službeno pragmatiko. Dunaj. Danes so se vršili v parlamentu neobvezni razgovori o položaju. V torek se bo vršila konferenca načelnikov strank, ki bo pooblasti'a načelnika poljskega kluba dr. Leona, naj vodi akcijo za pomirjenie. Češki krogi položaj jako pesimistično presojajo. PODKUPOVAT NA AFERA V ČEŠKEM SVOBODOMISET NEM TABORU. Praga. Afera Sviha obvlada vso češko javnost. Sedaj se čuje, da ie dr. Sviha bil tudi v službi brnske policüe in da je, ko je kandidiral dr. Začek, obljubil n:egovemu protikandidatu, ako odstopi, 2000 K. Češ'-e elaborate za spravna pogajanja je časopisom za denar prodal. POGREB KARDINALA KOPPA. Opava. Nadvojvoda Karol Franc Jožef e došel sem zastopat cesarja pri pogrebu kardinala Koppa. Sem se je pripeljal tudi naučni minister Husarek. DOHOD PRINCA WIEDA V DRAČ. Drač. Princ Wied se jutri pripelje sem. Za sprejem se vrše velike priprave. ZMEDE V BRAZILIJI. Rio de Janeiro. Dva generala, Moraes in Arevedo, dva polkovnika, en major, en stotnik in dva izdajatelja opozicionalnih listov so aretirani. Vojni minister je zapo-vedal armadi in mornarici, naj bo pripravljena. ZAKONSKA AFERA ČRNOGORSKEGA PRINCA. Cetinje. Princezinja Natalija, soproga princa Mirka, toži svo ega soproga na ločitev zakona, ker je princ zadnji čas opeto-vano prelomil zakonsko zvestobo. NESREČA NA ORTLERJU. Inomost. Dognano je. da je pri nesreči, ki je dohitela vojaško patruljo na Ortlerju, 14 oseb izgubilo življenje, 5 je rešenih. Hozoe stvari. Katoliški centrum na Francoskem. Kakor smo že poročali, snujejo francoski katoličani veliko politično stranko za celo Francio. Papež Pij X., na katerega so se v tej zadevi obrnili francoski katoličani, je ta načrt jako toplo pozdravil. Med francoskimi škofi izpočetka ni bilo edinosti glede te stvari, a končno so se le sporazumeli in minolo soboto se je stranka konstituirala. Stranka se organizira po zgledu nemškega centruma. Programne točke so naslednje: Upostava diplomatičnih odnošajev med francosko republiko in rimsko kurijo, pravice katoliške cerkve v Franciji se postavno zajamčijo, upostava papeške svetne oblasti v sporazumu z rimsko kurijo, vrnitev razpuščenih katoliških redov in njihovega premoženja, ponovna uvedba usmiljenih sestra v bolnišnice in preklic njihovega izgona iz Francije, verski pouk na ljudskih šo'ah, državna podpora katoliškim šolam in ukinjenje postav o razporoki. — Avstrijski konzuli — Ogri. Da se naši poslaniki v inozemstvu Obnašajo, kakor da bi bili izključno le eksponenti kraljevine Ogrske, to je že davnaj znano in so se o tem že slišali razni glasovi. Kdor pa tega še ne veruje, temu pa služi ta-le resnična zgodbica. Naš poslanik v Carigradu ima za svojo varnostno stražo vedno 12 mornarjev našo vojne mornarice, kateri morajo biti izključno le Ogri. Ravnotako morajo biti tudi vsi vojaki-mornarji, kateri opravljajo na poslaništvu službo ordonancev, samo Ogri. Zato se tudi ni čuditi, da je večina na jahti »Taurus« vkrcanih mornarjev ogrske narodnosti. Jahta »Taurus« naše vojne mornarice se nahaja namreč vedno pred Carigradom v izključno porabo našega tamošnjega poslanika. Tudi kadar pride poslanik na krov jahte, sc poslužujejo izključno le ogrskega jezika. Na ta način menda utepa Turkom v glavo, da je avstrijska državna polovica le privesek Ogrski. Če pa tako postopanje v inozemstvu povzdiguje ugled naše državne polovico, o tem naj pa razmišljujejo o to poklicani faktorji. Naše skromno mneje je, da bi tako ne smelo biti, ker je naša državna polovica Vredna v inozemstvu vsaj tol:ko kakor Ogrska. Operacija rumunske kraljice. Ker se je operacija levega očesa rumunske kraljice Elizabete obnesla, ji je profesor Landolt 5. t. m. operiral tudi desno oko. Operacija je uspela.^ 2000 rudarjev stavka v Piliš Vorosva« ru, ker je družba odslovila dva stara delavca. Obsojen pisatelj. Ker je v nekem članku žalil .nemškega prestolonaslednika, je bil obsojen pisatelj Hans Leucz v šestmesečni zapor. Žrtve snežnega viharja v New Vorku. Ob strašnem snežnem viharju v New Yorku je izgubilo življenje 35 oseb, 23 mož, ki so bili v čolnih, pogrešajo. Škode je snežni vihar provzročil nad 10 milijonov. Vlaki so v snegu obtičali. Pouk v šivanju za dečke so uvedli na državni kmeti'ski šoli v Minnesoti. Stvar ni tako smešna in narobe, kakor bi si kdo mislil. Kolikokrat pride lahko moški v položaj, ko bi bilo nujno treba, da bi si sam kaj zašil, a si ne zna pomagati. Mnogo moških se ne oženi in nima ženske roke, ki bi mu oskrbela potrebno šivanje; drugi se oženio, a vseeno lahko mnogokrat pridejo v zadrego, bodisi da žene ni doma, da nima časa, a'i da. oboli. V vseh takih slučajih bi nekoliko SDretnosti v šivanju moškim jako prav prišlo. Ravno isto velja o kuhi ter so v nekaterih londonskih deških šolah že tudi uvedli pouk v kuhanju. Na ta način se dela pot — moški emancipaciji; moškemu se ne bo treba več ženiti zato, da bi mu žena kuhala in šivala, kakor se tudi ženski, ki si zna sama služiti svoi kruh, ne bo treba možiti radi preskrbe. V bodoče se bodo potemtakem sklepali zakoni samo iz idea'ne ljubezni. Z'ati časi se nam obe-ta;o! Hiša, v kateri straši. V Fougeres-u pri Blois-u na Francoskem se oglašajo v neki hiši, ki stoti sredi trga in v kateri stanuje geometer Prousteau s svojo družino, že nad stirinaist dni čudni »strahovi«. Začelo se e pred dobrimi 14 dnevi; nekega jutra ob uri so se nenadoma začuli silni udarci in simki, da s«; ie hiša stresla od vrha do tal, šine so šklepetale, tla so donela kakor ob notresu, nato se je pa čul močan, dolgo trajajoč šum, kakor bi kdo žagal. Od tega dne da'ie se ti »strahovi" na enak način, a ved"o krenkeie, nojavlAko 'e tu kak zlodei skrit, naj se oglasi!« Tisti hio e stena zagrmela in se stresla kakor od si'nega groma: komisar se ie od strahu onc-sveščen zgrudil. Stvar vzbuja največio pozornost ter so veliki pariški listi poslali v Fougeres svoje nai^retkanejše ljudi, da bi uganko razvozljali, ^ toda doslej brez uspeha. Ruski car proti pijančevanju. Do« slej je bila na Ruskem navada, da je o priliki vojaških parad in nadzorovanj poveljnik ponudil carju čašico »vodke« — rusko žganje —, katero je car izpil na zdravje armade. Sedaj je pa poveljnik carskega glavnega stana sporočil vojnemu ministru carjevo željo, da se v bodoče ta navada opusti. Na ta način hoče car izraziti svojo protivnost proti pijančevanju. Voda vdrla v rudnik. V premogo« kop Streppy Bracquegues je vdrla voda. Vtonilo je 9 rudarjev. Črnagora naroča v Srbiji. Srbska suk-narna v Leskovcu je Črnigori dobavila dva vagona vojaškega sukna. Ista firma je leta 1911/12 dobavila sukno tudi za turško armado. Njeno blago je solidno. Delo »črnih« v Kongu in vpitje »rdečih« v belgijskem parlamentu. V belgijskem parlamentu so minolo. dni socialni demokrati in liberalci zagnali velik krik proti »črni nevarnosti« na Kongu, to je proti katoliškim misijo-darjem, zlasti jezuitom. Ker svobodo-miselci tako neusmiljeno kriče proti delovanju slednjih, bi človek mislil, da oni sami gotovo mnogo več store za izobrazbo domačinov in priseljencev v Kongu in jim nudijo pomoč v modernih bolnišnicah in lazaretih. Pa poglejmo: Bolnišnic vzdržujejo jezuitje 7, svobodomiselci 0, lazaretov jezuitje. 4, svobodomiselci 0, jludskih šol jezuitje 7, svobodomiselci 0, zamorskih šol jezuitje 61, svobodomiselci 0, visokih Šol jezuitje 1, svobodomiselci 0, nadaljevalnih šol jezuitje 3, svobodomiselni 0, strokovnih šol jezuitje 6, svobodomiselci 0; umrlo jo v službi v Kongu jezuitov 19, soc. demokratov in liberalcev 0. Koliko je tedaj vredno svobodomiselno kričanje2 0! Naročajte „Slovenca"! Šlo erske novice. š Osebne vesti. Duhovni svetnik Janez Ev. Vreže, c. ki\ profesor veronalika na učiteljišču v .Mariboru, je pomaknjen v sedmi činovni razred. — Za nadučitelja v Opačah je imenovan učitelj Ernest Jager; učiteljica r. d. v Orešjem Ljudmila .Moric je imenovana za učiteljico r. d. pri Sv. Petru pocl Sveto goro; stalna učiteljica pri Sv. Vidu pri Grobelnem Doroteja Debelak je imenovana za učiteljico v Šmarju pri Jelšah; stalni učitelj v Slivnici Leon Dobnik je imenovan za učitelja na Ponikvi ob Južni železnici; nadučitelj pri Sv. Kungoti na Pohorju Matevž Žgaj-ner je pa imenovan za. nadučitelja v Blagovici. Sodnijski oficijal Franc Marinko v Laškem je imenovan višjim sodnijskim oficijalom. š Duhovniške vesti. G. M. Tomažič, bivši kaplan pri Št. Petru niže Maribora, leži smrtno bolan v bolnišnici v Radgoni. Pretekli teden jc bil previden. Priporoča se gospodom kolegom v me-mento. — Umirovljeni župnik gospod Alb. Slanec se je nastanil na Polzeli. — Gospod Ivan Čemažar, župnik na Te-harjih pri Celju je do dobra okreval od težke bolezni. š Promocija. Danes je bil na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava g. Franjo I v a n e t i č, odvetniški kandidat v Brežicah. š Umrl je dne 5. marca v Mariboru gimnazijec Viktor Kac, sin slovenskega zobozdravnika dr. Viktorja Kaca v Mariboru. Operiran je bil na slepiču. Star je bil 11 let. š V bratskem objemu. Na Ponikvi ob Južni železnici so šli liberalci in nemškutarji pri občinskih volitvah složno skupaj. Primorske vesli. p Miramar. Odredbe za prihod pre-stolonaslednikove družine v Miramar so v polnem teku. Prišli so že nekateri sluge s kovčeki; stanovanje za družino nadvojvode in spremstvo je urejeno; poštni in brzojavni urad je že otvorjen, orožniška postaja bo ojačena in ena hiša se bo pripravila za stanovanje državne policije. Če bo za soboto električna zveza že popravljena, pride nacl-vojvodova soproga kneginja pl. Hohenberg s sinovi. Nadvojvoda Franc Ferdinand pa bo prišel šele proti 15. t. m. p Albanski suveren v Trstu. Kakor je bilo napovedano, je prišel princ Viljem Wied z gospo soprogo pricesi-njo Sofijo in mnogoštevilnim spremstvom v četrtek, dne 5. t. m., ob 9. uri zjutraj v Trst. Tržaške oblasti, zlasti policija, so na ta dan ukrenile obširne priprave. Na nogah je bilo 380 stražnikov in iO drugih na konjih. Funkcijo-niral je ves, ne samo tržaški agentski aparat, ampak so jih veliko poklicali tudi iz drugih krajev. Na morju so čakale prihoda avstrijske, angleške, francoske in nemške ladje. Navsezgodaj se je do Kopra približala še laška vojna ladja »Quarto«, ki se pa ni upala v tržaško luko. Državni kolodvor je bil okinčan in s preprogami pogrnjen. Videli smo tudi nekaj zastav in še celo z magistrata, ki sicer pri avstrijskih patriotičnih slavnostih ne razobesi nikdar zastav. Iz »Excelsior Palace hotela« je vihrala albanska zastava. Vse te priprave z drugimi stroški vred bodo stale avstrijsko vlado baje samo 20 tisoč kron. Točno oh pol 9. uri zjutraj so bili že skoraj vsi funkcijonarji tržaških oblasti zbrani na državnem kolodvoru. Videli smo princa Hohenlohe, škofa dr. Karlina v spremstvu z monsign. Bianchi, škofom iz Drača, predsednika pomorske vlade Dellesa, podpredsednika finančne direkcije barona Kobra, dvornega svetnika Man-nussija in Galambosa, grofa Haracha in Attemsa, kontreadmirala Löfflerja in Kuodelko, generala Hinko, župana dr. Valerio in več drugih visokih gospodov. Wieda je nadalje pričakovala kolonija tržaških Albancev in častna kompanija vojakov pešpolka 32. z godbo. Dvorni vlak, ki je obstojal iz dveh vozov, je prispel točno ob 9. uri 2 minuti ob gromenju topov in klicanju »Živijo kralj albanski«. Izstopivšega suverena s soprogo je pozdravil najprej princ Hohenlohe. V imenu navzočih Albancev mu je nazdravil Filip Pem-ma iz Skadra in njegova hčerka je podarila princezinji Sofiji šopek cvetlic. Vsi Albanci so nato poljubljali roko svojemu vladarju. Visoka gospoda se je nato z avtomobili odpeljala ,proti pomolu Sv. Karla, od koder se. jc z albansko zastavo okrašenim čolnom odpeljala pozdravljena z gromovitim streljanjem topov na jahto »Taiirus«. Tu se je okrepčala in potem jc delala obiske na vseh tujih ladjah, ki so v Trstu. Potem je stopila na suho in ob- iskala princa Hohenlohe. Opoldne je bil skupen obed. Albanski vladar jc odjadral ob 5. ui i popoldne ob streljanju topov in pozdravljanju od mnogobroj-nega občinstva. p Smrtna kesa, Minoli teden so pokopali v Ajdovščini trgovca g. Avgusta Dolenc. N. v m. p.! p Nevarno je obolel preč. g. Gotard Pavlelič, dekan v Št. Petru pri Gorici. Zadela ga je kap na polovici života. Priporočamo ga čč. sobratom v molitev. — Bolnik se danes počuti nekaj boljše. p Ravnateljska imenovanja na goriških srednjih šolah. Cesar jc imenoval gosp. Antona C a 1 d i n i j a , dosedanjega ravnatelja na c. kr. učiteljišču v Gradišču, za ravnatelja c. kr. realne gimnazije z laškim učnim jezikom in gosn. dr. Gustav H c m e t s h c r g e r j a, dosedaj profesorja v 13. okraju na Dunaju, za ravnatelja c. kr. realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. ŠVEDSKI KRALJ RAZPUSTIL ŠVEDSKI DRŽAVNI ZBOR. Švedski kralj Gustav V. je z lastnoročnim pismom razpustil državni zbor, da ludstvo z novimi volitvami razsodi, kaj da mis'i o pomnožitvi švedske armade. V inozemstvu živeči švedski častniki so pozvani k svojim četam, g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V seji upravnega sveta, dne 21. m. m. potrdila sc je bilanca za leto 1913. Čisli dobiček znaša 557.103 K 88 vin. Sklenilo se je, da se vrši dne 14. marca t. 1. občni zbor, kateremu naj se predlaga, razdeliti dividendo po 24 K na eno delnico (6%, kakor lansko leto), dodeliti raznim fondom 53.390 K 33 vin. in prenesti ostanek 11.314 kron 65 vin. na novi račun. Mte ie d Korist obmelnimSlovencem! Zahoata. Povodom smrti moje nepozabne sestre Frančiške Wohigemiii se čutim dolžno zahvaliti se pre-blagorodni družini Janeza in Antonije Košir za naklonjenost v bolezni in za zadnjo, ob smrti izkazano čast. Nadalje se zahvaljujem preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujem se Marijini družbi za ganljivo petje pred hišo in na pokopališču. Končno se zahvaljujem vsem darovateljem vencev, sorodnikom, prijateljem in znnn-cem za dokaze sočutja in za obilno udeležbo pri poprebu. Škoija Loka, 4. marca 1911. 749 Žalujoča sestra Marita WoMgerai. Qßrravallo vo železnato ^taa-^o Higietiična razstava na Dunaju 19C6: ve in častni diplom h zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izfsssrnl okus. Večkrat odlikovano. Rail 3000 zdravniških spričeval. j. -, c. in kr. dvorni doûavitel] TBST-Earkovlje. Tržne ccnc. Cone veljajo zu 50 kg. Budimpešta, 4. marca 1914. Pšenica za april 1914.....12 43 Pšenica za maj 1914.....12-36 Pšenica za oktober 1914 . . . 111(1 Rž april 1914........932 Rž za oktober........9-64 Oves april 1914.......7*'7l Oves za oktober.......7'73 Koruza za maj 1914.....676 Koruza za julij 1914.....(V90 Mlada učiteljica išče mesta kot ••i S9H 750 V. D. 44. St. Pavel Sav. dol. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob priliki prezgodnje smrti našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda Josipa Sterle c. kr. inorn. podčastnika izrazili svoje sočutje in sožalje, prisrčna zahvala. Pred vsem se zahvaljujemo preč. g. kuratu v Šibeniku in Pulju za blagohotne obiske oziroma spremstvo, vodstvu c.kr. mor-narične bolnice v Pulju, darovateljem prekrasnih vencev in šopkov in vsem, ki so se kljub veliki daljavi udeležili pogreba. Dog jim poplačaj! Ljubljana, 5. marca 1914. 748 ŽaluioCa rodbino Slerle. XXXXXXXXXXXXXXXX X X jKS X X X X X X X X X X X X X X X Sestra iiear v uršulinskem samostanu na Dunaju (NVahring), se iskreno zahvaljuje, ker je bila pri uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešena težke želodčne bolezni. Steklenica 20 vin. Naročila sprejema lekarna G.Piccoli, Llublfana. X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXX □ n iiimiimiiimiiimiiiii '""»yjí' 5 □ ÏSJL □ : O : ü: O SllllItlIllllMIMIlIflIllllll; ÖÄKi" • MMilM ••■IIIMI IIIMMMi IIIIIIMIIIII gj priporoča «sem Ljubljančanom in gostom z dežele □ i □1 □ i g najboljši zajtrk al kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka-kao, čaj, line likerje In najtinejše pecivo, □ = □ = OD" n □ D □ □ □ □ a a □ □ □ D □ O »DD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Od tianes naprei vedno sveže 'litra po 20 vin. steklenica. Vj litra čez ulico ravno tako £0 vin. priporoča IMTOil ITIHUER hotel „Vega", Spod. šlška 26. Na razpolago so tudi vedno dobra ulna po nizki ceni. 727 760 Tužnini srcem in z globoko žalostjo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, sin, oče, stari oče, brat, stric, gospod Lfudevit Ševar c. kr. poštar v p'., posestnik itd. na Rakeku danes v četrtek dne 5. marca 1.1. ob 8. uri zvečer v Ljubljani, Komenskega ulica 4, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, vol letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnkega se bode v nedeljo dne 8. marca prepeljalo iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v Ljubljani na Rakek, kjer se bo blagoslovilo v hiši žalosti št. 121 ter nato ob pol 4. uri položilo v rodbinski grob na Rakeku k večnemu počitku. Ljubljana —Rakek, dne 6. marca 1914. Terezija Ševar roj. Lavrič, soproga. — Ana Ševar roj. Feflsteiu, mati. — Hinko, ftihard, Avgust, Frau Ševar, bratje. — Vsi nečaki in nečakinje. -An.ca Gornik roj. ševar, hčerka. — Franc Gornik, žel. postajenačelnik, zet. — Milko, Zdenka, Milena, Anica, Rado, Božiča, vnučki. 1. slov. pogrebui zuvocl Jos. Turk. Št. 4421. 741 is ustanov za i . SANATORIUM • EMONA I ZA- NOTRANJE •IN-KTRURGiCNE • BOLEZNI, i •PORODNIŠNICA. (J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULIC A • 4 K I SEF-ZDR/VMK:PHMAR'J -D - FR. DERGANC j Srejme se spretna prodajalka J - - J za Specerijo z daljšo prakso. Ponudbe na upravo listu pod .Spretna prodajalka 717'. Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada vsako po 63 K na leto. Pravico do teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od 1. januarja 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri katerem koli orožju avstrijske vojske. Prošnji je priložiti: 1. rojstni list, 2. potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času ocl 1. januarja 1848 dalje vsled vojaške službe, 3. spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu, 4. dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne. Tudi je v prošnji izrečno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo in« validsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidščino in v kateri višini. Na prošnje, ki ne bodo natanko odgovarja e vsem tem pogojem, se sploh ne bo oziralo. Prošnje je vlagati do vštetega 10. aprila pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. iiiesitii magistrat ljubljanski,. dne 2. marca 1914. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.