—  162 —
Za jabolki
 ®krog Jelenkove hiše se je razprostiral velik sadni vrt. V varstvu ga je imel stari Jelenko. Kmelijo je že prepustil svojemu sinu, dasiravno nerad, ker se je vedno bal, da ne bi sin razstlal in razmetal pre-moženja. kalero je on nakopičil z velikim trudom. Toda sin se je začel protiviti, da ne bo samo za de-lavca doma, ampak da hoče biti tudi gospodar, sicer pa da odide na tuje. Hočeš, nočeS, se je moral od-ločiti stari Jelcnko in izročiti sinu gospodarstvo. Sam je le še kaj malega delal. a llranil in skoparil je ie vedno. Posebno skrbno je obdeloval vrl, na katcrem si je izvolil štiri jablane, nekaj hrušk in en vogal češpelj za svoj užiiek.
In kako izvrsten varih je bil! Skoraj slednji večer se je prišopiril v stanico, češ, nocoj sem pa že zopet enega nadrl in napokal. Vendar je bilo čudno, da so sadni talje tako radi zahajali le k staremu Jelenku. Drugi posestniki so imeli vedno mir pred njimi. Mo-goče, da so hoteli kljubovati njegovi čuječnosti, četudi je marsikateri izkupil kako gorko.
Rad se je hvalil in širokoustil stari Jelenko, toda enkrat je vendar prišel v zadrego. Bilo je namrcč že globoko jesenl. Sadjc je bilo večinoma pod streho, le pri Jelenku sta še slali dve jablani, polni, da so se kar veje lomile. Čakal je namreč Jelenko, da bodo jaboika popolnotna dozorela in da bodo potem daije časa ostala nepokvarjena. Zategadel je pa tudi pazil noč in dan, da bi mu jih kdo ne otresel. Neke so-bole večcr je prišel te zelo pozno na vrt. Molili so rožni venec, in zato se je precej zapoznil. Tiho je stopal proti jablanama, ki sta slali pri visokem skednju blizu gnojfšča. Vse je bilo mirno in liho.
Kar sc začuje hrust odlomljene vejice, in takoj na to cop! — jabolko pade z veje na tla.
Krepkeje stisne Jelenko palico v levico (bil jc namreč levičar) in se splazi do prve jablane, raz katero je padlo jabolko. Gori mcd dvema vejatna je bila videti v zvezdnem svitu črna postava, in tuintam se je začul prasket listja, in pokanje suhljadi.
- 163 —
Tat je bi! na jablani.
Jelenko oslini roko, da ne bi palica polzela se odkašlja in se zadere na jablano:
,Ali boš še) dol, ali ne, ti nesnaga tatinska, kosmata!"
Nič. Vse tiho--------
,Ali mi greš zlepa, sicer te otrnem, da bo počila koža!"
Zopet vse titio. Jelenku je bilo ie preveč.
.Čakaj, ti zver zverinska, jaz ti pokažem krasti jabolka!"
Rekši se obrne in stopi par korakov proti skednju, da vzame ondi stoječo lestvo. Toda hipoma se zafuje Sumenje in prasketanje po deblu. Kakor bi mignil, je stal Jelenko pri jablani: Tresk! treskl s palico in: nJoj! joj! Moja giava, moja roka!" se začuje obupen glas, potem jo pa pocedi ponočni tat čez gnoj in gnojnico, da je kar mlakuža škropila na vse strani.
Jelenko je pa še godrnjal, brskal in drezal z nogo po tleh, kje leži še kako odpadlo jabolko. Ko je za-iulil kaj okroglega, se je brž sklonil in varno spravil v žep. Luna se je ravno prikazala izza visokega hriba, ko je stari Jelenko zapiral hišne duri, hoteč se spraviti k počitku.    Ostala družina je že zdavnaj počivala . . .
Na sosedovem vrtu pa so sedeli šlirje dečaki v tihem pomenku med seboj. Eden izmed njih je imel kakih desel rumenkastordečih jabolk v klobuku, kamor jih je bil izložil iz žepov.
^Presneto so me veliko staja! Starec me je dobil in mi pritisnil dve prav gorki. Še po giavi mi je cna priletela, kar čuliti je oteklino. Nisem mislil, da bo tudi tako pozno zunaj. Da bi ga sraka brcnila."
„1 no. Ce si imel enkrat smolo! Saj je ludi mene enkral dobil in me pošteno naklepal. Jaz pravim, da mu vrnimo, kar nam je posodil."
,Da, da vrnimo mu," se oglasita še ona dva.
,Pa kako? Starcu ni moči do živega."
Jaz pa vem," se oglasi oni, ki je drugi govoril, .le mene poslušajta. Velik srobot dobimo, da bo scgel od jablane do strehe na skednju. Streho lahko pre-vrtamo, ker je slamnata, in tako bomo lahko na podu
11»
—   lf)4  —
skrili. Zvečer pa, ko pride stari stražil, polegnemo — in saj veste, kaj mislim."
.Dobro! Dobro.'" se oglasi trojica, ,naj le slarec izve, kako se stražijo jabolka!"
,,Samo strah, (o je še premalo," se oglasi oni, ki je bil nocoj na jablani. .Nabrati si moramo poleg-tcga še polne žepe jabolk."
.Seveda jih ne bomo tresli zanj, ampak zase," odvrneta ostala dva smeje se. Ktnalu nalo odidejo iskat srobrota . . .
Takoj drugo jutro je 5el stari Jelenko na vrt po-gledat, koliko škode je na jablani: toda k sreči ni bila posebno velika. Par na t!eh ležečih vejic ga je po-sebno vzneminlo, ker je bilo poznati, da so nanovo odlomljene. nTi nesrečni škodoželjneži," se je hudoval. BDrugega jim ni mar, kot to, kako bi mi vse uničili. Dve revni jablani imam. in še lo mi bodo požrli. Naj bi že prišel k meni, dal bi mu eno jabolko ali dvoje, pa ne bi bilo ircba lomili dreves. No, pa saj jih bomo jutri otresli, ali pravzaprav otrgali. da se ne bodo potolkla, potern pa naj ie pridejo, kadar se jim zljubi, tem ciganotn ciganskim."
Ogledoval je jablano zadovoljno od vseh strani, ker se je kar šibila krasnega sadja: a k sreči ni opazil debelega srobrota, ki je bil skrit med gostimi vejami. Odšel je in se je napravil v pražnjo obleko. Sin je moral ostali doma kot varih, drugi pa so odšli k prvi maši.
Večer se je približal. Zadnjikrat je šel stari Je-lenko na vrt na stražo. Mirno je sedel na klop pod staro tepko, ki je pa le redkokdaj rodila, in si je za-palil pipico. Mislil si je, kako prijetno bo polem, ko bodo jabolka olrcscna, koliko bo izkupil zanje, in kako bi bolje obrnil izkupljeni denar, da bi bilo kar mogoče več dobtčka. Čuvati jih in zmrzovati tu zunaj ne bo več treba.
Rezka megla se je začela dvigali iz vlažnih tal, ker jih je pred par dnevi namočil dež. Mraziti je za-čelo Jelenka,   in zbudilo   se mu je   upanje,  da nocoj
— 165 -
mogoče ne bo nikogar. Na vzhodu se je začelo svetliti nebo, luna je veMastno priplavala na nebo in uprla svoj bledi obraz v starca. ki se jc Ircsel mraza, a vendar ni hotel zapustiti vrta. Zdelo se mu je, kakor bi se mu hotela smehljati. češ, sai ni živega bilja v obližju, in ti stražiš in čakaš tu in prezebaš. Res se ni nič genilo, razen sosedovega psa, ki je tuinlam zaiajal.
nNe bo vendar enkrat niko^ar," zamomlja starec. ,Zakaj. ko bi mislil priti, bi bil gotovo že tu. Kaj pa, ie pride, ko odidem jaz k počitku? A ne bo ga ne, premrzlo je danes, da bi jaz Se dalje tukaj sedel."
Vstal je, maneč si roke, in je hotel odili. Kar za-šumi  jablana  in  drrr. . . se usujejo jabolka po tleh.
»O joj! Joj!" . . . je zastokal Jelenko in kar ob-stal na mestu. Prej ni bilo slišati nikakega šuma in tudi nikogar ni bito videti, da bi se bil približal jablani. Sedaj pa se predrzne kdo tako tresti . . . in toliko ja-bolk ... ,Uhl Ti garjeva ovca'. Uuu . . . !' se je Je-lenko zadrl in ves besen planil proti drevesu. .Ali mi ne greš takoj dol!"
Vse liho. A kar hipoma se zopet zaziblje jablana, jabolka pa kakor dež po tleh . . .
Jelcnko je stal kakor pribit, z odprtimi ustmi, in ni niii čutil. da mu lete jabolka na gtavo in na hrbet, in da 50 mu že zbila klobuk z glave. Gledal je na jablano, toda na nji ni bilo žive duše, saj je luna dovolj jasno svetila. In zopet se je streslo drcvo. škripalo in ječalo . . . Njegovi redki lasje so se začeli dvigati, palica mu je padla Iz rok, In desnica mu je nehote segla na čelo, usta in prsi . . . Obrnil se je in jo ucvrl proti domu... Jablana pa je vršala za njim... vcje so pokale . ..
Na njegovem podu pa so se smejali trije hudob-neži, da so jim solze tekle po licih Plesali so in ska-kali veselja, tolkli se po kolenih in brili norce s starim Jelenkom.
^Čas je, da gremo in si naberemo vsak nekaj jabolk. Saj zaslužili smo si jih."
- 166 —                                          '
,Pa pojdimo," odvrneta druga dva. ,Saj čuvaja gotovo ne bo do jutri pred poldnem iz rzbe."
Jaz ludi menim, da se rau tresejo hlače, ležko, če ni — — —"
Tresk! Začuje se pok gotovo že trhle in gnile deske, in kmalu na to je bilo sHšati težki udarec pad-lega telesa in zadušen vzklik.
,Kaj pa je. Janez?" vpraša nekdo.
Vse tiho.
»Nesnagal Meni se zdi, da je padel dol. Da !e ne bi bilo tako temno."
»Janez! Janezl"
Toda Janez se ni oglasil niti zganil.
,Za božjo voljo! Kaj, če si je zlomil vral, aii pa če se je ubil, o vsi svetniki! Pusti me brž dol!"
»Čakaj, da še jaz ne padem! O, li preklicana slvar! Kaj bo? Če si je kaj naredil?"
Začulo se je drsanje po deskah.
nVidiS, lu je luknja, pre) je bilo še vse celo, tukaj skozi je padel. Le na desno se drži, pa primi nekoliko za lestvol"
Dospela sta na tla. Eden je odprl velika vrata, in luna je posijala na tovariša, ležečega na tleh.
»Mrtev je, le poglej, kako je bled! Uh, mene je strah'."
nSaj ni mrtev," odvrne lovariš in se pripogne k Janezu. ,,Le poliplji, čelo je še gorko. In ludi diha še."
BAh, jaz grem domov, jaz se bojim, poglej kako mu kaplja iz nosa kri------------'."
nKam boš šel? Tu vzemi kiobuk in skoči po vode doli k vodnjaku, da ga predramiva!"
,,Daj sem!" — Vzcl je klobuk in stekel. Še preden se je vrnil, se je zbudil na tleh ležefi tovariš in glo-boko je vzdihnil.
^Janez, vzdratni se in povej, kako ti je!"
»Oh, kako me boli noga! Ojoj! Ojoj! Kaj, če je zlomljena!"
,Potrpi malo, saj pride Tone takoj z vodo.. Po-močili jo bomo, pa bo kmalu dobro. Zlomila se go-lovo ni."
— 167 -
Tone je prišel z vodo. Ko je videl, da je Janez še živ, je dobil nekoliko več poguma. Zavihala sta revežu previdno hlačnico navzgor. in pokazala se jima je precejšnja rana pod kolenom, iz katere je kapljala kri. Udahl se je nagajivec na robat kamen, s katerim so podkladali voze v šupi. Pomočila sta tovariša rano, odtrgala od Tonetove že ilak sirganc srajce rokav in (rdno obvezala rano, da ni mogla več krvaveli.
¦ Oioj! Ojoj! Moja noga, kako me boli! Da setn mogel lcga preklicanega dedca strašiti, sedaj me je pa Bog kaznoval. Oh, kaj bodo rekli doma, če izvedo!"
Tovariša sta mu pomagala,   da ie vstal, toda na
nogo se ni mogel nič opreti.   Bila je zvinjena    Ncsti   ___
sta ga morala domov. Položila sta ga v hlevu na J^H ležište: potolažila ga, kakor sla vedela in znala, ter ^H odšla vsak na svoj dom.                                                  ^™
Ko je drugo jutro priSel Janezov oče v hlev po-gledat k tivini, je naSel Toneta še na ležišču. Na vpra-šanje, kaj tnu je, da ne vslane, je rekel, da je ponoči lezel na pod in da je padel z lestve. Oče mu ni hotel verjeti; vendar pa je poslal po zdravnika, ko je videt, ^^ da je noga hudo otekla in temnordeča.                          ^^M
Zdravnik je nogo zravnal. zapisal mazilo, in Janez  ^| je bil v kratkem zopet, kakor prej.   Toda oni osode-polni večer si je zapomnil in od tedaj ni zahajal veC v družbo onih dveh.                                                         _^_
Poiskal si je pa še drugega zdravnika: Fri sveti   l^M izpovedi je ozdravil svojo vest.                                       ^^
Najbolj ga je ie skrbelo. kako bo popravil škodo; zakaj v bolezni je imel čas o tem premišljevati. Po-sebej je še poiskal, kaj stoji v kalekizmu in v .izpra-šcvanju vcsti" o latvini. Prepričal se je, da se za ta greh ne najde odpuš^anja, dokler ni poravnana škoda. No, šel je nekoč skesan k staremu Jelenku in mu je povcdal vse, pa tudi obljubil vse. In potcm sta se zlepim poravnala. — Unadva pa imala morda še danes — kosnato vest. Nekoč že pride ura, ko [se zbudi pekoč spomin na takc krivične norčije.      Ciril Vesel