ZGODOVINA ZA VSE 93 Damir Globočnik »PODOBA GLASOVITEGA BISMARCEA« »Železni kancler« Bismarck na karika- turah v slovenskih satiričnih listih s konca 19. stoletja Leta 1870 se je pisatelj, literarni teoretik in kri- tik Fran Levstik (1831-1887) podal na Dunaj z na- menom, da bo izdajal satirični list z imenom Blisk. Levstik je veljal za najbolj ostrega in do- slednega kritika jezikoslovnih in političnih vprašanj svoje dobe. Ker se ni bal ne Nemcev in nemškutarjev ne konservativnih starosloven- cev, je slovenska javnost Levstikov list pričakova- la z velikim zanimanjem. Dejstvo, da bo Levstik imel svoj list, in še satirični povrhu, seveda ni moglo biti pogodu staroslovencem, s katerimi je bil Levstik že nekaj časa v sporu. Njihov privrže- nec Jakob Alešovec (1842-1901) je namreč že le- to dni izdajal satirični list Brencelj,1 zato so Lev- stika poskušali onemogočiti. Oglasil se je prav Alešovec, ki je v Triglavu (1867-1870) zapisal, češ da bo nov liberalen satirični list poskušal izpo- driniti Brenclja, da njegov urednik niti ne obvla- da dobro slovenščine ter da ni znano, ali bo pri listu sodeloval tudi renegat Karel Dežman in če bo list deležen podpore iz vladnega dispozicij- skega fonda (državnega denarja, s katerim so prosto razpolagali ministri).2 Sledila je polemika med Levstikom in Slovenskim narodom (1868- 1945) na eni in Alešovcem na drugi strani, ki je v Triglavu objavil trditev, da je kranjski deželni predsednik Conrad pi. Eybesfeld ponujal Levsti- ku visoko letno plačo, če prevzame uredništvo vladnega lista v slovenskem jeziku. Ponovil je izmišljeni očitek, da bo Blisk prejemal finančno podporo iz vladnega dispozicijskega fonda. Slo- 1 Naslov lista sije Alešovec »sposodil*pri »zabavljivo-šalji- vem« rokopisnem lističu Brencelj, ki gaje Levstik med leti 1865 in 1869 pisal za branje na veselicah in sobot- nih večerih Južnega Sokola. VBrendju, »porednem Pa- vlihi vsake sokolovske veselice, možu, ki je tolikokrat globoko zbadal in sekal, a pekoče rane vendar zopet s smehom zacelil« (Po: Anton Slodnjak, Levstikovo zbra- no delo LIL, Ljubljana 1953, str. 202), »je v humoristični obliki razpravljal dogodke našega javnega življenja ter zbadal in ujedal nasprotnike našega naroda, časih pa tu- di prvakom povedal kakšno dobro soljeno« (Slovenski narod, 1894/297). 2 Po: Jakob Alešovec, »Neues slovenisches Witzblatt; Tri- glav 1869/101. venski narod je seveda branil Levstika in pripo- ročal njegov list. Da bi si pridobil finančna sredstva za svoj list, si je Levstik denar sposodil od Josipa Stritarja (1836-1923), ki je pričakoval, da bo Levstik na Dunaju prevzel uredništvo Zvona (1870-1880), in še nekaterih prijateljev ter sprejel 25 goldinar- jev posojila, ki mu ga je ponudil kranjski deželni predsednik Conrad, ki ga je Levstik v tem času učil slovenščine. Kljub staroslovenskim naspro- tovanjem je list izšel, vendar pod novim naslo- vom - Levstik je na Dunaju namreč prisluhnil Stritarjevemu predlogu in zanj izbral naslov Pa- vliha - ter naletel na izredno dober sprejem, saj je njegova naklada po nekaj številkah narasla na 1.500 izvodov. Ne glede na bojazni v staroslo- venskih vrstah, je Levstik satirično ost Pavlihe naperil predvsem proti domačim nemškutar- jem, do staroslovenskih prvakov pa je bil do ne- ke mere prizanesljiv in jim je ponujal celo roko sprave.3 Prvaki so po izidu prve številke planili po Levstiku z objavo namiga, da je za Pavliho prejel denar od deželnega predsednika Conra- da, kar pa je ta lahko zanikal. Levstik je namreč Conradovo ponudbo zavrnil. Nekaj posebnega so bile karikature na naslov- nicah Pavlihe, ki jih je Levstiku iz rodoljubnih namenov zastonj risal na Dunaju živeči Čeh Ka- rel Vaclav Klic (1841-1926), glavni risar in ured- nik tedaj vodilnega dunajskega humorističnega časopisa Floh (op. bolha).4 Klic, ki velja za enega najboljših evropskih karikaturistov druge polo- 3 Dunajski visokošolec Davorin Bole je v pismu dr. Jane- zu Bleíweisu menil, da naj bi bil za Levstikovo zmer- nost zaslužen tudi karikaturist Pavlihe: »Levstik je pri- šel na Dunaj s principi 'Slovenskega Naroda': 'Šibati pre- malo energične narodne može, dokler se ne dvignejo iz letargije, kakor nemškutarje!' Tukaj so ga pregovorili, kakor sem posnel iz nekaterih pogovorov, šibati samo napake na narodni strani. Pa zdaj se je povrnil k prvot- nemu programu. Veliko je k temu pripomogel risar Klic. Dokler bo on sodelavec 'Pavlihov', bo list zmeren proti narodnjakom, šibajoč le nemškutarje, kvečjemu bo Sve- tce nekoliko trpel. Kakor stvari zdaj stoje, menda 'Pavli- ha' ne bo napačen. Klic je risar pri listu 'Floh', ki nikdar Slovanov ne šiba« (Iz pisma Davorina Boleta Janezu Belitveisu z dne 8. 4. 1870, po: Levstikov zbornik, (ure- dila Janez Logar in Anton Ocvirk), Ljubljana 1933, str. 254-255). 4 »V Ljubljani ne dobodem niti risarja, da bi kaj veljal, niti lesorćzca, da bi torej bilo treba podobe na Dunaj poši- ljati režat, in če bi vse vkupej ne bilo za nič - saj veš, kakšen je 'Brencelj', a dražji bi vendar bilo, nego bode na Dunaji,« je Levstik pisal Dragotinu Rudežu 18. 2. 1870 (Po: Levstikova pisma, Ljubljana 1931, str. 250- 251). VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODOVINA ZA VSE AVLIHA Zabavljivo-saljív list. Grof B.smarck-Schònhausen. Iibaji po dralral na uie«rr :i ldaj, kader bode ioni, In ulja do lonr: niuili I {.Id., do tonca detruikra Irlos Î tld.Pesauieinl Hill st prodajejo po 14 Lr. T LJubljani pri latialarlrl pred franclUausllin inosloin In pri A. Klenitnsu na starmi trgu, a r Tr«iu t 1'lćarjnrj'takai.arnltl .ila della Caserma." VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 95 vice 19. stoletja, zaslovel pa je tudi kot izumitelj vrste pomembnih tiskarskih izboljšav,5 je za pr- vih pet številk Pavlihe prispeval karikature slo- venskega renegata oziroma odpadnika dr. Vin- ka Fererija Kljuna, nemškutarja Antona Grčarja, madžaronskega hrvaškega bana Levina Raucha, štajerskega Nemca Friderika Brandstetterja in renegata Karla Dežmana. Vsi karikiranci so sodi- li med nasprotnike slovenskih oziroma slovan- skih narodnih interesov. Karikirance je izbiral Levstik, prijatelji, npr. časnikar Albin Arko (1845- 1893), pa so mu iz Kranjske pošiljali fotografije, po katerih je Klic narisal karikature. Karikature enega najboljših dunajskih karikaturistov v Pa- vlihi so povsem zasenčile karikature v Alešovče- vem Brenclju, ki so takrat prav tako nastajale na Dunaju. Za 6. številko Pavlihe je Klic po Levstikovih na- vodilih narisal vodilnega mladoslovenskega po- litika, pravnika in pisatelja dr. Valentina Zamika (1835-1888), ki se je nedavno iskreno zanimal za Levstikov satirični list - menil je, da bi se name- sto Blisk moral imenovati Strela, želel je tudi sam sodelovati z listom in je Levstiku svetoval naj na- pada predvsem nemškutarje in ne toliko prva- 5 Karel Vaclav Klic sodi poleg Josefa Mânesa (1820- 1871), Františka Karla Koldrja in Mikoldša Aleša (1852-1913) med najpomembnejše češke ilustratorje 19. stoletja. Uveljavil se je kot risar in karikaturist pri različnih časopisih in listih. Rodil se je 30. maja 1841 v Hostinnćcm. Po končani slikarski akademiji v Pragi, na kateri je moral študij za nekaj časa prekiniti, ker se je znašel na policijskem spisku sumljivih oseb, seje leta 1862 naselil v Brnu, kjer je odprl fotografski atelje in začel izdajati satirični Ust Vesele lisly. Leta 1867 je kot karikaturist sodeloval pri budimpeštanskom listu Bors- zem Janko. Leta 1869 se je iz Budimpešte preselil na Dunaj, kjer se Je pridružil novoustanovljenemu Flohu. Leta 1872 je zapustil Floh in začel naslednje leto izdaja- ti lastni humoristični list Humoristische Blätter von Karl Klic. Floh je po Kličevem odhodu izhajal še nekaj desetletij. Obenem s portretnimi karikaturami je risal tudi politič- ne karikature in satirično ilustracije. Leta 1877 je npr. narisal vrsto karikatur vodilnih socialnodemokratskih politikov. S 100 perorisbami je ilustriral • M. Vacana Bilderbuch für Hagestolze in izdelal ilustracije za Der Roman der Adelina Patti istega avtorja (oba 1875) ter se posvečal tudi slikarstvu. Leta 1899 se jo preselil v An- glijo, nekaj časa deloval kot ilustrator pri londonski Ste- vens Review in bil nato med soustanovitelji litografsko- ga zavoda »Rembrandt Intaglio Printing ••••. Ltd.« v Lanchestru. Sodeloval je tudi s Puckom. V začetku 20. stoletja seje kot premožen Mister Kley, kot soga imeno- vali v Angliji, vrnil na Dunaj. Slavo in premoženje so mu namreč prinesli njegovi tiskarski izumi: leta 1879 je izumil heliogravure, leta 1890 bakrotisk z rakljem in kličotipijo (zrnasto visoko jedkanje) idr. Umrl je na Du- naju 16. novembra 1926. ke, v »klerikalnih stvareh« pa naj bo čisto indiffe- renten;6 predlagal je tudi, naj bi prvo številko Pa- vlihe priložili Slovenskemu narodu in se strinjal, da bi bila v Pavlihi objavljena njegova, seveda nekoliko drugačna, idealizirana karikatura, ki bi jo spremljal primeren panegirik. Do Levstika je namreč nenadoma prišla novica o Zarnikovi nenačelnosti. Izvedel je, da je Zarnik zato, da bi si pridobil deželnozborski mandat na volitvah v Trebnjem, pristal, da bo izstopil iz kranjskega deželnega zbora, če večina z njim ne bo zado- voljna. Zarnik se je torej odločil sprejeti staroslo- venski politični program, česar dosledni Levstik ni mogel odobravati in mirno požreti, še zlasti zato, ker je v Zamiku donedavna videl zgled na- čelnega politika. S pesmimi »Na kolodvoru«, »Molčimo« in »Pesmijo o kožuhu« ter karikaturo Zamika, ki naj bi želel istočasno sedeti na mla- do- in staroslovenskem stolu, a je telebnil na tla med obema stoloma - skratka z ostrimi komen- tarji predvolilnih dogodkov je Levstik namera- val znotraj mladoslovenskega političnega tabo- ra sprožiti opozicijo proti Zamiku, s katerim sta bila do nedavnega ne samo politična somišljeni- ka, temveč celo prijatelja, in ga na ta način spa- metovati.7 Toda Zarnik, ki je menda ob pogledu na svojo karikaturo jokal od jeze, ga je prehitel. Na svoji strani je imel leta 1868 ustanovljeni ma- riborski mladoslovenski časnik Slovenski na- rod, v katerem se je po zaslugi Zarnikove inter- vencije znova pojavil očitek, da Pavliho »vlada z novci podpira«. Tokrat so Slovenci laži verjeli, saj jo je potrdilo mladoslovensko glasilo in se jim je zdela edino verjetno pojasnilo za Levstikovo neizbirčno popadljivost. Zamiku je uspelo, da je Levstiku spodmaknil tla pod nogami. Naroč- niki so začeli množično vračati list, ki je na ta na- čin izgubil finančne temelje. 6 Po: Zarnikovo pismo Levstiku, v: Levstikov zbornik, (uredila Janez Logar in Anton Ocvirk), Ljubljana 1933, str. 250. 7 Za naslovnico 6. številke je bila prvotno predvidena Souvanova karikatura. Levstik je razmišljal tudi o kari- katuri dr. Lovra Tomana. »Slavni gospod žclcznoccstni doktor! Zelo me je žal, ker se nijste dali zopet izvoliti v deželni zbor. Vašo bradato podobo mi je pan Klic uže izvrstno 'nakresiP, a zdaj ne bode ta veličastna brada ni- ti mojih čitateljev razveseljevala niti Vaše slave širila. Pri- siljen sem v prihodnjem listu na prvej strani prvaka Souvana prinesti namesto Vas. Kak razloček! Vendar Vas nij bilo rabiti; kajti pensionista nikakor svetu ne more podajati. Kdo se zdaj meni o Benedku, in kdo se bode o Vas, ko Vas ne najde na javnem odru - Svojo in Vašo izgubo čutćči. Pavliha« (»Pavliha dr. Tomanu«, Pa- vltha 1870/5) VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE Častni „doktor thleologiae" knez Bismarck poučujft afriško mure v ljubezni do bližnjega. Izšla je samo še sedma, zadnja številka Pavlihe, ki je imela na naslovnici objavljeno Kličevo kari- katuro velikonemškega »grofa Bismarcka - Schônhausena«, čeprav so bili pri Levstikovem izboru karikiranca za naslovnico dotlej v igri tu- di nekateri domači politiki (Souvan, dr. Toman). Karikirana Bismarckova postava je sestavljena zgolj iz ogromne glave, iz katere poganja par drobnih nožic. Tako kot vse Kličeve karikature za Pavliho se zato uvršča v 19. stoletju zelo po- gost tip »glavonožcev«, ki so jih nedavno v časni- karsko karikaturo vpeljali francoski karikaturi- sti, npr. Benjamin Rouband (1811-1847), ki je so- deloval z znamenitim Philiponovim satiričnim listom Le Charivari (1832-1893). Benjaminovo najpomembnejše delo predstavlja 100 portret- nih karikatur »Panthéona Charivarique« iz 1840. Leta I860, na začetku svoje umetniške poti, sta tovrstne portretne karikature za list La Diogene risala tudi impresionista Edouard Manet in Clau- de Monet. Klič se je pri snovanju karikatur naj- brž oprl na neprekosljivega mojstra v tej zvrsti karikiranja človeške podobe, najpomembnejše- ga francoskega karikaturista med leti 1867 in 1879, Andreja Gilla (s pravim imenom Louis-Ale- xandre Gösset de Guiness; 1840-1885), ki je ce- lostranske kolorirane portretne karikature risal za naslovnice satiričnih listov La Lune in L'Eclip- se. Na karikaturah v zvrsti t. i. »glavonožcev« so bili upodobljena kljub nesorazmeju med tele- snimi deli le rahlo karikirani, saj so karikaturisti ohranjali čim večjo portretno podobnost, ki je bila seveda osredotočena na obraz, in karikiran- ce smešili s pomočjo atributov, napisov in pod- napisov. Tudi Pavlihove karikature so poleg tele- snih deformacij utemeljevali številni povedni dodatki (npr. sporna Zarnikova stolčka, Bi- smarckova krača z bajonetom, Grčarjeva »grčav- ka« (gorjača), s katero grozi »narodnostnemu paragrafu«, cilinder (simbol nemštva, okrašen z makovimi glavicami, ki je omamil Dežmana). »Na pervej strani smo danes prinesli čitate- ljem podobo glasovitega Bismarcka, da zvedo kakšno lice po svetu nosi mož, kteri je največ kriv za avstrijske nesreče 1866. leta, kolikonje namreč ni Avstrija sama kriva,« se je glasil Lev- stikov komentar oziroma opis karikature. »Bi- smarck je na Pruskem toliko mogočen, kolikor je bil malokedaj kak monister na zemlji, zatorej se godi vse po njegovih besedah, a kralj gaje posta- vil za kancelar ja nemške zveze. Kako pohlevno srce nosi v prsih priča njegov prigovor 'kri in že- lezo ', kar je naš risar s tem pokazal, da na glavi namesto treh las, kateri so mu edino še ostali zvesti, naredil mu je tri ostre bajonete. Drugi po- božni prigovor tega moža je: 'Moč je več nego pravica', zato ima poleg sebe drug bajonet, za- sajen v kračo, kar je znamenje, da si jo misli prisvojiti, ako mu je kdo ne brani. Bismarck je zdaj prusko kraljestvo zapletel v grozovito voj- no z Napoleonom. Prava dva ptiča sta se zgrabi- la, vredna oba, na bojišču biti pošteno tepena. Avstriji sta oba tiaredila kvare, kolikor in koder VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 je kateri koli mogel, vendar še nij gotovo, da v zdajnej vojni Avstrija ne bi nobenemu pomaga- la, da jo pozneje s hvaležnostjo zopet namaha, koder ugodno priliko najde.«8 V zadnji številki Pavlihe je Levstik odgovoril na očitke Slovenskega naroda in bralcem Pavlihe pojasnil, zakaj se je odločil objaviti Zarnikovo po- dobo oziroma karikaturo. Zgovorne so zlasti sklepne misli Levstikovega zagovora. »Očita se dalje za pregreho, daje 'Pavliha'prinesel podobo osobnega prijatelja,« je zapisal Levstik. »To je res žal, daje res, a nikakor se nij bilo tega ogniti, kaj- ti tukaj gre za slovenski narod, kateri je še zrni- rom več vreden nego sam dr. Zamik. Podoba se je torej po neizprosnej dolžnosti našega progra- ma prinesla edino zato, ker je gotovo bridko gra- jo zaslužil mož, ki je bil še lani po pravici tako sloveč, in kije letos tako sam sebe ponižal, da v zboru, na prvaških verigah radovoljno prikle- nen, imel bode samo ta nalog da včasih plane tja, kamor z njim zaščuje dr. Bleiveis in dr. Kosta. Osobnosti pri tej stvari nij torej bilo nobene. Celó ako bise 'Pavliha' domislil, da morebiti kdaj pri- nese obraz 'Narodovega' urednika, ki zdaj nad njegovo glavo z ubijalnim kolom tako kolegijal- no stoji - tudi takrat bi se držal nepristranskega načela, kakor je prav in potrebno. Dalje je zavrniti besedovanje 'Slovenskega Naroda', kakor bi se bila podoba dr. Zamika da- la v naglici delati. Ne! Imel jo je risar užepredno je bilo javno znano, kako seje tam doli v Treb- njem zares godilo, in prva misel je bila dr. Zami- ka nacrtati za zmagovalca nad staro gardo. Kdo je kriv, morebiti 'Pavliha', daje bilo treba to misel popustiti, ko se je za trdno razglasilo, daje Zarnikova zmaga žalostna Pirhova zmaga [op. Pirova zmaga: s prevelikimi žrtvami plačana in zato niče va zmagaj P Ugovarja se dalje, da slovenski narod v politi- ki še nij zrel, in da ga torej oči zabole, ako v tekej podobi vidi meso svojega mesa, kost svoje kosti. - Kaže, daje to, žalibog/res, in zaradi tega je pri nas, kjer se vsaka stvar meri na mravljičjo péd, mnogo laže napačno delati nego napačna dela grajati. Kdor napačno dela, nikoli se mu ne očita, da ga je vlada podkupila, nego o svojem času se mu vse opusti; a kdor krivo početje graja, tega je najela vlada ter nanj ob vsakem času leti vse kamenje. Tudi naši voditelji se mnogo ne razlikujejo od prostega naroda; torej bi jih za- V »vroptki mtniiariji. stonj opominjali, da satirični listi druzih jezi- kov prinašajo samo obraze visocih glav na pr. Napoleona, Bismarcka, Viktorja Emanuvela, Beusta itd., kateri so morebiti še malo večji od dr. Zamika; a vendar njihove slave nič ne manj- ša to mušje zbadanje begočih novin, katere so denes v rokah, jutri bog vedi kje.«9 Bismarckova Nemčija je leta 1870 veljala za največjega zunanjega sovražnika habsburške monarhije. Bismarcku je s spretnim političnim manevriranjem in naposled z vojaško zmago le- ta 1866 uspelo habsburško monarhijo ponižati in izločiti iz Nemške zveze. V času nastanka kari- kature se je Bismarck zapletel v novo francosko- prusko vojno, kar lahko razberemo tudi iz Lev- stikovega komentarja ali iz prav tako v 7. št. Pavli- he objavljene pesmice Francosko-pruska vojna: »Nasproti stojita si vojski dve, /Pogumni, slavni, veliki obé. /Na enej strani francoski car, /Napo- leon, mogočni vladar. /Na drugej strani pruski kralj, /Z njim Bismarck in premnogi maršalj. / Stojita nasproti nekatere si dni, /Do zdaj še no- bena zgrabila ni. /.../Zato se gledati vojski obé, / Nobena boja začeti ne srne. / Začeti ne smé ni teči domov, / Ker spremljal po poti bi smeh je go- tov. /A smeh in sramota je huda stvar, / To Bi- smarck vé in francoski car. / Toréj si zabavljata, kar se dà, /Ker nema dovolj nobeden sred. « Ven- dar vojaški uspehi Bismarckove Nemčije nika- 8 Pavliha, 1870/6. 9 Pavliha, 1870/7. VSE ZA ZGODOVINO 98 ZGODOVINA ZA VSE Prijatelj miru: .stiska ga samo zaradi toiia za vrat., da bi umirajočemu duša. iu>. ušla. kor niso bili najpomembnejši razlog za objavo Bismarckove karikature v Pavlihi: karikirana upodobitev najbolj mogočnega nemškega poli- tika naj bi služila predvsem za dokaz, da se celo največjim možem ne sme prizanašati, če delajo napake, obenem pa se ti pretirano ne jezijo, če jih za tarčo morda izberejo karikaturisti.10 Levsti- kov trud je bil seveda zaman, in tudi sam je mo- ral ugotavljati, da slovenska javnost za (sa- mokritiko očitno še ni bila zrela. Če vzamemo za predpostavko, da je 19. stoletje na Slovenskem čas zmernih korakov naprej, da se slovenska žurnalistika, izdajateljstvo in nasploh književnost vežejo zgolj na skromne pojavne ob- like, da so torej ilustracije v slovenskih časnikih redkejše od belih vran, da so si Slovenci izključno v nemških časnikih lahko ogledovali, kakšen je bil zunanji videz najbolj znamenitega tedanjega državnika, da iz besedil 19- stoletja veje zaprašen in votel duh, ali če slepo prisluhnemo nenapisa- nemu pravilu, da karikatura ne more ogroziti ni- česar, npr. volilne kandidature ali celo človeške eksistence, potem je Levstikov Pavliha vsa ta na prvi pogled samoumevna dejstva postavil na gla- vo. Levstikov Pavliha je resda svojevrstna žaloigra, a tudi eden od mejnikov na poti kulturnega in po- litičnega napredka Slovencev. Kar pa zadeva Zar- nika, velja poudariti naslednje: ustavno in parla- mentarno življenje je bilo leta 1870 v monarhiji sta- ro komaj desetletje; postavljanje kandidatur, pred- stavljanje volilnih programov, povezovanje in slo- 10 Čeprav Je bila Levstikova kritika na Zamikov račun ob- javljena v satiričnem listu, je bila Zarnikova reakcija ostra. Na tehtnici Je bil namreč njegov poslanski stolček, torej je bilo posredi politično vprašanje. Povsem druga- čen epilog je leta 1891 doživela tožba zaradi razžalje- nja časti, ki jo je proti uredniku satiričnega lista Brus Ivanu Železnikarju vložil neki gostilničar in oderuh Želko, o katerem so bralci v Brusu mdr. lahko prebrali, da si je prilastil neki cerkveni kip in ga samovoljno po- stavil na lastno hišo ter »iz enega soda točil 7 vin«. Žclez- nikarjajc branil dr. Ivan Tavčar. Želkovo obtožnico je napisal dr. Ivan Šušteršič, tožilec pa Je bil dr. Ahazhizh. Gostilničar je tožbo vložil, ker seje zbal, da bo zaradi Brusovega zapisa propadel na bližnjih volitvah za žu- pana. Da Je šlo za političen proces, dovolj zgovorno pri- čajo tudi imena vpletenih odvetnikov. Sodna razprava se je spremenila v farso in nudila publiki veliko zabave. Železnikarje bil oproščen. V Tavčarjevem zagovoru Že- leznikarja zasledimo tudi naslednje besede: »... v poštev je imeti, da je bil dopis v šaljivem listu. Taccga ni tako v poštev jemati, kakor resen političen list. Da bi bil dopis v 'Slovenskem Narodu', potem bi bila stvar vsa drugač- na. Ker je bil v Brusu, pa je pravilno..., da se je bilo zgolj smejati o njem. Kaj pišejo in kako slikajo nemški šaljivi listi Bismarcka in kralja Milana, a doslej še ni bilo slišati, da bi se bil nemški ali srbski poslanik na Dunaji o tem pritožil, in vendar sta Bismarck in Milan vsa druga moža nego Želko« (Slovenski Narod, 1891/51). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 99 žen nastop na volitvah, politično lobiranje, meta- nje polen pod noge protikandidatom in politič- nim nasprotnikom, utišanje polemičnih glasov itd. - vse to so bile dotlej neznane, povsem nove iz- kušnje, vendar so se rudi Slovenci hitro učili. Dogodki okrog konca Levstikovega Pavlihe so literarni in kulturni zgodovini zato nudili lepo priložnost za razglabljanje o nenačelnosti slo- venske politike in politikov, o klavrni majhnosti Levstikovih nasprotnikov, Levstikovem samos- poštovanju in tudi njegovih človeških stiskah, v slovensko likovno satiro pa so uvedli karikirano upodobitev Bismarcka, ki jo lahko vrednotimo tako s kulturnozgodovinskega kot estetskega in ikonografskega stališča. Pruski državnik Otto Eduard Leopold Bi- smarck - Schönhausen (1815-1898) je Nemčijo uspel iz šibke konfederacije preoblikovati v mogočen imperij. Dobršen del druge polovi- ce 19. stoletja je Bismarckova politika vplivala na usodo večine evropskih držav. V politiko se je Bismarck podal leta 1847 kot konservativen poslanec. Leta 1859 je postal poslanik v Petro- gradu in čez tri leta poslanik v Parizu. Pruski kralj Viljem I. ga je istega leta imenoval za pru- skega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Bismarck se je odlikoval z izredno državniško spretnostjo, bil je gonilna sila t. i. »malonemške rešitve« - združitve Nemcev z iz- ključitvijo habsburške monarhije. Politične cilje se je namenil doseči tudi s »krvjo in žele- zom«, kot je izjavil leta 1862 pred pruskim par- lamentom, saj je bil prepričan, da se mora »moči držav ukloniti vsakršno moralno nače- lo in vsakršna mednarodna zakonitost«. V skladu s svojo »realno politiko« se je odločil razpustiti Nemško zvezo in iz nje izločiti Av- strijo, kar se je zgodilo po vojni med habs- burško monarhijo in Prusijo leta 1866, ki se je končala s prusko zmago v bitki pri Sadowi. Po francosko-pruski vojni (1870/1871) mu je v nacionalističnem vojnem navdušenju uspelo ustanoviti »drugo nemško cesarstvo«. Sam je postal nemški državni kancler {»Železni kanc- ler«). Novi nemški cesar Viljem II. ga je leta 1890 prisilil k odstopu. Vsekakor je bil Levstikov izbor odlične osebe, ki se kljub svoji nedotakljivosti in vsemogočno- sti pogosto pojavlja na karikaturah, ravno pravš- nji, kajti Bismarck velja za eno najpogosteje kari- kiranih političnih osebnosti nasploh. Po vsej Evropi so nastajale številne Bismarckove karika- ture, ki so ob koncu 19. stoletja začele izhajati tu- di v zbirkah oziroma albumih.11 Bismarckova Nemčija je nastala po francoskem porazu, zato so bile posebej številne in neusmiljene franco- ske karikature Bismarcka. Francoski karikaturist Faustin (1847-po 1910) je leta 1870 na kolorirani litografiji npr. prikazal Bismarckovo simbolno usmrtitev. Karikatura je del šestdelne serije »Les Guillotinés«. Faustin je pod giljotino, prekrito z jakobinsko čepico s kokardo, upodobil tudi pruskega kralja Viljema I. (1797-1888) in franco- skega cesarja Louisa Napoleona/ Napoleona III. (1808-1873). Slednji je po porazu v bitki pri Se- danu septembra 1870 odšel v prusko ujetništvo v Kassel, v Franciji pa so ga razglasili za izdajalca. Tlidi Napoleon III. podobno kot njegov stric Na- poleon L, ki je veljal za največkrat karikirano osebnost svojega časa, pogosto nastopa na kari- katurah. Zlahka ga prepoznamo po dolgih, rah- lo zavihanih brkih in bradici. Pruskima vodite- ljema Viljemu I. in Bismarcku neposredno iz glave poganja konica pruske čelade. Na njunem čelu sta napisa njunih grehov. Bismarck je »am- bitieux gerdin« (častihlepen lump), Viljem I. »bu- veur de sang« (pivec krvi). Edmond Guillaume (dejaven je bil okrog 1870) pa je npr. v kolorira- ni litografiji »Les génies de la mort« iz istega leta zlil Bismarckov portret, prusko čelado, mrtvaš- ko lobanjo in nemškega cesarskega orla z žez- lom in vladarskim jabolkom v krempljih v groz- ljivo celoto, ki jo namesto lovorovega venca ob- krožajo listi strupene rastline. Bismarckov po- šastni portret lebdi nad gorečo vasjo. Karikatura sodi v serijo štirih karikatur, pri kateri je Guillau- 11 Npr. Wilhelm Scholz, Bismarck - Album des Kladdera- datsch, Berlin 1890, John Grand-Carteret, Bismarck en caricatures, París 1890, John Grand-Carteret, Crispí, Bi- smarck et la Triple-Alliance en caricatures, Pariz 1893, Walter •, Bismarck in der Karikatur, Stuttgart 1898, Walther C, Bismarck in der deutschen Karikatur, Stutt- gart, brez letnice, Walther •, Bismarck in der Englisc- hen Karikatur, Bismarck in der Französischen Karika- tur, Bismarck in der Russischen, Italienischen, Amerika- nischen etc. Karikatur, Bismarck in der Wiener Karika- tur, vse Stuttgart 1898, (Otto Fürst von) Bismarck, Hi- storische Karikaturen, Berlin 1915, Paul Liman, Bi- smarck in Geschichte, Karikatur und Anekdote / Ein großes Leben in bunten Bildertl, Stuttgart 1915. Med osebnostmi, ki so se pogosto pojavljale na karikatu- ri in so jim okrog leta 1900 posvetili posebne knjižne zbirke karikatur, velja omeniti tudi plesalko in ljubico bavarskega kralja Ludvika I. Lolo Montez (1818-1861), nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Wagnerja (1813-1883) in po krivem obsojenega francoskega ofi- cirja židovskega rodu Alfreda Dreyfusa (1859-1935) Priljubljene so bile tudi zbirke karikatur na določeno temo, npr. ženske, moda, erotika, Cerkev, Židi, sociali- zem, stroji, advokati idr. VSE ZA ZGODOVINO 100 ZGODOVINA ZA VSE Vse prizadevanje zastonj. me kot »genije smrti« poleg Bismarcka prikazal tudi Viljema L, Napoleona III. in papeža Pija IX.12 Karikature niso bile osamljeni primeri ostre- ga, neizprosnega in sovražnega karikiranja Bi- smarcka. Za francoskimi karikaturami niso zao- stajale karikature drugih evropskih narodov, Bi- smarekove karikature pa so nastajale tudi v Združenih državah Amerike in na Japonskem. Negativen odnos do Bismarcka in njegove poli- tike so si skupaj z drugimi evropskimi narodi delili vsi nenemški narodi zbrani pod habsburš- kim dvoglavim orlom. V Sloveniji je bila v zraku celo bojazen, da bo zaradi rasti pruske moči Av- stro-Ogrska razpadla, slovensko ozemlje pa si bodo razdelili Nemci in Italijani. Med avstrijski- mi Bismarckovimi karikaturami so se na vidno mesto uvrščale tudi Kličeve karikature v Flohu, saj je Klic kot karikaturist in satirični risar krep- ko presegal svoj čas. Floh je po njegovi zaslugi 12 Po: Jürgen Döring, »Satirische Porträtgalerie; Bild als Waffe / Mittel und Motive der Karikatur in fünf Jahr- hunderten, Wilhelm-Busch-Museum Hannover, 1985, str. 123-124. postal tudi prvi avstrijski in nasploh evropski v barvah tiskani humoristični list. Floh, ki je izha- jal v velikem, časopisnem formatu, so krasile imenitne Kličeve karikature. Na naslovnicah, na- tisnjenih v dveh ali več barvah, so bile praviloma objavljene portretne karikature, med katerimi je bilo izredno veliko karikatur predstavnic lepše- ga spola, s kakršnimi se slovenska likovna satira konca 19. stoletja ni mogla pohvaliti. Klic je veliko Bismarckovo portretno karikatu- ro narisal za naslovnico 5. št. Floha v letu 1869, v prvem letu izhajanja. Bismarckov obraz krasijo košate obrvi in monokel. Na karikaturi »Blicke in das Jahr 1870« (Pogled v leto 1870) v 1. št. iz leta 1870 srečamo Bismarcka, okrašenega z mo- noklom in tremi laski na golem čelu. Na karika- turi »Ein bürgerlisches Tranerspiel« v 37. št. iz 1870 na krožniku pred Bismarckom leži zemelj- ski globus. Bismarck se ga je polotil z nožem in vilicami, personifikacija Germanije mu na krož- niku prinaša nov posladek - glavo francoske Marianne (personifikacije Francije). Prikazan je tudi Napoleon III., ki so ga pravkar zapustile živ- ljenjske moči, tako da je zdrsnil na da. Na karika- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 101 turi »Variation über ein bekanntes Thema« (Va- riacija na znano temo) v 41. št. iz 1870, na kateri sta predstavljena Bismarck in Napoleon III., ob- lečen v žensko obleko, ki naj bi nakazovala bo- jazljivca, šlevo..., Bismarckovo plešasto glavo znova krasijo trije laski. Karikatura »Die Wilde Jagd 1870« (Divji lov 1870) iz 52. št. pa npr. pred- stavlja variacijo na temo Štirih apokaliptičnih jezdecev, Zmagovalca, Vojne, Lakote in Smrti ali Kuge. Napis na Bismarckovi zastavi se glasi »Blut, Eisen, Geivalt vor Recht!« (Kri, železo, ob- last pred pravico!). Na Bismarcka so Nemci seveda gledali druga- če kot Francozi ali Avstrijci. V Nemčiji so nastaja- le številne Bismarckove slavilne likovne upodo- bitve. Bismarckovi spomeniki in apoteoze priča- jo o pretiranem poveličevanju, ki mu je bilo poz- no 19- stoletje tako naklonjeno. »Car Peter Veliki je zgodovinska oseba, in Rusom je heroj,« je leta 1905 (v ogorčenem odgovoru Ali je Primož Tru- bar upesnitve vreden junak aH ne?, namenje- nem recenzentu njegove pesnitve Primož Tru- bar« dr. Josipu Tominšku) zapisal pesnik Anton Aškerc (1856-1912). »Kajpa Garibaldi? Še ni ta- ko dolgo, odkar je umrl, pa naj stopi g. dr. To- minšek za par tednov v Italijo - v vsakem več- jem mestu najde kak Garibaldijev spomenik ali vsaj kako ulico - 'via Garibaldi'. Italijanska poe- zija ga tudi proslavlja. - Katero zgodovinsko življenje nam je bolj znano ko življenje Napo- leonovo - in Napoleon je Francozom polbog, to priča že monumentalni mavzolej v Parizu, kjer počiva njegov prah. Najradikalnejšemu republi- kancu francoskemu je Napoleon nadčlovek - heroj. Umetnost ga je proslavila že večkrat. In ozrimo se v sedanjost! Bismark je umrl šele pred par leti. Ta možje menda dovolj zgodovin- ska oseba, saj smo ga takorekoč osebno poznali tudi mi, ki nam ni bil prijatelj. In glejte, pred na- šimi očmi se razvija med nemškim narodom Bi- smarkov kult! Znani železni kancelar je Nem- cem že pravi nadčlovek, je heroj, ki se mu stavijo nenavadni monumenti. Luther in Bismark!Da, tudi Bismark prehaja že, ko seje komaj povezni- la plošča v njegovem mavzoleju, nekako v mythus. Nemškemu narodu je Bismark simbol brezobzirnega narodnega smotrovitega egoiz- ma. Bismark je nemški duh. Vse nemške umet- nosti so se že polastile zgodovinske prikazni mo- ža 'aus Blut undEisen'.«li 13 Anton Aškerc, »Alije Primož Trabar upesnitve vreden junak ali ne?/ Gospodu profesorju drju. Tominšku od- govarja A. Aškerc, Slovenski narod, 1905/89. Za najbolj znamenitega Bismarckovega urad- nega portretista je veljal münchenski slikar Franz von Lenbach (1836-1904), vodilni portret- ni slikar t. i. »Gründejahre«, ki je izdelal okrog 80 Bismarckovih portretov in portretnih študij. Naj- pomembnejši nemški Bismarckov karikaturist pa je bil Wilhelm Scholz (1824-1879), ki je skoraj- da 40 let sam risal karikature za berlinski humo- ristični list Kladderadatsch (1848-1898). Bi- smarckove karikature so pogosto objavljali tudi Frankfurter Laterne, Münchner Punsch, Eulens- piegel, Schalk, Wahrer Jakob in drugi satirični li- sti. Reprezentativen izbor 300 Sholzevih Bi- smarckovih karikatur je leta 1890, ob Bismarcko- vi 75-letnici, izšel v posebni zbirki oziroma albu- mu z naslovom »Bismarck - Album des Kladde- radatsch«, ki predstavlja prvo knjižno zbirko Bi- smarckovih karikatur. Scholzove karikature do Bismarcka nikakor niso bile sovražno nastrojene. Pruskemu prve- mu ministru in nemškemu državnemu kancler- ju, kovaču nemške države in enotnosti, so se na- mreč priklanjale kot močnemu, energičnemu politiku in simbolu nemške moči, toda to še ni pomenilo, da so ga obravnavale z vsem dolžnim spoštovanjem. Hišni risar Kladderadatscha Scholz ga je celo preoblačil v ženska oblačila, prikazoval v živalski podobi, npr. kot leva itd., vendar je skrbno pazil, da so bili Bismarckovi nasprotniki vedno predstavljeni vsaj nekoliko manjši in še bolj smešni.14 Scholz je Bismarcka, ko je bil ta še pruski mini- ster, redno opremil z neposredno na plešasto glavo posajeno konico pruske pikače, čelade s konico na vrhu (»Pickelhaube«), ki se tudi kasne- je pogosto pojavlja takrat, ko je bilo treba na ka- rikaturah označiti Nemca. Leta 1863 pa se je do- mislil, da bi Bismarckovo redko lasišče lahko iz- boljšal s pomočjo že omenjenih treh osamlje- nih, na sredino glave posajenih las, »kateri so mu edini še ostali zvesti«, kakor je zapisal Lev- stik o »plešastem Bismarcku«, medtem ko je Klic tri laske na karikaturi v Pavlihi upodobil kot tri bajonetne nože. Trije laski, o katerih je pogosto govor tudi v sa- tiričnih tekstih o Bismarcku, so postali kancler- jev razpoznaven znak in so dovoljevali njegovo prepoznavanje tudi v najbolj nenavadnih pred- 14 Po: Jürgen Döring, »Satirische Porträtgalerie; Bild als Waffe / Mittel und Motive der Karikatur in fünf Jahr- hunderten, Wilhelm-Busch-Museum Hannover, 1985, str. 127. VSE ZA ZGODOVINO 102 ZGODOVINA ZA VSE Govornik v imenu drugih: Ves, kamarad, mi- drugi smo že vsi odložili orožje, samo ti ga imaš se vedno na rami. • T rol as ni lisjak: Da, da, a samo zaradi tega, ker tu čuvam, da vam kak lopov odloženega orožja ne odnese. stavitvah. Takšna Bismarckova tipizirana podo- ba se je iz nemške karikature razširila po vsej Evropi. Bera slovenske likovne satire druge polovice 19. stoletja je bila dokaj skromna, vendar na vr- sto Bismarckovih karikatur lahko naletimo tudi vAlešovčevemBrenclju (1869-1875; 1877-1885), Magoličevem humorističnem listu Rogaču (1886-1888) in predvsem v njegovem nasledni- ku Brusu (1889-1891), ki ga je v Ljubljani urejal časnikar Ivan Železnikar (1839-1892). V sled- njem listu so seveda izzvenevale nekoliko v prazno, saj se je Bismarckova doba zaključila ravno leta 1890. Mladi cesar Viljem II. je namreč odstavil 74-letnega Bismarcka, ki je bil do tedaj državni kancler in pruski predsednik. Razlog za zamudo v njihovem objavljanju se skriva v dejs- tvu, da karikature niso bile izdelane posebej za Brus, temveč sodijo med množico tujih klišejev, s katerimi so bili v tem času opremljene naše, še vedno nadvse redke ilustrirane revije in listi. Ku- povanje že poprej izdelanih klišejev je bilo na- mreč mnogo cenejše kot naročanje novih ilu- stracij. Za Brus je bilo tako posebej izdelano sa- mo naslovno zaglavje, ki ga je izdelal češki ilu- strator in karikaturist Karel Krejčik (1857-1901), medtem ko je vse ostale ilustracije in politične karikature, vključno z Bismarckovimi, Železni- kar dobival iz Prage. S Čehi so Slovenci gojili mnogostranske, zlasti kulturne stike. V Brusu se tako pogosto pojavljajo politične karikature, ki so ubrane na češke razmere, na njih nastopajo staročehi in mladočehi, srečamo celo napise v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 103 češčini itd., toda ker je bil položaj slovenskega in češkega naroda v monarhiji podoben, sorodno pa je bilo tudi njuno gledanje na notranje in tu- jepolitične dogodke, so slovenski bralci brez te- žav lahko dojeli sporočilo karikatur in jih pove- zali z domačimi razmerami. Karikature v Brusu, na katerih nastopa Bi- smarck, so bile najbrž delo na Češkem izredno priljubljenega karikaturista in igralca Františka Karla Kolárja (1829-1895).15 Odlikujejo se po za- slugi kvalitetne, rahlo skiciozne risbe. Na Kolárjevih karikaturah v Brusu se podobno kot v Brenclju in Rogaču poleg Bismarcka zelo po- gosto pojavlja tudi grof Eduard Taffe, avstrijski ministrski predsednik v letih 1868 in 1879-1893. Zaradi načina pridobivanja karikatur in ilu- stracij je bil izbor Bismarckovih karikatur v Bru- su seveda bolj ali manj naključen. Dve karikaturi Bismarcka sta bili npr. objavljeni v 1. št. Brusa. Na prvi Bismarck »osvobojuje afriške robove - ker potrebuje železja drugej« - za zasužnjenje personifikacij nemških dežel Saške, Šlezije in Lotaringije (Lorene), ki je po nemško-francoski vojni 1870/1871 pripadla Nemčiji. Nemčija si je namreč za časa Bismarckovega vladanja prido- bila kolonije v Afriki in na Pacifiku. Na drugi ka- rikaturi »evropski brivec« Bismarck opazuje bra- datega Rusa. Komentar: »'Blut und Eisen!' To bi bilo veselje, ko bi tega kosmatina mogel obriti in ostrici!« V isti številki je bil objavljen tudi velik Levstikov portret, ki so ga po Levstikovi fotogra- fiji iz dunajskega obdobja izdelali v Pragi. V 3. št. Brusa iz leta 1889 je bila npr. objavljena karikatu- ra »'Častni doktor thleologia' knez Bismarck poučuje afriške mure v ljubezni do bližnjega«. Na njej je upodobljen Bismarck, ki z dvema to- povoma strelja na črnce. Na karikaturi »Prijatelj miru« iz 9. št. Bismarck poskuša zadaviti perso- nifikacijo miru - »stiska ga samo zaradi tega za 15 Frantiseli Karel Kolâr ni bil samo izvrsten karikaturist, veljal je tudi za enega najbolj znamenitih čeških igral- cev 19. stoletja. Gledališke deske so ga začele privlačiti že med študijem na slikarski akademiji, ki jo jo obisko- val od leta 1845 dalje. Sprva je nastopal v manj pomem- bnih stranskih vlogah ljubimcev in komičnih vlogah. Uspeh je dosegel z vlogami iz Shakespearovega dram- skega repertoarja in vlogo mlinarja v Rychnovskovi igri »Raupac/tovć*, v kateri je vse do smrti žel triumfalne a- plavže. Ukvarjal se je tudi z gledališko režijo. Kot kari- katurist je trideset let sodeloval z znanimi Humoristickć Listy (1858-1914), zato so najbrž tudi v Brusu objavlje- ne Kolárjeve karikature sprva nastale za ta češki list. Njegove karikature pa so objavljali tudi tuji mnogi listi: poleg slovenskih Škrata (1883-1885) in Rogača mdr. tu- di zagrebški Naše gore list injovanovičev Zmaj. vrat, da bi umirajočemu duša ne ušla«. Tüdi na personifikacijo miru pogosto naletimo na kari- katurah v Brusu. V naslednji številki je sledil »Re- bus«, ki je predstavljal »ime važnega vprašanja, o katerem se danes prav veliko govori in katero je močno zatemnilo nastopno sliko«. V spremlja- joči sličici, prekriti s črnim rastrom, lahko delno prepoznamo Bismarckovo glavo s tremi laski. Karikatura »Evropsko razoroževanje« iz 18. št. prikazuje predstavnike evropskih držav, ki na- govarjajo Bismarcka: »Veš, kamarad, mi drugi smo že vsi odložili orožje, samo ti ga imaš še vedno na rami.« »Trolasni lisjak« jim odgovarja: »Da, da, a samo zaradi tega, ker tu čuvam, da vam kak lopov odloženega orožja ne odnese.« Med najbolj zanimivimi Bismarckovimi upodo- bitvami v Brusu je tudi karikatura »V evropski menažeriji« iz 22. št., na kateri je Bismarcku do- deljena vloga cirkuškega direktorja, ki razkazuje posebej zanimivo, krokodilu podobno zver »Mi- litarismus« (militarizem): »To vam je zver, katere nežna nihče tako krmiti, kakor jaz, ker sem jo z malega vzgojil. Ta zver živi na kopnem in na morju in je požrešneje, nego bi si kdo mislil. Poži- ra ne le ljudi, ampak tudi hiše in cela posestva, še dolgovi se jej ne gabijo. To je pravi pravcati 'Kabi- netsstück'!« V 4. št. za leto 1891 je bila objavljena karikatura »Skupno darilo Avstrije in Rusije za Njegovo večno lajanje na nji«. Darilo, namenjeno Bismarcku, je predstavljal nagobčnik. In tako na- prej... seznam Bismarckovih karikatur v Brusu bi bil seveda lahko vsaj še nekoliko daljši. Bismarck na vseh Kolárjevih karikaturah na- stopa z obveznimi tremi laski, ki jih je uporabil npr. tudi risar Alešovčevega Brenclja Franc Zo- reč (1854-1930) na karikaturi »Bismark na Du- naji« v številki 17/18 iz leta 1880.16 Bismarcka je 16 Če sije Levstik s sedmimi številkami Pavlihe pridobil ne- smrtno slavo, je urednik Brenclja za to potreboval kar poldrugo desetletje. Alešovecje Brenclja namreč bolj ali manj uspešno, z občasnimi prekinitvami in v stalnih fi- nančnih stiskah, izdajal vse do začetka leta 1886. »Posebne važnosti za razvitek slovenskega novinarstva pa je leto 1869. zato, ker nam je porodilo prvi slovenski šaljivi list, rekše 'Brencelj v lažnjivi obleki'. Zalaga in ureduje ga še zdaj njegov prvi voditelj Jakob Alešovec, jeden izmej izgubljenih slovenskih talentov; tega pisa- telj ne izrazuje v Šaljivem smislu ter tudi nikakor ne kara Brencljevega urednika, ker si s svojim mnogostranskim in nepristanem delu služi kruh v potu svojega obraza, sedaj bolj obilo, sedaj bolj pičlo. Sedaj pa sedaj se je bil 'Brencelj' zlezel v podstrešje, a zmirom je z nova prifrčal ter se šalil z dobrovoljnimi Slovenci do današnjega dne. Naj mu kdo očita to ali ono, priznati pač mora vsak, da nam je 'Brencelj' ustvaril to stroko slovenskega časopis- ja, vsaj 'Brencelj' je začel s prvim takim podjetjem« (»Ča- sniki in časnikarstvo', Slovenski Narod, 1883/289). VSE ZA ZGODOVINO 104 ZGODOVINA ZA VSE upodobil kot lisjaka, avstrijske narode pa kot piščance. Personifikacija Avstrije je nezaupljiva do novega prijateljstva med Bismarckom in av- strijskim zunanjim ministrom Gvullom An- drássyjem (1823-1890): »Moj varuh se bratizles- jakomP Zdaj se pa že skoro bojim za svojo perut- nino.« Bismarck v podobi lisjaka se pojavi tudi na karikaturi »Evropejski kongres« v 11. številki Brenclja za leto 1878. V živalski podobi so prika- zani tudi ostali predstavniki evropskih velesil (npr. ruski medved, turški pes Sultan), udele- ženk Berlinskega kongresa, ki ga je leta 1878 vo- dil Bismarck. Karikatura ima najbrž svoj prototip v nemški karikaturi »Die konstitutionelle Mo- narchie der Tiere« iz leta 1823 oziroma 1824, ki je bila naperjena proti konstitucionalizmu. Sati- rični princip zamenjave med človeškimi in žival- skimi vlogami sicer lahko pogosto srečamo v sa- tiričnih listih druge polovice 19. stoletja. Alešo- vec in Zoreč sta Bismarcka predstavila tudi kot murna. Urednik, tiskar in slikar Srečko Magolič st. (1860-1943), poleg Zorca edini slovenski karika- turist, ki je upodobil Bismarcka, pa je za 22. šte- vilko Rogača iz leta 1886 sam narisal karikaturo »Po izgnanji loncevezcev iz Nemčije«, na kateri je tri laske nadomestil z dvema rožičkoma in enim samim laskom. Na rogove, ki krasijo Bi- smarckovo čelo, prav tako lahko naletimo na nemških karikaturah. Leta 1887 je Rogač v pi- smu, namenjenem vrhniškemu Nemcu, zapisal: »Zmaga Nemcev, trdih Nemcev - kajti še nemški ne znajo, tako so trdi - na Vrhniki je obveselila Bismarcka tako, da seje bati za njegovo zdrav- je. V svojej radosti se je tako spozabil, da se je prijel stari kancelar za glavo in izgubil pri tem jeden las, toraj ima samo še dva.«11 Trije laski pa so lahko kot pars pro toto na- domeščali kar celotno osebo. Dovolj je bil že ta najmanjši namig, da so bralci vedeli, da je govo- ra o Bismarcku, kar nam potrjuje tudi skrivnost- na risbica v 14. številki Brusa iz leta 1890, na ka- teri je zgornji del Bismarckove glave spreme- njen v »vzhajajoče sonce«. Komentar k risbici se glasi: » 'Neue Freie Presse ' [op. dunajski dnevnik] je zadnjič prav dobro povedala, češ le v popolno- ma izpeljanem okviru punktacij vidi Nemec (kakor podoba kaže) zopet svoje 'vzhajajoče solnce'.« Risbica ni karikatura, ampak neke vrste »rebus« oziroma »slikana uganka« in je bila naj- brž izpeljana iz Scholzovih karikatur, morda iz 17 "Bismarck vrhniškim Slovencem; Rogač, 1887/3- karikature »Bismarckov barometer«, ki je bila v osemdesetih letih objavljena v Kladderadatsc- hu. Na seriji treh Scholzovih sličic so trije laski postopoma prevzemali obliko konice pruske pi- kače, prikazan pa je bil samo zgornji del Bi- smarckove glave. Vremenski komentar pod srednjo izmed njih, ki je formalno identična z Brusovo podobico, se je glasil »spremenljivo«. V 9. številki istega letnika Brusa lahko naleti- mo na podobno zamotano geometrijsko zasno- vano podobo, posvečeno katoliškemu politiku dr. Ivanu Šusteršiču (1863-1925), ki nam jo pojas- njuje daljši urednikov komentar: »Žnidaršič in Šušteršič aH narodna umetnost Slavni slikar Kistoslav Žnidaršič, sloveč zlasti po takozvanem 'Concretzeichnen', začel je to svojo čudovito spretnost uporabljati tudi za por- trete. Uspehi so velikanski, fenomenalni, kajti par črt in portret je gotov. Te dni je napravil na- stopno krasno sliko:/.../ Na prvi pogled človek skoro ne umeje, a čim dalje jo gleda, tem bolj se mu znana zdi, dokler naposled ves vesel na zavpije: 'Vidiš ga no, saj sem dejal, daje dr. Šušteršič. 'In res je tako. Geni- jalni umetnik pogodil ga je baš v onem zgodo- vinskem hipu, ko bi imel priti izza vogala. Pred- nji del nosu pomolil je že naprej, še hipec, in gos- podar pride za njim! In ta kos nosu, kako duho- vito, kako plastično je narisan. Zdi se, kakor da bi vohal po klerikalnih volilcih in v svoji duševni napetosti gledalec še ves razburjen jedva diše, ker se ima zdaj in zdaj pokazati sam dr. Šušter- šič, čigar sladko ime naj se abeceduje na vse več- ne čase Amen! Slika ta dela globok vtis, njena posebna vred- nost pa tiči v tem, da se ista lahko porabi tudi za kapelana Kalana [op. Brus se je v tem času za- pletel v tiskovno pravdo s trnovskim kaplanom in urednikom Domoljuba Andrejem Kalanom], kadarkoli in kjerkoli bode kot kandidat propali - Non quis, sed quid.« Likovni princip, na katerem temeljita Bismarc- kova in Šušteršičeva »upodobitev«, ima dokaj dolgo tradicijo. Angleški slikar William Hogarth (1697-1764), ki je najbolj znan kot avtor satirič- nih ciklusov, je npr. omenjal znano »karikaturo« nekega italijanskega pevca. Kot je zapisal, naj bi VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA TSE 105 prvi pogled nanjo sprožil osuplost, saj je bila se- stavljena zgolj iz ravne navpične linije in pike nad njo.18 Vendar Hogarthov primer, prav tako kot Brusovi podobi, ki naj bi očitno nastali po postopku, imenovanem »Concretzeichnen« (morda risarska konkretizacija, konkretna ozna- ka...), ne sodijo v sklop karikaturnega upodab- ljanja. Eden od pogojev, ki karikaturo loči od drugih »smešnih« upodobitev, je namreč po- dobnost s predlogo (modelom), ki pa jo tovrst- na abstrahirana oziroma »konkretizirana« risbica ne more nuditi. Čeprav je poenostavljanje eden najpomembnejših postopkov pri zasnovi kari- katur, je risar v tem primeru prekoračil mejo ra- zumljivosti in prepoznavnosti. Bismarckova in Šušteršičeva risba bi torej lah- ko predstavljala obliko »likovnega rebusa« oziro- ma »naslikane uganke«, ki jo je Malvasia v svo- jem »Vite de' Pittori Bolognesi« iz leta 1Ó81 poi- menoval kot »ennimi o divinarelli pittorici« (kot uganko ali sličico za ugibanje) in pripisal njen izum bolonjskemu baročnemu slikarju Agosti- nu Carracciju (1557-1602), ki skupaj z bratom Annibalom po nekaterih interpretacijah velja za izumitelja karikature v današnjem pomenu be- sede.19 Malvasia je opisu dodal tudi prikaze 18 Po: Gerd Unverfehrt, »Karikatur - Zur Geschichte eines Begriffst, Mittel und Motive der Karikatur in fünf fahr- hunderten / Bild als Waffe, München 1985 (druga, do- polnjena izdaja kataloga razstave v Hannovru, Dort- mundu, Göttingenu in Münchnu), str. 349- 19 Razmišljanje književnika Alojzija Resa (1893-1936) ve- lja za eno prvih strokovnih opredelitev karikature v slo- venski literaturi: »ČUDEN, prečuden svet nam odpira zgodovina karikature: svet izprevrženih pojmov, samo- voljnosti, izbruha jeze in strasti, sovraštva in ljubezni, veselja in žalosti, v nenavadnih, nenaravnih oblikah. Za- koni, ki jih sicer vse spoštuje ali vsaj boji, so v žarki luči karikature brez veljave. Častitiljive, na videz nedotaklji- ve pravice posameznika, družine, slojev, držav, narodov - vse se ruši v prah ali prehaja v smešnost pod čopičem in peresom karikaturista. Glave ljudi, in to po večini naj- bolj spoštovanih in vplivnih, z živalskimi telesi, živali s človeškimi glavami, deli telesa ali celo telo izpačeni, po- habljeni, zveriženi. Preko vseh ovir se vspenja karikatu- ra, preko vseh predsodkov, obzirov, javnega mnenja in avtoritete: brezobziren zasmeh vlada, zasmeh, ki vzbuja prešeren krohot, včasih pa komaj viden, bolesten na- smešek. Svet karikature - svet nebrzdanosti, brezzakonja, kru- ta samovoljnosti, a to samo navidezno, zakaj vsa ta zmes satire, zasmeha, bičanja - govori svojlastni jezik, ustvarja iz dane nujnosti in stremi po čisto določenih ciljih. Kaj je karikatura? Beseda izhaja iz ital. 'caricare' - dobesedno: naložiti, otežiti. Če n. pr. pri risanju človeške postave kak del ali ud preveč otežimo, preveč naložimo, se nam vidi ta del domnevnih Carraccijevih narisanih ugank, pri katerih je moral opazovalec na podlagi neznat- nih namigov sklepati o pomenu očem nevidne celote: zidarsko žlico in del zidarjeve glave, ki sta skrita za visokim zidom, kapucinarja, ki poči- va v prižnici, viteza s sulico za pregrado in slep- ca s palico in beraško skodelico, ki stoji za hi- šnim vogalom.20 Zadnja med njimi je najbolj so- rodna risbici v Brusu. V nemškem jeziku naj bi se za takšne likovne uganke uporabljal izraz »Drudel«,21 v angleščini »droodle« (»doodle ridd- le«). ali ud pretiran. Če na kakem obrazu narišemo nos pre- velik, se nam vidi preveč 'naložen' v razmerju z ostalim in ravnotežje celote je podrto. Karikatura bi bila torej umetniška podoba, pri kateri je naravna harmonija, rav- notežje posameznih delov odstranjeno in se nam zato ta ali oni del vidi 'preobtežen', pretiran - karikiran. To- da rušitje ravnotežja, nastala vsled neznanja ali netoč- nega opazovanja, ni še karikatura, sicer bi bila to že vsa- ka ponesrečena risba. Le če je delo resničnega umetni- ka, zasluži v polni meri to označbo. Če n. pr. umetnik nariše moža s prevelikim nosom in premajhnimi usti, s prekratkimi nogami in predebelim trebuhom, ali s pre- veliko glavo in s premajhnim truplom, je ta in slična pre- tiravanja storil s polno zavestjo. Kajti če pazno motrimo original, ki si ga je vzel slikar za model, vidimo pač, da mož sicer nima tako velikega nosu, ne tako majhnih ust, ne tako kratkih nog, ne tako debelega trebuha, kakor mu jih je narisal umetnik, vendar pa ima v razmerju z nosom premajhna usta, v razmerju s trebuhom pre- majhne noge. Tega poprej niti opazili nismo, toda slikar je z ostrim očesom našel to nesorazmernost in spoznal, da je za dotično osebo značilna. Tedaj je vsako teh last- nosti na svoji sliki ojačil in pretiral, tako da je še precej pravilno oblikovana postava modela postala smešno učinkujoča figura. A karikatura v pravem pomenu besede ne pomeni sa- mo pretiravanja in podčrtavanja značilnosti, ampak po- meni istočasno tudi redukcijo, brisanje podrejenosti. Vse, kar je nevažnega, nebistvenega potisne pod črto normalnega razmerja, zopet z namenom, da tembolj os- tro izrazi bistvenost in tako tem nazorneje pokaže gle- davcu jedro značilnosti. Najčešče opazimo to v karika- turah oseb s prekomerno veliko glavo. Poleg stremljenja po močnem komičnem vtisu, hoče resnični umetnik dovesti dušo, vtelešeno v glavi kot glavnem izrazilnem sredstvu, do polnega uveljavljanja. To je bistvo grotesk- nega karikiranja. 'Grotesknost pričenja tam, kjer konča- jo vse možnosti'. Karikirati bi potemtakem pomenilo: zavedno pretirava- nje značilnosti kakega pojava in abstrahiranje od po- stranskega, splošnega. Karikatura je zavedna komič- nost« (Alojzij Res, »O karikaturu, Mladika, 1922, str. 365). 20 Po: Gerd Unverfehrt, »Karikatur - Zur Geschichte eines Begriffs«, Mittel und Motive der Karikatur in fünf fahr- hunderten / Bild als Waffe, München 1985 (druga, do- polnjena izdaja kataloga razstave v Hannovru, Dort- mundu, Göttingenu in Münchnu), str. 349- 21 »Dru-del (•. 5), witziges Zeichenrätsel, in dem von Sachverhalten und Gegenständen Unwesentliches überbetont und Wesentliches vernachlässigt oder ver- ändert wird, so daß die Frage nach der Bedeutung nur VSE ZA ZGODOVINO 106 ZGODOVINA ZA VSE Brus je na zadnjih straneh redno objavljal šalji- ve rebuse, kriptograme in druge »zabavne nalo- ge« in »zagonetke« (npr. »magične kvadrate«, »skakalnice«). Mednje bi samo delno lahko šteli prazen pravokotnik v 5. št. Brusa iz 1891, ki ga je spremljal naslednji komentar: »Državnega po- slanca pl. Globočnika program in razni govori!« V 24. št. istega letnika Brusa so bile objavljene štiri sličice, ki prav tako močno spominjajo na Carraccijeve narisane uganke: »Napoleon I. pred bitko pri Marengi v svojem šotoru«, »Ljubljana v megli in noči«, »čreda volov za cerkvenim zi- dom« in »Planinski orel 3000 metrov visoko«. Spremlja jih komentar, ki je naslovljen »Domača umetnost« oziroma »Es bildet ein Talent sich in der Stille«: »V samotni dolini za Golovcem živi pohlevno liki duhteča vijolica genijalni slikar Vrban Kistoprask. Navzlic lepo donečemu ime- nu in čudoviti nadarjenosti, ostal je doslej ne- poznan. Še le tedaj, kadar mu bode bleda smrt z ostro koso prerezala nit življenja, prišle bodo njegove zasluge na dan in sestavil se bode mor- da celo odbor za spomenik njegov. 'A kaj poma- ga po smrti spomenik, če pa živega nihče ne podpira?' Kaj pomagajo še tako krasni proizvo- di, čepa ni naročil in ni zaslužka? In tako se godi našemu Kistoprasku. Zato se mi v srce smili in zató sem skrivši kot 'amater- fotografposnel par njegovih podob in jih tu po- dajam slavnemu občinstvu, da samo sodi, kolik mojster je naš umetnik. Njegova umetnost je uprav lakonična. Samo par potez, par krepkih črt in zgodovinski trenotek stoji nam živo pred očmi. Kistoprask ne trati časa s podrobnostmi, on ne slika oblek, pokrajin, drevja in gorovja, njegov 'žanr' daje popolno svobodo še tako raz- vajeni fantaziji, on slika divno. O resničnosti te moje ocene prepriča se lahko vsak, kdor z zadostno pazljivostjo in bistroum- nostjo pregleda in študira nastopne slike:... Blagovoljna naročila vsprejema iz posebne prijaznosti. Živko Dreta, zasebnik na desno od Golovca.« mit Phantasie und viel Sinn für Blödelei und Komik beantwortet werden kann, fz. B. Würfel - 'Fehlkon- struktion eines Tennisballes'./« (Po: Gerhard Wahrig Deutsches Wörterbuch, Neu herausgegeben von dr. Re- nate Wahrig • Durfeind, Gütersloh 1997). VSE ZA ZGODOVINO