POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN ZASAVSKI PoStnino plačana v gotovini Izda). Okrajni odbor 0» Trbovlja. • Urejuj« In odgovarja uredniški odbor- * Tiska tiskarna Ljudske pravice v LjuDijani • Naslov uredništva in uprave: Trbovlje - Zasavski vestnik« uprava rudnika e Telefon tt k » Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 61š-»T«-148 • List izhaja vsote četrtek • Letna naročnina din, polletna 120 din četrtletna 60 din. mesečna 20 din. posamezna fttevtika 8 dinarjev na Sestlb ftraneb oa « dinarjev. LETO VI. — ST. 12. TRBOVLJE, 26. MARCA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA K^jev b pomočjo okrajnih Instruk-Orl* W*0v»i„Sltupne®a števila aktivnih po-je llfl uslužbencev podjetij, nemoteno popisovali, ker je od veliki meri odvisna pravočasna vllna izvedba popisa. ' Z obiska maršala Tita v Veliki Britaniji Sodelovanje Jugoslavije in Vele Britanije bo vele vrednosti 20 mir v svetu Koristno so izmenjali mišljenja tudi o drugih vidikih britansko-jugoslovanskih odnosov. Obe vladi sta izjavili, da je odpor proti napadalnosti in ohranitvi nacionalne neodvisnosti njun skupni interes. Zavezali sta se, da bosta tesno so- Po petdnevnem obisku predsednika | gledišč. Britanska vlada pozdravlja ne-FLRJ Josip« Broza Tita v Veliki Bri- 1 davno ostvaritev tesnejših odnosov taniji, ki jo sodeč po izredno toplem | med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo kot M redko slovesnem sprejemu in uspeš- pomemben prispevek k utrditvi miru. nih razgovorih glede vseh vprašanj, ki Priznali so, da bi zboljšanje odnosov se tičejo obeh držav, izzvenel v mani- I med Jugoslavijo in Italijo še bolj okre-festacijo trdnega prijateljstva, je mar- | pilo enotnost miroljubnih narodov. Tito s svojim spremstvom v soboto ” '_i 5 I_” —1X13 1 °Poldne odpotoval iz Londona z west-jhinstrskega pristanišča. Poveljstvo londonskega pristanišča je slovesno okrasilo westminstrsko pristanišče. Maršal Tito je ob svojem prihodu z Edenom pregledal častno četo, godba oktanske mornarice p« je zaigrala koračnico. V svoji zalivali britanskemu Narodu in vladi za prisrčen sprejem ki pozornost med bivanjem v Veliki Britaniji je tovariš Tito poudaril, da je v neposrednih stikih in razgovorih ^odgovornimi ljudmi bilo doseženo vse, kar smo pričakovali ter je prišlo do 12raza popolno soglasje v pogledih na Najvažnejše probleme, ki zadevajo Brl-jNnijo in Jugoslavijo ter položaj v Evropi sploh. Ko se je vkrcal na ladjo ‘Galeb«, je predsednik republike Tito rejal jugoslovanskim novinarjem, da napravil nanj obisk v Veliki Brita-Niji nenavadno močan vtis. » Z bese-ratni ne moremo izraziti, kakšen spre-]em smo doživeli tu. Eno izmed naših Mikih odkritij je, da smo videli, kak-Seh je zares britanski narod.« O razgovorih med obiskom predsednika maršala Josipa Broza Tita v Jeliki Britaniji je bil objavljen sle-komunike: j, »Maršal Josip Broz Tito, predsednik federativne Ljudske republike Jugoslavije, je prebil v spremstvu jugoslovanskega državnega sekretarja za zu-NjhJje zadeve g. Koče Popoviča in dru-»•h svetnikov 5 dni v tej državi kot ?®*t britanske vlade. Predsednik Tito J* med svojim bivanjem obiskal krajen, bil gost pri Njenem veličanstvu, bj* predsedniku vlade in zunanjem ml-Nistru. Predsednik se je prav tako šerp tudi z drugimi ministri in člani vseh 'e&nk obeh zbornic parlamenta. Obisk Jedsednlka Tita v Londonu, ki je sle-tel °bisku g. Edena v Beogradu pre-«e*l° ^esen’ pripomogel do tega, da ®e dalje razvija resnično razumevale® n -> eb vojnah. Obe vladi sta prepričani, bitni napadalnosti v Evropi, le težko ostal lokalen.« Britanski časopisi so objavili komentarje svojih diplomatskih sodelavcev o skupnem britansko-jugoslovan-skem sporočilu o razgovorih in »Daily Mai!« v svojem uvodnem članku pod naslovom »Britanija bo stala ob maršalu Titu« poudarja, da je izjava, ki i izraža dvom, da bi mogla imeti morebitna napadalnost v Evropi lokalni značaj najvažnejši del komunikeja, i »Daily Telegraph« piše, da sta lahko ' obe strani zadovoljni z razgovori, če- Pred IV. kongresom OF Prihodnji mesec bo kongres OF Slovenije v Ljubljani. V našem okraju so že povsod izvolili delegate za ta kongres, ki jih je skupno 33. Ze same priprave ze IV. kongres LFJ so močno razgibale članstvo na terenu. Frontni sestanki so bili dobro obiskani. Značilno zanje je, da so bile razprave na teh zborovanjih živahne, diskutanti so pokazali veliko zanimanje za krajevne probleme in za našo dejavnost. Na vseh teh sestankih so naši ljudje seveda obravnavali gradivo in smernice, ki nam jih je dal za delo VI. kongres ZKJ, prav tako pa tudi za preosmovanje naše največje množične organizacije, po katerem se je LFJ preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije, ki ima nalogo, da pridobi v svoje vrste vsakega našega delovnega človeka in ga vzgoji v zavednega graditelja socializma v naši med obema državama, skovano v j -*1 vojnah. Obe vladi bodo te vezi trajne. številnih razgovorih, ki so pote-v iskrenem in prisrčnem vzdušju, daljnosežno pregledali mednarodni '°mj ter ugotovili široko istovetnost Winston Churchill v razgovoru s tovarišem Titom delovali tako med seboj kakor z drugimi svobodoljubnimi narodi za ohranitev miru. Povsem se strinjata s tem, da bi spopad, ki bi nastal ob more- ^0. marca - prčetek popisa preb valstva dobn^inske P^P*3116 komisije, ki so P° okrajni popisni komisiji te-k v metodološkem in orga-tehničnem pogledu v poseb- gfit pm ^Sko okra, dvodnevnem tečaju, s pomočjo ČUjeJnih inštruktorjev uspešno zaklju- V rJ.0 Priprave za popis prebivalstva V jTr®01 okraju. Ta popis bo opravljalo Cev Neveljskem okraju 293 popisoval-*°riii teh 111 v Trbovljah, 50 v Za-itd. i v Hrastniku, 32 v Radečah PoDi °Ioien° je nadalje 57 rezervnih tfehpt a'cev’ ki bodo v primeru po- p *?P°lnili morebitno vrzel, bil P‘s°valci so se seznanili s svoji-kl so 'fSorni na tridnevnih seminarjih, korr,il, J121 priredile občinske popisne ]e s pomočjo okrajnih instruk- 28 uslužbencev LO, 20 uslužbencev drugih ustanov in zadrug, 88 učiteljev, 6 delavcev, 9 kmetov, ostalih pa 23, skupno 293. Za popisovalce so določeni ljudje, ki imajo vse strokovne, pa tudi moral-no-politične kvalifikacije. Upravičeno lahko računamo, da bodo svojo nalogo, ki ni majhna, dobro opravili; vsak popisovalec bo moral namreč izpolniti povprečno 403 popisne obrazce, od tega 180 popisnic, 180 prijav za register prebivalstva ter 43 gospodinjskih listov. Popisovalci pa bodo imeli še druge naloge, n. pr. izpolnitev kontrolnikov in podobno. Zato upravičeno terjamo, da prebivalstvo stori vse, da bodo popisovalci 1 tega v in pra-S. G. Pogled na London prav ni mogoče pričakovati, da bi takoj prišlo do sklenitve formalnega sporazuma. Newyorški »Christian Science Monitor« piše, da so v Veliki Britaniji maršala Tita prijateljsko sprejeli vsi, razen stalinistov, katoliške cerkve in jugoslovanskih monarhističnih emigrantov, vendar vse te tri skupine ne pomenijo dosti. Časopis v tem članku poudarja, da Britanci v maršalu Titu vidijo veliko osebnost, ki je simbol konstruktivnih naporov, ki jih je treba podpreti. Zato je izkazal London maršalu Titu največje časti in zato bo šla britanska demokracija po poti čedalje tesnejšega sodelovanja in opore Jugoslaviji. državi, v graditelja naše svetlejše prihodnosti. Delo frontnih organizacij na terenu je bilo vsekakor uspešno. V vseh centrih okraja smo izvedli reorganizacijo OF v tem smislu, da se njeno delo bolj osredotoči in razdeli na iste delovne sektorje, kot smo to napravili lansko leto pri ustanovitvi naših »Svobod«. S to koncentracijo bomo okrepili delo frontne organizacije in odpravili prejšnjo razdrobljenost naše množične organizacije, ki je bila v marsikaterem pogledu kvarna ter ni rodila tistih uspehov, ki so možni ob koncentraciji delovnih moči. Naše frontne organizacije so v zadnjem času posvetile več pažnje vzgoji članstva in naše mladine, večjo pozornost so polagale na kultumoprosvet-no dejavnost, pa naj si bo to v kulturnih društvih »Svoboda«, ali pa v prosvetnih društvih na naši vasi. Uspehe smo dosegli tudi na področju telesne vzgoje mladine v Trbovljah, kjer so telovadci prišli spet do svojih telovadnih prostorov, s čimer jim je sedaj olajšano fizkulturno delo, v katero naj se vključi vsa naša mladina. Razmahnilo pa se je telesnovzgojna delo tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah. Vso pozornost je Fronta posvetila prirejanju raznih poučnih predavanj in tečajev. V zadnjem času smo organizirali v okraju devet gospodinjskih tečajev na vasi, ki so zajeli 223 mladink. Prireditev teh tečajev je vplivala na članstvo Fronte pozitivno, saj so vsi pazljivo spremljali potek teh tečajev in njihov uspeh. Poleg teh tečajev je Fronta organizirala skupno z OZZ razna kmetijska predavanja na vasi, ki jih je bilo samo v januarju in februarju 78. Na teh predavanjih so se predavatelji posluževali tudi filma in skioptičnih slik in z njimi zbudili pri kmetih veliko zanimanje. Da je bil s temi predavanji dosežen velik uspeh, nam priča udeležba preko 6500 slušateljev. Vsa ta predavanja so bila po večini združena še s sestanki frontov-cev, na katerih so ljudje obravnavali razna politična in gospodarska vprašanja na svojih področjih. Posebno se Je obnesla na vasi še neka oblika dela, namreč delo s potujočim kinom, ki je imel na radeškem sektorju večje število predstav. S kino-predstavami, z obiski kulturnih skupin na terenu so se naši centri še tesneje povezali z vasjo in to delo bomo v, spomladanskem času še bolj okrepili. Vse bolj in bolj prihaja do izraza važ-i no delo Fronte: prirejanje poučnih predavanj, tečajev, kulturnih prireditev in podobno. Fronta prevzema postopoma vlogo vseljudskega političnega či-nitelja na svojih terenih, ki bo prišla kot Socialistična zveza delovnih ljudi še bolj do izraza. Občinske konference OF, ki smo jih imeli ta mesec, so rodile na splošno prav dobre rezultate. Pokazale so, da je uspelo frontne organizacije osamosvojiti in učvrstiti. Tudi delo se je spremenilo in nima več kampanjske oblike. Fronta po večini usmerja delovanje ostalih naših družbenih organizacij, več pažnje posveča tisku in dopisništvu v naše liste, gospodarske naloge se povezujejo s političnimi, nudi se pomoč kmetijstvu z raznimi oblikami dela, pripravljajo se razne prireditve, Izleti, in podobno. Fronta okraja Trbovlje je prešla iz obdobja sestankar-skega delovanja na bolj sproščeno, globljo obliko dela, ki je demokratič-nejša in preprostejša ter ljudem bližja. Na občinskih konferencah OF je bilo skoraj povsod opaziti večjo sproščenost ljudi, zato so te tudi zadovoljivo potekle. Najboljše so jih izvedli v Zagorju in Radečah. Na 13 občinskih konferencah so naši ljudje izvolili za kongres Fronte v Ljubljani 33 delegatov, med njimi 14 delavcev. 5 kmetov, 12 uslužbencev in 2 delegata iz ostalih poklicev. Vsi ti bodo dobri zastopniki našega okraja na bližnjem pomembnem kongresu naše največje, vseljudske organizacije. Lidija Sentjurčeva med volivci na Dolu Prejšnji ponedeljek je bil na Dolu pri Hrastniku zbor volivcev. Na njem so volivci obravnavali zaključni račun 1 proračuna za lansko leto ter proračun za leto 1953. Istotako so volivci na tem sestanku razpravljali o načrtu komunalnih gradenj. Ob tej priliki so zborovalci predlagali občinskemu LO, da uredi sporazumno z našimi gospodarskimi podjetji vprašanje, da bo tudi občina Dol soudeležena pri razdelitvi fonda za prosto razpolaganje naših podjetij. Ob tej priložnosti so navzoči pripomnili, da Je proračun za letošnje leto zelo nizek. Tov. Lidija Sentjurčeva je kot ljudski poslanec našega okraja na osnovi predlogov in pripomb opozorila volivce na sledeče: nujno moramo razumeti, da je letošnji proračun minimalen zaradi tega, ker je v lanskem letu suša povzročila veliko gospodarsko škodo. Na- možnost delitve sredstev iz fonda za prosto razpolaganje podjetij občini Dol. Pristavila je, da bo Dol iz dneva v dan večje delavsko središče, zaradi česar je potrebna načrtna gradnja stano- vanjskih hišic ter ostalih komunalnih naprav. Volivci na Dolu želijo, da bi jih priljubljena Lidija Sentjurčeva obiskala še večkrat. 3. seja okrajnega zbora in zfcora proizvajalcev OLO Trbovlje, Predsedstvo. Na podlagi 1. odst. 83. člena in 1. točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19/89-52) sklicujem 3. redno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev ter predlagam tale dnevni red : 1. Razprava in sklepanje o spremembah okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1953 (poročevalec i - ------ - . _ lD(vu w podpreds. OLO in predsednik Gospo- ša "država Cna^^ie^intereslrana^na tem 1 barskega sveta tov. Viktor Burkeljc). sa država pa je zainteresirana na tem, 2 poročilo 0 delu Sveta M komunalne zadeve in o stanovanjski ter komunalni izgradnji okraja Trbovlje (poročevalec predsednik Sveta za komunalne zadeve tov. Milan Kožuh). 3. Poročilo o pospeševanju kmetijske proizvodnje v okraju (poročevalec predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri Svetu za gospodarstvo OLO tov. Rudi Na- da ne najemamo posojila iz Mednarodnega fonda, ker bi sicer tvegali našo gospodarsko samostojnost. Tov. Šentjur če va je v naslednjem predlagala volivcem, da bi sprejeli dolgoročno posojilo za potrebne komunalne gradnje. Poudarila je tudi, da je nujno sodelovanje z LO in MO Hrastnik in tamkajšnjimi večjimi podjetjL Določi naj se komisija, ki bo skupno s podjetji in mestno občino v Hrastniku proučila pret; razprava in sklepanje o poročilu. 4. Ustanovitev Okrajnega zdravstvenega doma v Trbovljah. 5. Pro- glasitev Splošne bolnice v T.bovljah za ustanovo s samostojnim finansiranjem. Okrajnemu zboru predlagam k temu skupnemu dnevnemu redu še: 6. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o obveznem fluorografira-nju (rentgenskem slikanju) prebivalstva. 7. Predlog odloka o razglasitvi višinskih krajev za dodatek učiteljem. Zboru proizvajalcev pa: 8. T-nenovanje posvetovalnih odborov podružnic Narodne banke v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Seja bo dne 28. marca 1953 ob 8. uri zjutraj in sicer za okrajni zbor v sejni dvorani, za zbor proizvajalcev pa v sejni sobi OLO Trbovlje. Vsak odbornik ima pravico k predlaganemu dnevnemu redu pismeno predlagati dopolnitve in spremembe dnevnega reda, ter dolžnost udeležiti se seje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: Martin Gosak. V LETOŠNJEM LETU BO TREBA KREPKO PRIJETI ZA BELO Na zadnji seji Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje so sprejeli proračun za letošnje leto, ki znaša 28.550.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Velike vsote so določene za prosveto in kulturo in sicer 8,941.000 din, za socialno skrbstvo pa 7,639.000 din. Po predlogu predračuna socialnega skrbstva za leto 1953 bo znašala povprečna mesečna podpora za podpiranca, ki se šteje za siromaka, 2500 din za odraslega in 2100 din za otroka. Ostali del proračuna bo mestna občina uporabila za upravne stroške, za vzdrževanje cest in za ostala komunalna dela, t. j. 11,455.000 din, preostanek 315.000 din pa je določen za nepredvidene izdatke. Z denarjem, ki je določen za razširitev trboveljske -glavne ceste, so spet začeli z delom. Za leto 1953 seveda še niso znani izvenproračunski dohodki mestne občine; predvideno bodo naša gospodarska podjetja prispevala 25 "/o iz svojega sklada za samostojno razpolaganje mestni občini. Ti dohodki se cenijo na približno 25,000.000 din. S tem denarjem namerava ljudski odbor mestne občine zgraditi najprej cesto od poslopja LO MO Trbovlje do Dimnika ter oa Lisaca do spodnjega mostu na Vodah. Za ta dela bo treba okrog 7 milijonov din. Nujna popravila terja poslopje osnovne šole na Vodah, ki je v zelo slabem stanju. Izdatki za ta dela so preračunani na 8.000.000 din. Važno in veliko skrb je prevzel mestni ljudski odbor v letošnjem letu s tem, da bi v Trbovljah zaposlili razpoložljive mlajše delovne moči, zlasti pa ženske. Zato so v Trbovljah ustanovili podjetje »Mehanika«, ki si urejuje 6voje prostore na Vodah. Po svoji dokončni izgradnji, kar pa bo terjalo še precej časa, bo to podjetje zaposlje-valo 150 do 200 ljudi, prvenstveno pa ženske. Za ureditev delovnih prostorov in nakup strojev bo spet treba 15,000.000 dinarjev. V letošnjem letu moramo dograditi v celoti »Sindikalni dom« v Zgornjih Trbovljah. V tej stavbi bodo sobe za samce, nadalje sobe za tujce, prav tako pa tudi menza in restavracija, kar bo terjalo nadaljnjih 10 milijonov din. Zgraditev novega, večjega kopalnega bazena je eno izmed najbolj perečih vprašanj v Trbovljah, saj je zdravstvena oblast hotela že lansko leto iz zdravstvenih razlogov prepovedati kopanje v sedanjem bazenu. S tak'm ukrepom bi Trbovlje ostale brez letnega kopališča,ki je nujno potrebno. Morali bomo torej urediti in povečati vsaj bazen, seveda pa urediti tudi čistilne naprave za vodo. Že sama ureditev teh naprav pa zahteva spet 8,000.000 din. Potrebne so še druge važne komunalne naprave. Treba bo zgraditi tudi kleparsko delavnico, urediti občinski kamnolom, treba bo popraviti razne občinske hiše ter zgraditi nova stanovanjska poslopja. Za vsa ta dela bo moral Ljudski odbor mestne občine Trbovlje iskati potrebna denarna sredstva, kajti letošnji prispevki naših velikih in malih industrijskih podjetij iz sklada za prosto razpolaganje ne bodo tako veliki, da bi mestna občina zmogla za vsa ta dela in stroške. V kolikor pa bodo dopuščale finančne možnosti, ima mestna občina v načrtu, da sezida večjo stanovanjsko stavbo. Tudi rudnik bo usposobil nekaj svojih stanovanj za vselitev ter začel graditi 12 novih stanovanj. Cementarna bo prav tako zidala večjo zgradbo v Bev-j škem, trboveljska elektrarna pa ima v načrtu gradnjo šest novih stanovanj. Tudi strojna tovarna »Miha Marinko« ima namero, da bi pridobila nova stanovanja na ta način, da dvigne stanovanjske hiše »Za cesto« za eno nadstropje, zgraditi pa hoče še nekaj drugih stanovanj. Med največje načrte gradbene dejavnosti v Trbovljah sodi vsekakor izgradnja novega Delavskega doma, ki bo stal med starim Delavskim domom in Rudarsk m domom v čentru Trbovelj. Predvidena je še neka večja gradnja in sicer zidava prepotrebnega Trgovskega doma na Vodah, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva in ko bodo odstranjene še nekatere druge težave. Komunalne naloge v Trbovljah 60 v letošnjem letu velike, zato bo treba prav krepko prijeti za delo. Izvoljen je nov Mestni komite Zveze komunistov v Trbovljah Mestna konferenca ZK v Trbovljah je pretekli petek izvolila novo mestno vodstvo Zveze komunistov. V Delavskem domu so se ob tej priložnosti zbrali delegati, izvoljeni v osnovnih organizacijah ZK, ter številni gostje; okrajni komite ZK Trbovlje je zastopal tov. Ivan Som. Bogat in izčrpen referat, ki ga je podal sekretar mestnega komiteja ZK Trbovlje tov. Dušan Povše, prikazuje dobre in slabe strani ZK v Trbovljah. V prvem delu tega poročila je orisana zunanjepolitična situacija v zvezi z dogodki v ZSSR, pomen obiska maršala Tita v Veliki Britaniji, Balkanski sporazum in drugo. V drugem delu referata pa je tov. Povše opisal delo organizacije na področju mestne občine Trbovlje ter se podrobno dotaknil reorganizacije osnovnih organizacij ZK na terenu. Nov način in oblike dela prihajajo vse bolj do izraza v prosvetnih društvih »Svobode« in v športnih organizacijah »Rudar«, »Retje« in »Dobrna« ter v TVD Partizan. Novice iz Litije in okolice Prepogoste, nenapovedane redukdie električnega toka so pomočite v litijski prediln d v 1 mesecu 32 mili onov d*n škode Gospodarska podjetja pa tudi potrošniki se v zadnjem času močno pritožujejo nad upravo Državnih elektrarn Slovenije (DES), ki povzročajo s svojo brezobzirno redukcijo električnega toka občutno gospodarsko, pa tudi kulturno škodo. Ravnatelj litijske predilnice tovariš Janez Benedik je izračunal, da je utrpela litijska predilnica v zadnjem mesecu nad 32 milijonov škode. Iz izjave, ki jo je podal tov. Benedik za tisk, posnemamo naslednje: Večina te škode je nastala zaradi neplanirane redukcije električnega toka. Proti naravnim silam se sicer ni mogoče boriti; če hidrocentrale nimajo dovolj vode, ne morejo proizvajati toka. To razume vsakdo. Seveda pa se da tudi v tem pogledu odpomoči. Saj je mogoče ustavitev toka pravočasno sporočiti raznim podjetjem in bi bilo mogoče pomagati v toliko, da ne bi litijski predilničarji, ki prihajajo neka- OBVESTILO Okrajna komisija za popis prebivalstva v okraju Trbovlje obvešča vse prebivalce našega okraja o naslednjem: 1. v dneh popisa, t. j. od 30. marca do 3. aprila t. L, naj bo v vsakem gospodinjstvu doma starešina gospodinjstva ali pa kak drug odrasli član družine, ki bo popisovalcu lahko dal na razpolago vse potrebne podatke. 2. Vse osebe, ki bodo v dneh popisa odsotne (daljša službena potovanja, dopusti in podobno), naj v upravi podjetja, ustanove ali pa na pristojnem občinskem ljudskem odboru dvignejo »Pomožno popismco« (Ps-la), jo Izpolnijo in pustijo v svojem gospodinjstvu. Iz te popisnice bo namreč popisovalec prepisal vse potrebne podatke. 3. Vsi v socialističnem sektorju zaposleni ljudje bodo do 28. marca prejeli od uprav podjetij ali pa ustanov poseben »Pomožni list« (Ps-lb) s podatki o poklicu, položaju v poklicu, področju dejavnosti in gospodarskem sektorju. Ta list so vse osebe dolžne skrbno hraniti in ga ob popisu izročiti popisovalcu. . , 4. Vsi prebivalci morajo odgovoriti na vsa vprašanja v popismcL Kdor ne bi hotel dati vseh potrebnih podatkov, bo kaznovan po ustreznih predpisih. Vsi podatki, dobljeni s popisom, se bodo uporabljali izključno v statistične namene. Popisni organi imajo strogo naročilo, da ohranijo kot uradno skrivnost vse, kar zvedo pri popisu, ker bi bili sicer kaznovani s kaznijo, ki je predpisana za izdajo uradne skrivnosti. Popis prebivalstva je množična akcija, izpolnitev nalog v zvezi s popisom pa je državljanska dolžnost nas vseh. Zato naj pri popisu vsak državljan izpolni svojo dolžnost. Okrajna komisija za popis prebivalstva terl tudi po več ur daleč v službo, prišli na delo, pa bi v tem času došlo sporočilo dispečerja DES, da litijska predilnica ta dan ne bo dobila toka. Dispečer bi lahko to ustavitev toka predvidel dva ali vsaj en dan poprej, da delavci ne bi prihajali zastonj na delo. Zato mora tovarna ustaviti obrat in delavce kljub temu plačati. Eden izmed vzrokov v pretečenem mesecu je bil tudi ta, da je dispečer sporočil; »Toka ne bo zato, ker popravljajo v Trbovljah parni stroj!« Upravičeno je kritiziral ravnatelj tov. Benedik: »Mar ne bi bilo mogoče opraviti glavnega remonta strojev v jeseni ali spomladi, ko imajo hidrocentrale dovolj vodne sile?« 5. februarja t. L je DES sporočil vratarju predilnice pol ure pred začetkom dela redukcijo toka, da bo dovod električnega toka 100% zreduciran. Delovna posada pa je bila že v podjetju in je bilo treba delavce nekako zaposliti pri neproizvodnih delih. Takih 100% redukcij je bilo v zadnjem času več, nobena pa ni bila sporočena vsaj 24 ur poprej, da bi podjetje lahko obvestilo delavce, naj prihodnji dan ne pridejo na delo. Uprava DES kaže nepravilen odnos zlasti do večjih podjetij. Navadno reducira tok podjetjem, ki plačujejo akumulacije po 2000 %, medtem ko manjša podjetja z akumulacijo 55 % nemoteno obratujejo. DES zahtevajo od posameznih podjetij penale za primer, če so porabila premalo ali pa tudi preveč toka. DES pa niso podvržene nikakim sankcijam ob takih primerih, ki jih navajamo v članku, in oškodujejo posamezno podjetje ob nenadnih redukcijah toka . Ravnatelj predilnice tov. Benedik je predlagal, naj bi DES sklicale sestanek predstavnikov posameznih gospodarskih podjetij, ki so odjemalci električnega toka, ter naj bi na tej konferenci uredili posamezne podrobnosti glede enakomernih redukcij toka. Vsako podjetje bo zadovoljno, če bo o redukciji toka obveščeno pravočasno in po določenem ključu, da bodo ustavitve toka pravilno in pravočasno porazdeljene na vso industrijo in ne samo na eno področje. Kakor poročamo na drugem mestu, bomo v dneh od 30. marca do 3. aprila 1953 tudi v našem okraju izvedli predpisan popis prebivalstva. To delo bo za popisovalce, ki jih bo v trboveljskem okraju 293, odgovorno in zamudno. Da olajšamo popisovalcem to težavno delo, prosimo, naj vsi prebivalci našega okraja, ki žive ali sami ali pa v družini, pripravijo na vsakega človeka že v naprej vse v »Popisnlci« terjane osebne podatke. S pravočasno pripravo teh podatkov bomo omogočili popisovalcem hitrejši popis prebivalcev. Podatki, ki naj jih posamezniki pripravijo na osnovi »Popisnice« že v naprej, so sledeči; I. Priimek, očetovo lme( z« poročene ženo moževo ime) in ime. 2. Spol (molki — ženski). 5. rojstni datum (dan. mesec, leto). 4 rojstni kraj (naselje, mesto ali vaa, okraj, republika: v inozemstvu rojeni uaj navedejo državo). 5. Družinski slan (pri osebah, rojenih po M. Ul. 1919, naredimo črtico —, pri osebah, rajonih pred tem datumom, vpllemo n. pr. samski samska, poročen — poročena, vodovec — vdova, razvezan - razvezana) h Kateri eakon je po ittoilu (odgovorijo samo poročeni in napliejo: pivi, drugi, tretji itd). 7. Dopolnjena leta eta-rosti ob sklenil j! prvega zakon« (osebe, ki so sc poročile do dneva popisa, napliejo s številkami, n. pr. 19, 23, 29 itd - ostali naredijo črtico). 8. Število iivorojenih otrok (na to vpra-lanie odgovori vsaka ženska, ki se je rodila pred 31. III. 1939; pri tem naj upolteva vse svoje zakonske in nezakonske otroke). 9. Koliko od teh otrok sedej lini |0. Drltolarutoo (državljani ILHJ vpišejo. Ft.R J, tuji državljani navedejo državljanstvo, ki ga imajo), tl. Narodnost (vsak vpile svojo narodnost, n. pr : Srb, Hrvat, Slovenec Itd.). 12 Materin Jez k (vpilemo jezik, pi ga oseba največ uporablja oz jezik, ki g« ima oseba za svo materin jezik' za otroke prnl 10 leti je odločilna izjava •taršev) 13. odnos do nere (osebe. ki im »jo določeno renko prepričanje, napišejo veroizpoved, ki ji pripadajo; osebe brez verskega prepričanja napišejo: brez vere; za otroke pod 14 leti je odločilna lajava staršev). 14. Pismenost (na to vprašanje odgovorijo vai pred 31. III, 1943 rojeni: čita in piše, samo čita, nepismen). 15. Šolska izobrazba (na to vprašanje odgovorijo vsi pred 31. III. 1943 rojeni in navedejo vse šole in razrede, ki so jih dokončali, u. pr. 3 razredi osn. šole, 2 razreda kmetij, šole, 4 | razr. gimnazije itd.; osebe, ki niso dokončale niti 1. razreda osn. šole, napišejo: brez šol. izobrazbe; osebe, ki ob popisu obiskujejo šolo, ne štejejo razrfda, ki ga obiskujejo). 16. Poklic (odgovoriti za vsako osebo ne glede na starost; kot poklic navedemo tisto delo, ki ga opravlja oseba za pridobivanje sredstev za preživljanje in za katero uporablja največ svojega delovnega ftaia; tako napišemo: poljedelec, rudar v jami. avtomehanik, ključavničar, krojač za moško obleko, mesar, učitelj osnovne šole, profesor gimnazije itd.; ni dovolj, če napišemo poklicno skupino na splošno, n. pr. kmet, delavec, gra-fičar, kovinar, uslužbenec itd. Osebe, ki opravljajo posel navadnih nekvalificiranih delavcev, napišejo: nekvalificiran delavec. Vajenci napišejo poklic, ki se ga uče, n. pr. vajenec za ročnega stavca. — Osebe, ki začasno ne delajo v svojem poklicu, ker so pri vojakih ali so brezposelni itd., napišejo svoj zadnii poklic, ki so ga dšle k vojakom ali iz* v _ _ i ._ 1_; J„l___ib; gubue zaposlitev. - .................. ki gospodarsko niso aktivne in nimajo dohodkov od dela, ki ga sedaj opravljajo, vpišejo, na kakšni osnovi prejemajo dohodke, n. pr. osebni upokojenec, uživalec rodb. pokojnine, invalid itd. — Gospodinje, t. j. nad 14 let stare ženske, ki opravljajo gospodinjske posle, napišejo: gospodinja. vzdrževane osebe vpišejo, otrok, dijak, nesposoben za delo itd.) t?. Poloiai n poklicu (Na vprašanje odgovore samo gospodarsko • aktivne osebe z enim izmed odgovorov: delavce, ! uslužbenec, Član zadruge; delodajalec, čc pri svojem delu zaposluje ali je v letu 1932 za posloval tujo delovno silo — kot tuja delovna sila se ne itejv-jo učenci v gospodarstvu in člani družine, ki pomagajo v gospodarstvu; samostojen brez delavcev, če pri svojem delu ne zaposluje , tuje delovne sile — kot n pr. poljedelec, ki dem I samo s člani svoje družine; pomagajoči druzitv ski član —■ sin, hči itd , ki pomaga starr-lnl i pri njegovem delu v kmetijskem gospodarstvu, v obrti ali v gostinstvu in za to delo ne nro jema plače; '»ienec Osebe, ki začasno ne rlclujo v svojem poklicu, napišejo odgovor po stanju, Ta članek nima namena kritizirati poslovanje DES, temveč ima za cilj, da bi izvedba predlogov koristila naši industriji in s tem vsej skupnosti. J. Z. Mojstru »črne« umetnosti Tinetu Mandlju - diplomo V pokoj je vstopil tiskarski stavec tov. Tine Mandelj iz Smartna pri Litiji. Vso dolgo dobo je služboval v Železniški tiskarni v Ljubljani, kjer je bil strokovnjak za ročni in tabelarični stavek. Dnevno se je vozil vsa dolga desetletja iz Litije v Ljubljano, pa ves ta čas ni nikoli zamudil vlaka. O teh svojih dnevnih potovanjih, ko so bili 6taini potniki če redki, zna tov. Mandelj povedati mnogo zanimivega. Kljub temu, da sta ga pot in delo v Ljubljani močno izčrpala, je če zmeraj našel dovolj časa, da 6e je udeleževal pevskih vaj ln koncertov pri staro-slavnem pevskem društvu »Zvon«. Prav zaradi teh zaslug je bil ob lanskem jubilejnem koncertu »Zvona« izvoljen za častnega člana dn je dobil v dar diplomo, ki si jo je kot dolgoletni pevec tudi zaslužil. Tov. Tine Mandelj pa je dobil diplomo tudi za zvesto delo v Železniški tiskarni. Izročitev diplome je služila tovariškemu kolektivu Železniške tiskarne za povod, da so pohiteli v večjem številu na izlet v Šmartno. Ob predaji diplome je bilo več govorov. V imenu podjetja se je zahvalil —*“ za vzgledno delo ravnatelj tov. la se je zahvalil jubilantu o ravnatelj tov. Košir, v imenu tovarišev sodelavcev pa so spregovorili tehnični vodja tov. Janez Lajevec, člani sindikata, tov. Miško Porenta tn drugi. Tov. Tine Mandelj hrani s ponosom diplomo Železniške tiskarne v spomin na tisti čas, ko je služil črud umetnosti predano vse do upokojitve. Želimo dobremu, vnetemu šmarskemu pevcu in tiskarju Mandlju ob vstopu v zasluženi pokoj obilo dobre volje in trdnega zdravja. Pomladanski koncert litijske »Lipe« Moški pevski zbor »Lipe« v Litiji, ki ga prizadevno vodi pevovodja tov. Jože Cajhen, pre* dilniški uradnik, je priredil v soboto in nedeljo 14 in 15. marca dva koncerte v novi dvorani Sindikalnega doma. 30 pevcev je pokazalo trud večmesečnega dela in so bili deležni zasluženega priznanja. Ko je tovariž sekretar govoril o organizacijskih vprašanjih, je poudaril da je še mnogo komunistov, ki jim ni povsem jasno, kakšne naloge in delo ima komunist pri reorganizaciji in preimenovanju Partije v Zvezo komunistov. Prav tako je podčrtal škodljivo gledanje nekaterih komunistov na organizacijo »Socialistične zveze delovnih ljudi«, ki so jo nekateri komunisti podcenjevali in zapostavljali. Kakšno naj bo delo komunistov, je videti iz | tega, da je treba vse delo in pomoč nuditi Socialistični zvezi delovnih ljudi ter ostalim množičnim organizacijam in društvom. Člani ZK pa morajo v teh ustanovah pomagati in delati v vzgojnem smislu, ne pa z dirigiranjem, kot je bilo to čutiti v Trbovljah. V diskusijo je poseglo veliko število komunistov, ki so govorili o liku komunista, nadalje o gradnji novega Delavskega doma v Trbovljah, o neudeležbi samih komunistov na zborih volivcev itd. Mnogo so razpravljali v debati o komunalni dejavnosti v Trbovljah v letošnjem letu. Pravilno je dejal tov. Alojz Dular, da je sedaj, ko smo sprejeli načrt za delo v letošnjem letu, treba sodelovati in pomagati z nasveti, ne pa kot lansko leto, ko so s« dostikrat kritizirale napake v gradnji trboveljske ceste, pomagal pa ni nihče. Na zborih volivcev, ki so bili pred kratkim, so razpravljali predvsem o letošnjih gradnjah. Glavno komunalno delo bo tudi letos nadaljevanje gradnje glavne ceste v Trbovljah, nadalje izgradnja vodovoda, graditev stanovanjskih hiš, zidanje novega Delavskega doma in Trgovskega doma. Pravilno in lepo je povedala tudi tov. Ema Hauckova, ki je govorila o vzaojl otrok in mladine ter o dolžnostih komunistov na tem področju; poudarila je, da imamo primere, kjer se niti člani ZK ne zanimajo, kako otrok napreduje v šoli. Kakor vzgojitelji v šoli. so tudi starši doma odgovorni za vzgojo otrok. Enake važnosti, kot je vzgoja in učenje otroka v šoli, je njegova vzgoja doma. — Udeleženci konference so prav tako mnogo razpravljali o potrebi sodelovanja v društvih »Svoboda« W ostalih organizacijah. V nov mestni komite ZK Trbovlje je izvoljeno 13 članov, trije pa v revizijsko komisijo. V delovno resolucijo so ob zaključku sprejeli načrt del* ZK na področju mesta Trbovlje za letošnje leto. Sprejeli so sklep, da bodo člani ZK nudili vso pomoč izgradnl' novega Delavskega doma v Trbovljah; ki ga bodo začeli zidati v najbližjih dneh. prav tako pa bodo na področju »Svobode-Zasavje« skončalj Dom Svobode do 1. junija letošnjega leta, <1° obletnice smrti Franca Fakina. Petru Jerebu bodo postavili spomenik Pevski zboi »Lipa« je sklenil na svojem **£ njem občnem zboru, da bo postavil spornem svojemu dolgoletnemu pevovodju in popul*T' nemo slovenskemu zborovskemu »VLadat^*1* Petru Jerebu. Tako se bo Litija oddolžila jemu zaslužnemu kulturnemu delavcu. , zbor »Lipa« bo začel z nabiralno akcijo ^ slovenskih pevcih in jih zaprosil za daril* sklad za postavitev spomenika. Na zaon] občnem zboru je bilo izvoljenih za častne £*• več dolgoletnih pevcev. preden so prenehale opravljati poklic. Osebe z lastnimi dohodki, gospodinje in vzdrževane osebe naredijo Črtico)« 18. Panoga dajannosti (Gospodarsko aktivne osebe navedejo vrsto dejavnosti ali proizvodnje, s katero se v glavnem ukvarja podjetje, zadruga, delavnica, kmetijsko gospodarstvo, kjer oseba dela, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja, t. j. ne glede na njen poklic. Tako n. pr. kovinostrugar, ki je zaposlen v ladjedelnici, ne bo vpisal »kovinska industrija«, marveč »ladjedelništvo«; prav tako šofer kamiona v tekstilnem podjetju ne bo vpisal »cestni promet«, marveč »tekstilna indu atrija« Odgovor o panogi dejavnosti mora biti čim bolj natančen, n. pr.: proizvodnja in raz deljevanie električno energije, črna metalurgija, industrija gradb. materiala, tekstilna industrija, grafična industrija, poljedelstvo, železniški promet, trgovina na drobno, krojaška obrt, mizarska obrt, kulturnoprosvctna dejavnost, socialno skrbstvo, pravosodje, finance, dejavnost orranov drž. uprave, družbenih organizacij itd. — Osebe, ki začasno ne delajo ▼ *vojem poklicu (vojaki, nezaposleni in podobno) ter osebe z Instnum dohodki (upokojenci, invalidi itd. vpišejo: Izven dejafnosta. Gospodinje in vzdrževane osebe nn-redijo črtico). 19. Gospodarski sektor (Na vpra Sanje je treba po vrsti zaposlitve ali viri dohodkov vpisati: državni, zadružni, družbenih organizacij, privatni. Na to vprašanje odgovore gospodarsko aktivne osebe, osebe, ki začasno ne delajo v svojem poklicu - razen nezaposlenih - in osebe i lastnimi dohodki. Nezaposlene osebe, gospodinje in vzdrževane osebe naredifo črtieo). 20. Postranski poklic (Na to vprašanje odgovore gospodarsko aktivne osebe, osebe * lastnimi dohodki, gospodinje in vzdrževane osebe Odgovor mora biti natančen, po navodilu, ki velja za vprašanje o poklicu T vprašanje 16. V odgovoru o postranskem poklicu |e treba navesti tudi, če ga opravljajo redno ali le včasih) Na popisnlcah ** gospodinjo ali ta ordria-rano osebo (otrok, dijak. ia delo nesposoben in podobno) je trpka oplsatt na opraianja 21 do 21 o nzdrfenalcn ■ 21 Priimek in ime nzdrieoafra. 22. poklic ...dgnvorit) po navodilu ** vprašanje 16). 'a*V polo} a j n poklicu (pdeovpriti po navodilu za ____-___m n................la flieinntioall (mlirninrifi Kuhinjska oprema am 1 3 ajtatAZ.) darilo Strojnega mizarstva Trboviie za naročnike Zasavskega vestnika (odgovoriti po navodilu ** vprašanje ->n!o>aj p poklicu (ppcovprltl po im v vprašanje IT). 24 raroga rbiannosti (odgovoriti po na'od*lu »a vprašanje 18) 25 Gospodarski sektor (odgovoriti po navodilu za vprašanje 19). Sektorska konferenca prosvetnih delavcev v Litiji Od iaaa do 6a*a so zberejo učitelji ln profesorji iz lltljekea* prosvetne« sektorja na »trokovnih aeatanklh. Zadnja takšna aek-toraka konferenca je bila na Utljaki osnovni šoli in so ae je udeležili številni učitelji 1* dolinskih In hribovskih iol. Prispeli eo tudi učitelji In profesorji iz Gabrovk* nsd Lilijo, k) je prišla ob zadnji reorganizaciji v sestav okraja LJuhljana-okolloa. Na dnevnem redu le konference Je bil vaornl tiCnl o rlaanju. Zatem n« so »oral*!, o pouku novouvanenepa predmet« . pr«“ Sektorski konferenci je Pred*S^U ia Pr£ sednlk lltijsknjrn občinske«« ,VD„„nlk. sveto in kulturo tov. prof- ■*?**„,. okr*i°,?fe ference pa se Je udeležil T.im ?nv. M»rlJ sveta zn prosveto Inšpektor to Bin tor Iz Ljubljane. Naši čitatelji pišejo Prvi vdihi pevshi nastop .Svobode" v Toplicah Dva dolga meseca sta se oba pevska zbora društva »Svoboda« v Toplicah pri Zagorju pripravljala na svoj letošnji koncert. Dva meseca, dan za onem, sta vadila en dan moški, drugi °an ženski zbor. In uspeh ni izostal. Prejšnjo nedeljo sta se oba zbora predstavila zagorskemu občinstvu v dvorani zagorskega Partizana. Mnogokrat je bilo slišati, da zagorski rudarji niso Preveč navdušeni za koncerte in da raje svoj prosti čas prebijejo na kakšnih bolj zabavnih prireditvah, kot pa so vokalni koncerti. Toda tokrat so se take govorice izkazale za neresnične * neosnovane. V nabito polni dvorani sta oba zbora žela navdušeno in zasluženo priznanje. Občinstvo je pravilno ocenilo ves napor, ki sta ga oba zbora vložila v ta koncert, in je ob vsaki pesmi prisluhnilo s pazljivo mirnostjo. — Cel spored le bil skrbno izbran, kjer so imena avtorjev, kot so n. pr. Simoniti, Adamič, Marolt in Pregelj, bila porok za Popoln uspeh. Vodstvo koncerta si je Prizadevalo izbrati takšne pesmi, ki jih »e ni bilo slišati na zagorskem odru. Cel spored je obsegal štiri dele. V pr-v©m delu je odpel šest pesmi moški *jbor, predvsem narodne in umetne. V drugem delu pa se je predstavil ženski zbor, ki ga je publika prisrčno pozdravila, saj je to edini ženski zbor, ki deluje v rudarskem revirju, in kar je najbolj razveseljivo — v tem zboru sodelujejo starejše žene skupno z dekleti, v tretjem delu spet moški zbor, v četrtem pa mešani zbor — za kar vse so Pevci želi največje odobravanje, saj se V Zagorju že dve leti ni predstavil zbor «ke vrste. Poznavalci trdijo, da je bil ta kon-Cert po izboru eden izmed najboljših V zadnjem obdobju in da ga lahko štejemo kot edino umetniško prireditev v tej sezoni. Največjo zaslugo za izvedbo tega koncerta imata nedvomno pevovodja moškega zbora Niko Skrabar in vaditeljica ženskega zbora Cilka Bemeti-Jeva, ki sta v to delo vložila mnogo truda in naporov ter si prizadevala dati koncertu tisto umetniško višino, da bo vreden tega imena, hkrati pa ga podati občinstvu tako, da ga je lahko Vsakdo razumel in imel od njega užitek. Prav tako pa je seveda tudi zasluga vseh pevcev in pevk, ki jih je bilo okrog 70, ki so vztrajno in neutrudno sleherni dan vadili po eno ali P® tudi po več ur in tako pripomogli k uspehu. Zagorsko občinstvo se toplo zahvaljuje vsem za redek užitek in želi, da bi tak koncert ne ostal poslednji. Nedvomno je vredno zapisati besede, ki jih je izgovorila neka ženica pri odhodu s koncerta: »Poslušala bi jih še naše ljudske oblasti in kulturni delavci — najbolj razveseljivo pa je seveda to, da slovenska pesem ni priljubljena samo pri našem rudarju, kajti večina občinstva so bili ravno tisti, ki jim je bila pesem namenjena Moški pevski zbor »Vesna«, Svoboda II Zagorje-Toplice in še; vse skupaj se mi je zdelo mnogo prekratko.« Prepričani smo, da so tudi ostali odhajali s podobnimi občutki s te prireditve. Na koncertu so bili tudi zastopniki — marveč ima namen dati vsakemu našemu delovnemu človeku v njegovem prostem času zdravo in prijetno razvedrilo, ki človeka plemeniti, hkrati pa mu daje spodbudo za jutrišnje delo. NOVICE IZ HRASTNIKA Podkrnice In Krnice. — Ti naselji pri Hrastniku sta že nekaj časa elektrificirani. Ker pa je poraba toka v steklarni velika, meri napetost električnega toka v vseh hišah nad h rastni« ko železniško postajo namesto 220 komaj 160 voltov, zaradi česar je tamkaj zelo slaba luč. V odpravo te nevšečnosti bodo visoko napetost v daljnovodu do steklarne povišali na 30.000 voltov. Ta dela so že v teku. Tudi Kovčani hočejo elektrificirati svoj kraj. Prejšnjo nedeljo so se zbrali v Krnicah in povabili na razgovor direktorja DES, obrat Trbovlje. Sklenili so pogodbo za elektrifikacijo vseh naselij na pobočju hriba Sv. Jurij nad Hrastnikom. Napeljali bodo tjakaj trifazni tok, ki je poleg razsvetljave potreben za pogon kmetijskih strojev. Stroški za ta dela so proračunani na 3 milijone dinarjev. Huda gripa razsaja v zadnjem času v Hrastniku in okolici. Obolelo je veliko ljudi, kar se pozna tudi v obratovanju hrast-niških tovarn in rudnika. Učence in učitelje na osnovni šoli je gripa napadla v meri, da so morali šolo za nekaj dni pireti. taki za- Delo SVOBODE II v Hrastniku V zadnjem času se je delavsko kultno društvo »Svoboda II«, ki zajema pndnji Hrastnik — kemično tovarno J? steklarno — precej razživelo. Dru-Jvo ima sedaj godbo na pihala, za-Ipvni orkester, pevski odsek ter dve jamski skupini, ki sta obe delavni; J*e deluje pa še knjižnica, za katero reiujejo police in ostalo pohištvo, v Godba na pihala šteje 32 godbeni-, zabavni orkester pa 10. Od Tedna hlture, ki je bil v Hrastniku lanskega , ^vembra, je godba nagtopila štlri-drat, vseh nastopov od občnega zbora 0 danes pa je imela že 22. j Dramski odsek Je naštudiral dve “j-1 in sicer »Raztrgance«, ki jih je ^Ptizoril dvakrat v Trbovljah, enkrat »Vi rastn'ku, ter pred kratkim igro Mala«, ki jo je gledališka družina (jif v Hrastniku dvakrat. — Mladinski r,a^r je nastopil z Igrico »Mačeha in storža, že trikrat v Hrastniku, na-Ijah6 1,0 eiikrat v Zagorju in Trbov-ovr.’ za novoletno Jelko pa z igrico poletna zvezdica«. j^J^skl odsek je imel gostovalnl konju/1 V Velenju in Sevnici od občnega na do sedaj pa je imel 14 uspelih loPov. Odsek sestoji iz moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora ter iz zbora pionirjev. Pa tudi ob Dnevu žena, 8. marca, člani »Svobode« v Spodnjem Hrastniku niso stali ob strani. V povezavi z ZSZ so pripravili lepo proslavo letošnjega ženskega praznika, na kateri so nastopili ženski in moški pevski zbor, zbor pionirjev ter dramski odsek z enodejanko »Mati«. Meseca maja bo v Zagorju Teden kulture v okrajnem merilu; na to veliko prireditev se vsi odseki hrastnl-ške »Svobode II« marljivo pripravljajo. V okviru ljudske univerze so bila do danes tri predavanja in sicer »Nastanek naše zemlje in naše domovine«, »Preseljevanje Južnih Slovanov« in »Zgodovina Hrastnika«. 2al pa je v kraju za predavanja te vrste premalo zanimanja. Težave ima društvo pri urejevanju dvorane, ki bo hkrati služila tudi za kinopredstave. Dvorana je za silo že pripravljena ter je tov. Grešaku po večkratnih intervencijah uspelo dobiti dovoljenje za predvajanje celovečernih filmov, kar so vsi prebivalci spodnje hrastniške doline z veseljem pozdravili. O. D. Kolektiv steklarne v Hrastnika je delal predzadnjo nedeljo, da je na ta način lahko praznoval prvi spomladanski dan, ki ga je izkori6t.il za poučne izlete. Steklarji so šli na obisk k svojim tovarišem v Rogaško Slatino in Stražo pri Rogatcu, rokodelci iz tovarne pa so si ogledali Litostroj v Ljubljani. Noe godbeni dom. — Prejšnji petek so godbeniki »Svobode I« v Hrastniku začeli kopati temelje za nov Godbeni dom, ki bo stal kakšnih ŠO metrov nad gostilno Birtič pod bivšo Korenovo hišo. Pričeli so delati z veliko vnemo, tako da so imeli že sledeči ponedeljek opravljenih četrtino zemeljskih del. Kar pa je najbolj razveseljivo — godbenikom pomagajo graditi tudi rudarji. S tem se oddolžujejo najstarejši radarski umetniški skupini, saj bo hrastniška rudarska godba na pihala praznovala v letošnjem septembru 100-letnico svojega obstoja. Želeti bi bilo, da bi ti rudarji našli še obilo posnemalccv in pomagali godbi dograditi njen dom do proslave stoletnice. Občni zbor .Svobode /«. — Pred kratkim j* imel pevski zbor »Svobode I« svoj redni občni zbor. Udeležila se ga je večina članov. Na skupščini so obravnavali dosedanje delo odbori. V tem času je k zboru pristopilo preko 20 mladih pevcev. Sklenili so, da bodo vse -ile _________i L i. mladih pev* osredotočili vzgojo novih, mladih pevcev, da najkrajšem času dosegli znanje bodo lahko v najl starejših pevcev. TVD Partizan. — Predzadnjo nedeljo so telovadci hrastniškega Partizana slavili pomembno zmago. Marino Urbanc, trener hrastniških telovadcev, se je v hudi konkurenci med najboljšimi telovadci v državi povzpel na 7. mesto, kar je brez dvoma lep uspeh. Marino Urbauc je tekmoval v Zagrebu. O njegovi vnemi za telovadbo in trening n« sem prepričan, da nisem izrekel še zadnje besede. Tudi mladinci, ki so tekmovali v Celju, so razen žurkoviča, ki ima preveliko tremo, dosegli zelo lepe uspehe. Marijan Skaza je zasedel 1. mesto, Milan 2urkovič 9., Milan Kozole pa 13. mesto. O delu hrastniških telovadcev bomo obšir- -----* i---j —if._j.ui. *ševilk V. T. Ml smo lahho zadovoljni § skupščino Okrajnega sindikalnega sveta? Predzadnjo nedeljo je bila v Zagorju redna letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta. Poleg izvoljenih delegatov so se udeležili tega občnega zbora tudi predstavniki krajevne oblasti in ZK, prav tako organizacijski sekretar OK ZK Trbovlje ter zastopnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Sturm. Iz bogatih referatov, ki sta jih podala predsednik in tajnik OSS, je razvidno, da je bil v preteklem letu v razvoju dela sindikalnih organizacij na področju okraja Trbovlje dčsežen znaten napredek. Občni zbori naših sindikalnih organizacij so imeli pisano vsebino ter so bili zanimivi in plodni, na njih so člani sprejeli koristne predloge. V okraju Trbovlje delujejo krajevni sindikalni svčti v Radečah, Hrastniku in Zagorju, medtem ko OSS v Trbovljah opravlja hkrati tudi posle krajevnega sindikalnega sveta v Trbovljah. Ob dobri povezavi z OK KZ Trbovlje je Okrajni sindikalni svet uspešno izvajal svoje naloge, pravilen prijem dela OSS se je nadalje odražal tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic, ki so bili letos temeljito pripravljeni. Razprave na teh zborih so pokazale, da se delavci živo zanimajo za delavsko upravljanje naših podjetij, da vodijo račun o delu delavskih svetov in da jim ni vseeno, kako se razvija njihovo podjetje. Kakor je bila na eni strani dobra povezava posameznih podružnic z OSS v Trbovljah in med posameznimi krajevnimi sveti, ne moremo tega trditi o Krajevnem sindikalnem svetu v Zagorju. Najbolje sta delovala Krajevni sindikalni svet v Zagorju in v Hrastniku — Krajevni sindikalni svet v Zagorju pa svoje krize še ni prebolel in pride tamkaj še vedno v vse preveliki meri do izraza sindikat rudarjev, tako da se delo krajevnega sveta utaplja v sindikatu rudarjev. Na območju OSS je 51 sindikalnih podružnic, organiziranih članov pa je 10.567 ali 90 odstotkov. V Trbovljah je organizirano 88,6 odstotka vseh zaposlenih, v Zagorju 88 odstotkov, v Hrastniku 93 odstotkov, v Radečah 100 odstotkov, to se pravi — vsi! Ta uspeh so dosegli v Radečah zaradi tega, ker so znali poiskati prave oblike dela s članstvom. Tudi v Hrastniku je opaziti znaten napredek, saj je bilo lansko leto na rudniku organizirano le 52 odstotkov zaposlenih rudarjev, sedaj pa že 86 odstotkov. Izredno važno vprašanje, ki so se mu sindikalne organizacije posvetile v vse premajhni meri, je zaščita delavcev na deloviščih. Lansko leto se je ponesrečilo v našem okraju na delu 2677 zavarovancev. Pri teh nezgodah je bilo 2595 lažjih nesreč, 70 težjih, 12 pa smrtnih. Na rudnikih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik je bilo 2410 nesreč pri delu, ta številka pa je naravnost vznemirljiva, saj nam pove, da se je na delu ponesrečil vsak tretji rudar! Izredno veliko je bilo lansko leto tudi bolnikov, in sicer 5 do 6 odstotkov vseh zaposlenih, na rudnikih pa je ta odstotek še večji kar vzbuja domnevo, da posamezniki namerno izkoriščajo socialno zavarovanje. Na kulturno-prosvetnem področju opazimo lep napredek, zlasti v organizacijskem pogledu, saj se je večina sindikalnih podružnic vključila v delavska prosvetna društva »Svoboda«. Bogata poročila o delu Okrajnega sindikalnega sveta, ki so bila podam na skupščini, bi lahko bila osnova ii pobuda za boljšo diskusijo, kot pa j' sledila, vendar delegati niso obravna vali vzrokov velikega števila nesreč Ii bolnikov in še drugih vprašanj, marveč se je diskusija vrtela dve uri okrog načina volitev in delegatov — končno po dveumem razpravljanju pa je ostalo pri prvem predlogu in načinu. Vse preveč so se delegati spuščali v malenkosti, niso pa videli ali pomislili na število in širino vprašanj, o katerih bi morali razpravljati na podlagi bogatega gradiva, ki sta nam ga dala VL kongres ZKJ in kongres Socialistična zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Običajno se tudi na letnih skupščinah sprejemajo sklepi za nadaljnje delo, vendar pa komisija, ki so jo izvolili delegati na skupščini, ni predložila nobenih sklepov. Član komisije za sklepe, tovariš Voje, je predlagal, da se novemu odboru poveri naloga, da v nekaj dneh napravi na osnovi zaključkov potrebne sklepe ter jih dostavi vsem sindikalnim podružnicam v okraju. Skupščina Okrajnega sindikalnega sveta po svojem poteku ni dosegla svojega namena in z njo ne moremo biti zadovoljni. Ameriški film „BAMBY“ Vsebina: V velikem, starem gozdu se je rodil princ, srnjaček Bamby. Vsi so ga občudovali. Toda kako neumen je bil spočetka; ni znal govoriti, vsega »e je bal, še hoditi tri znal. Prijateljice živali so mu razkazale vse gozdne skrivnosti in ga seznanile z vsemi lepotami. Lepo Je bilo, dokler ni prišel človek. Počilo je in živali so morale bežati pred ognjeno strelo, ki prinaša smrt. Tako je pozimi izgubil svojo mater. Ostal je sam. Sneg je skopnel, vsa narava se je zbudila iz zimskega spanja, življenje je začelo kipeti. Tudi Bambv je zaživel: s srnico Falino, mladostno prijateljico si je ustvaril družino. Jeseni je bil Bamby že močan in spoštovan srnjak. Nekega dne, ravno ko se je pogovarjal z očetom, je zaslišal divji lajež psov in močno streljanje. Bližal se je sovražnik: ALI Sl 2E DOPISNIK ZASAVSKEGA VESTNIKA? Tudi v našem okraju smo ustanovili družine »Počitniške zveze« »Počitniška zveza« je organizacija naših dijakov ter študentom na raznih drugih šolah in fakultetah. Njen cilj je, da omogoči svojim članom čim cenejše potovanje po naši domovini. Dijaki se morajo seznaniti z raznimi kulturnimi ln zgodovinskimi spomeniki in ostanki iz starih časov po Jugoslaviji. Seveda morajo spoanati tudi naše prirodne lepote, »poznati morajo ljudstva, njihove navade tn življenje in tako z vsem srcem vzljubiti svojo leipo domovino. Vse to pa bo omogočila poleti v času velikih po-čitnlo »Počitniška zveča«. Prejšnji teden je bila v Trbovljah okrajna skupščina »Počitniške zveze«. Udeležili so se je delegati deeetlh počitniških družin našega okraja. Razpravljali so o pomenu organizacije za našo srednješolsko in strokovno izobrazujočo se mladino, o njenih nalogah itd. Zastopniki »o na kratko poročali o delu posameznih družin. Najbolj delavna je bila do sedaj družina na gimnaziji V Trbovljah, ki je tudi najštevilnejša. Delegati so nato Iz vrst profesorjev oziroma vzgojiteljev in dijakov izvolili enajstčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Za predsednika okrajnega odbora »Počitniške zveze« so izvolili ravnatelja gimnazije v Trbovljah tov. Jožeta Turka. Skupščina je ob koncu sprejela še nekaj sklepov. P- R- lovec in pes. Ko je Bamby reševal ivojo ženke, je bil ranjen; padel bi v roke človeku, da ga ni Veliki jelen ohrabril in mn pomagal pobegniti na otok sredi reke. Prišla je pomlad, čas ljubezni. Srnica Falina je povrgla dva mladiča, dva ljubka princa. Barabi je postal Veliki knez gozda. Film bo predvajal v bližnjih dneh kino »Svoboda-center« v Trbovljah (Delavski dom). KINO »SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH (Delavski dom) bo imel na sporedu prihodnje dni ameriško barvano risanko »BAMBY« Predstave od sobote do ponedeljka Naslednji teden bo predvajan makedonski film »FROSINA« Predstave v sredo in četrtek KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II bo igral od sobote do ponedeljka ameriški cowboyski film »MOJA DRAGA KLEMENTINA« l Enajst tet pozneje !* razmišljal, kako naj Jo spravi ftlo; sj1*- D*, na hrbet si bo privezal njeno “o atrg.i. ra 1'šna vrv no bo zdržala In ae Brav. **'*• potem ... no, potem J« tudi to S*1 neče,fJ0ilh frlprav pa ae je Niko spom-1*°° mn 1 dr“f®*«- Nenadoma, neprlčako. OamrV® bH«ullo v glavo, da Je. v0r» lm«i ,"Vvet" *® JBrn- Njegov f v“r« Imel »*® JOrn s i ® bral*. Šestnajst Jarlen ‘Jl11® J® hodil, Bil Je »»rja, kf*”4- rivel In študiral bVerč? Kdo •• »o^kov, da brat let Je bil star. Je Izredno na-od de-me-_ pre-popolnoma 5?®t odki.mu e“ J® Niko pošiljal vsak aa bo brigal zanj. če Nika ne davi ao se podilo misli z blaz-la za drugo. Samoočltkl ao se cm.u preudarjanju, da Silvine “ Pa* nlkdo našel. Nihče. Ce gre >lk,ljn°h) Rta »® bo *. “Jadnei **®dai doli p J** j„sp®t naza hp »r..®.® vsede v »voj avto fcar=£ nazaj v gozd, od tam Ce gre tam pa doli v --------- — nihče ga ne In če bo kdaj pozneje ta bil Nikolaj bil v Silvini iT.,*ht„ nr®* *'*au izginila, potem i "J» »amd* n«°r o ,tudl ® lem toda Ml sem kV»* "a kloni Eraheliu« Iti Izjavil, da Je Jr»*hi, "p?.«11 č|o'®k. ki Je l '8.Ithkn ej!f:“ bpe* * n L. K0 tovor Ia Š...II „ i_______________n __ __menoj, da »»m D, a,7 " *e prijaviti, kaj sem Sm' J kHv nJen* ,mrtl' d* *®v»J®™no,pit,T“l|l"|l,PS*?efe J® drv®l “aJ- Co V nroir^navTeuth u. "SU pr°“ * ‘"“J'1 >®‘ poaneje. V Jeaonl leta Ladja »San Glovannl«, s katero Je Ervin Hassolt prispel v Mešalno, se Je ustavila ob sedmih zvečer v poi vse žarko in svetlo svetlo sinjim morjem, ae Je razprostiralo pred nje- Lr j, ista.11 Marlttlma. Mesto, med sinjim nebom In _____________ razprostiral govlml očmi. Hassolt Je stopil nekam omotičen na bel pomol; ni se ozrl nazaj na damo, ki Je šla za njim. Pr| nekih vratih ladje ao razkladali prtljago. Pomignil Je pristaniškemu težaku. Vstop na vlak: trajalo Je nekaj časa, reden Je prispel. Po dveh minutah pa Je zavozil v postajo Centrale. Spet Je težak prevzel prtljago. Carinski pregled. Na plazzi Roma ao čakali avtomobili ln pisano poslikani vozički. Bilo Je neznosno vroče. Hassolt so Je brisal po čelu. Okoli njega Je bilo vpitje, ropot ln direndaj. Pristaniški težak ga Je nekaj vprašal v čudno zveneči Italijanščini, ki Je Hassolt ni razumel. NI ae mogel takoj spomniti, kateri hotel v Mcsslnl ao mu priporočili. Z očmi Je begal In Iskal elegantno damo, da bi mu pomagala iz mučne zadrege. Tuja dama a svojimi svetloplavlml lasmi Je že zbujala pozornost med mimo ldočtml gospodi. »Kam ava že holela .. .1« Je vprašal nervozno. Dama se le bežno nasmehnila. »Hotel Moderno Termlnus«, Je pojasnila. Hassolt Je poklical avto. Komaj ata ae vsedla, Je avto že odbrzel. Zavil Je v ulico Primo Bettembre in že ata bila pred hotelom. Izstop Portirji, boyl. »Dve sobi s kopalnico.« Ko se Je Hassolt končno preoblekel ln •topil na majhen balkon, Je globoko zadihal. ?® 1® bila strašna vročina. Dušilo ga je. Vlažen veter Je zapihal od Juga. Na cesti pod njim Je bilo vrvenje. Vse polno ljudi. Večer jih Je Izvabil Iz hiš Nek voz z oranžami Je drdral mimo. Haaeolt Je šel z roko čoz oči. Končno po- čltnlcel Končno vendar oddih. In z njo! Več želja se mu trenutno ne more Izpolniti. To se pravi seveda, da na kupčijske opravke... da na te posle ne sme popolnoma pozabiti. Spet se Je vrnil v sobo. Stal Je tamkaj na preprogi ln nekaj premišljeval. Nato Je lotrkal na vrata poleg svoje sobe. »Sl že skončalat« je vprašata, ne da bi vrata odprl. Čakal Je na odgovor. »Vlegla sem se za nekaj časa.« mn je odgovorila. »Strašno utrujena sem.« »Da, strašno vroče Jo danes. Upam, da ho Jutri že boljše. AH tl Je prav. če stečem iz hiše In pogledam po vlaku, kdaj ae odpeljeva dalje?« »Prav, kar pojdi 1« Hassolt je počakal le nekaj trenutkov pred vrati In poslušal. Pa ni bilo več nobenega glasu lz sobe. »Na svidenje! Vrnem se kmalu.« Vse tlbo. Odšel je ls hotela. Do postaje Je bilo le nekaj korakov. Kmalu le zvedel, kdaj odpelje prihodnji dan vlak proti Katanijl. Lahko gre še na kratek potep, da ae bo medtem spočile. Kmalu je našel kavarno, kt je nosila Ime »Gran Bar Laura«. Naročil je limonado. Pre. pozno se Je spomnil, da bi bilo boljše, če hi zahteval led. Opazoval je množico ljudi, ki sc Jo prelivala po ulici. Umiril se Je. Vro- čina je ponehavala In Hassolt se Je počutil bolje. Leni dnevi bodo to, te počitnice na Siciliji. Kopala ar bova v morju, pila Iz- vrstna vina. Mogoče se bova povzpela še na Etno. Posli ln kupčije ae bodo odvijali v redu dalje. Iz žepa Je potegnil neko pismo In ga razgrnil Znal Je njegovo vsebino že na pamet, vendar Je z očmi spet obstal pri odstavku, ki Je bil podčrtan z rdečim svinčnikom; »... hotel h| Te le enkrat spomniti na najin zadnji razgovor« Ural Je d:ilje: »Mnogo mi je na tem. da bi dobil zastopstvo za rudnik žvepla Santa Lucia. Ob mojem obisku i>a Siciliji ml žal ni uspelo, da bi govoril z odločilnim gospodom le osebno, ker je stalno na potovanju. Pile ae Jilrgen Vopelt, Kemik Je In njegov »konjiček« so eksplozivi. Kakor sem Tl že pravil, Je Izumil nekaj novega, t čimer bo mogočj za- služiti mnogo denarja. Če boš prišel na Sl. cllijo, bi ml lahko napravil uslugo ln poskusil, da prideš z njim v stik. Ob tej priložnosti lahko rečeš zame dobro besedo. Pisal sem mu že celo kopico pisem o tej zadevi v Agrlgont — seveda pa nisem edini človek, ki se poteguje za to kupčijo. Sedaj se popolnoma zanesem nate. Vedno sl se dobro razumel na take posle — ln če bo Tvoja nevesta morda še prijazna z JUrgenom Vo-pelijem (mislim, da Ima rad ženske), potem bo že šlo. če bo kaj lz te kupčije, ne bom pri proviziji pozabil nate. Ce boš morda — tako kot Jaz — v Katanijl stanoval v pen; zlonu Marzlanl, potem tl lahko tamkajšnji ljudje, ki poznajo gospoda Vopellja, omogočijo sestanek z njim. Torej — dobro opravi! Tvoj Frlc.« Hassolt Je spet zložil pismo ln ga vtaknil v žep. Naslonil se Je nazaj na ztol. Bil Je le vedno nekoliko utrujen od nenavadne vročine ter Je mlzlil na prijatelja Frica. Videl ga Je. kako ae dolg ln mršav podi po ulicah Nilrnberga; neprestano ae mu Je strašno mudilo. Njegova glava Je bila stalno polna načrtov ln Idej. Vodno Je bil na lovu za kupčijami, o katerih Je kdaj koli ln od kogar kolt zlišal, od katerih al je vedno mnogo obetal Sedaj je bilo na vrati zastopstvo rudnika žvepla Santa Lucia v Agrlgentu. To zastopstvo hoče dobltt na vsak način, prav tako tudi za eksploziv, ki ga je Iznašel neki zelo zaposleni JUrgen Vopell, s katerim hoče zaslužiti bogastvo. Hassolt se Je tiho smejal predse. »Vopell!« Je zaklical nekdo. »Slgnore Vopell 1« Pred vhodom v kavarno Jo videl nekega majhnega moža s šlrokokrajnlm slamnikom, ki je gestlkullral z rokami in neprestano kričal. »Slgnore Vopeli! Počakajte vendar, saj že prihajam!« Na drugi strani ulice pa Je spet opazil človeka, ki je naglo hodil; klicanje le sicer slllal, vendar ga očitno n> hotel čntl. Vraga — pa menda ni to tlztl gospod Vopeli, o katerem mu piše Frlc! Hassolt Je vstal Izza mizice. Ko Je ta naglo odhajajoči I mož Izginil v množici, se Je naenkrat spomnil, da utegne biti ta človek, ki ga Je nekoč že videl In Je seda.1 šel tamkaj čez cesto povsem nepričakovano — čeprav morda dvomljivo — Nikolaj Vopellus. Hassolt se Je spet vsedel za mizico ln «o naslonil nazaj na stol. Srce mu je pričelo naenkrat burno utripati. Jezil se Je nad tem. Zakaj se Je te misli tako nstraiil, do mu je srce začelo bltrejs biti? Vraga vendar — pa mends ta Nikolaj Vopellus, ki ga Je ta gospod s šlrokokrajnlm slamnikom klical za Vopellja. ni istoveten z Jtlrgenom Vope-lijem, o katerem ml piše Frle, da moram ■ njim na vsak način govoriti? Gospod s slamnikom Je nehal s klici »Signore Vopell!« Resigniran In razgret Je vstopil v »Gran Bar Laura« ter iskal primeren prostor. Ko se Je prerival med stoli, je Hassolt napravil proti njemu z roko po. vabljivo kretnjo; »Prosim, slgnore!« Mož Je prisedel k mizici Hassolta ln globoko zadihal. »Mllle graziel Grozna vrpčlna danes, kaj ne? Tri dni že traja In upam, da je bo kmalu konec.« Nato je naročil Cor-dlal Camparl. Natakar je pristopil ln obrisal pepelnik na mizici. Po celi kavarni Je bil šum ln živahni pogovori. Hassolta se je že spet polaščala nervoza. Prekrižal Je noge. »Gospod Vopell, ki ste ga pravkar klicali, vas gotovo ni slišat?« je rekel vljudno, a odločno: hotel jo zvedeti kaj pobllžjega o Vopeliusu. Italijan je napravil vtis, da mu pogovor ni zoprn. Zapotegnll Je obraz ln zamahnil z roko. »Mudilo se mu Je.« Hassolt. kt je govoril še okorno italijanščino. ker je moral iskati besede, mu je prikimal »Da, izgledalo je tako: zelo se mu je mudilo. Prav nič čudnega za človeka, ki dela za rudnik Santa Lucia.« »Zakaj za Santo Litcio?« »No, za rudnik žvepla pri Agrigentu vendar.« Začuden obraz Italijana se je razjaenll- »Oh ne!« Je dejal. »Motite so, slgnore! Mož od Sante Lucie se piše JUrgen Vopell. Da, tudi tega poznam. Toda tlatl mož zunaj na cesti, ta Je bil samo njegov brat. To je Niko Vopell. moj dober prijatelj. Trgovec z umetninami. antlkvltetaml. V svoji prodajalni ▼ Katanijl Ima najlepšo zbirko antičnih novcev. ki al jo sploh morete misliti. Ali ze zanimate za starinske novce?« (Dalja prihodnjič) Stran 4. Kako bomo praznovali 150 letnico trboveljskega rudnika Nedeljski šport v Zasaviu Prihodnje leto, leta 1954, bo poteklo 150 let od položitve prvih jamskih mer sedanjega rudnika Trbovlje-Hrastnik. S tem so bile začrtane prve, spočetka še majhne ploskve rudarskega prostora, zavzemajoče meje rudnika, ki je v teku let postal največji premogovnik na jugu nekdanje Avstrije, ravno tako pa tudi bivše Jugoslavije. Sto petdeset let je majhno časovno obdobje, komaj čas življenja pet generacij. Toda če gledamo danes retrospektivno na razvojno dobo 150 let, moramo priznati, da človeštvo še nikoli ni živelo tako hitro, da zgodovina še ni bila nikoli v preteklosti tako burna. Razvoj in napredek znanosti in tehnike, vpliv tega razvoja in napredka so bili za preobrazbo in miselnost človeštva večji in usodnejši kot v celi dobi srednjega veka. Tudi v Trbovlje, nekdaj mirno, fevdalno in zaostalo naselje, se je z otvoritvijo premogovnika naselilo nekaj novega, staro življenje podirajočega. Sicer počasi, ali vendar nenehno napredujoče preoblikovanje zunanje oblike tega kraja, starih zakoreninjenih navad, načina življenja v ozkem lokalnem gledanju na dogajanja izven Trbovelj in v svetu so posledica že omenjene položitve prvih jamskih mer pred 150 leti. Z začetkom in hitrim razvojem rudarstva in z njim prihajajoče industrije pa se je pričel tudi preobrat v miselnosti in hotenju delavskega razreda trboveljske doline. Iz nekdanjega ponižnega človeka, ki je delal in garal samo za blaginjo svojega gospodarja-kapitalista, iz poslušnega hlapca cerkvene in posvetne izkoriščevalske oblasti, ki mu je zagotavljala plačilo za njegovo delo na onem svetu, se je začel razvijati borben in napreden delavec, pravi proletarec-socialist — trboveljski rudar. V teku preteklih 150 let so se ustanavljala in izginjala razna rudarska podjetja v Trbovljah, prihajalo in od- hajalo je mnogo slabih, pa tudi dobrih dirigentov rudarskega delovanja. Ostal pa je in bo ostal trboveljski rudar, po celi Evropi čislan rudarski delavec, rudar-revolucionar, ki je vedno stoječ v prvih borbenih vrstah pri težkem jamskem delu, v borbi za pravice delavskega razreda, v narodnoosvobodilni borbi in v delu za zgraditev socialistične domovine dosegel, da je tudi trboveljski rudar sam upravljalec svojega dela in koristnik svojega truda v svobodnih Trbovljah. Za proslavo 150-letnice rudnika, si je vodstvo rudnika zadalo nalogo, da uredi mali rudarski muzej, v katerem naj bi bil nazorno prikazan postopni razvoj rudnika kartografsko in s slikami ter dokumenti posameznih razvojnih obdobij, s starim rudarskim orodjem in opisom različnih vrst pridobivanja in odkopavanja premoga. Ravno tako naj bi bili v tem muzeju zbrani in z dokumenti in slikami pri-kazani socialni razvoj in socialne borbe trboveljskega rudarja od početka rud-enika do zaključka zmagovite udeležbe trboveljskih rudarjev v osvobodilni borbi naših narodov. Istočasno naj bi se sestavila dokumentirana kronika ---------— iviviiu\a 1 UUC rudnika — vse to pa z namenom, da - line. zapustimo našim zanamcem dokaze, kako se s trdim in pogumnim delom lahko koraka do zaželjenega cilja, kako se je trboveljski rudar znal dosledno boriti, da je postal lik pravega revolucionarja, ki bo vse priborjene dobrine znal tudi trdno obdržati v svojih žuljavih rokah. Veliko gradiva in dokumentov leži po raznih arhivih rudniških obratov. Veliko takega gradiva in predmetov pa imajo še privatniki, stari rudarji in njihove družine. Zaradi tega naprošamo vse rudarje in ostale Trboveljčane, da pregledajo doma svoje omare in skrinje. Prepričani smo, da | nam bo vsak od njih dal na razpolago vse, kar je v zvezi z zgodovino trboveljskega rudnika. Vsaka najmanjša stvar je pomembna in potrebno je, da se jo odtrga pozabi. Vsako sredo popoldne od 3. do 5. ure bo v ta namen tov. inž. Franjo Stefe sprejemal v ja-momemici rudniške uprave vse tiste, ki so voljni sodelovati pri uresničevanju te _ zamisli rudniškega vodstva. Upamo in prepričani smo, da bomo na dan proslave lahko s ponosom pokazala sadove skupnega dela nas vseh, rudarjev in celokupne trboveljske do- — e — Tudi prva spomladanska nedelja je bila v raznih športnih področjih precej živa. Največ prireditev so imeli nogometaši, nadalje košarkarji, smučarji in boksar j L V 2. kolu slovenske boksarske lige je bilo napovedano srečanje med ekipo »Rudarja« in »Fužinarja« iz Raven. Ker pa gostov ni bilo v Trbovlje, se piše rezultat tega dogovora z 16:0 v prid »Rudarja«. Zaradi izostanka Ravenčanov, so se domači boksarji poskusili med seboj. KOŠARKA Na igrišču za poslopjem OLO v Trbovljah so se srečali košarkarji »Rudarja« s »Slavijo« iz Ljubljane (bivši Krim). Po boljši igri je »Slavija« premagala domačine s 41:22 (24:12). NOGOMET Na stadionu »Rudarja« so se že v dopoldanskih urah pomerili mladinci »Retja« in »Dobrne« v prvenstveni tekmi. Po zanimivi igri so mladinci »Retja« s težavo premagali žilave in borbene Dobrnčane s 5:4. Mladinci »Retja« so že vodili s 4:0, a so pozneje popustili, kar bi se jim kmalu maščevalo. Popoldne so v prvi tekmi nastopili mladinci »Rudarja« in »Bratstva« iz Hrastnika. Zmagal je »Rudar« s 4:2. V prvem kolu prvenstva Zasavja so se spoprijeli »Rudar I« in »Retje« ter »Dobrna« in »Bratstvo« iz Hrastnika. Medtem ko sta se ekipi »Rudarja I« in »Retja« razšli neodločeno z 1:1, je bila druga tekma med »Dobrno« in »Bratstvom« za Hrastničane nesrečna; »Dobrna« je premagala »Bratstvo« s 4:1. Zmaga Trboveljčanov je sicer zaslužena, vendar je sodnik Zupan oškodoval Hrastničane za najmanj dva gola, »Dobrno« pa za enega. — Gledalcev je bilo okrog 300. Prvo moštvo »Rudarja« je igralo v Ljubljani s »Slavijo«. Revirsko moštvo je izgubilo tekmo z 0:1. V Zagorju pa sta nastopili »Svoboda« iz Kisovca in nogometaši iz Litije. Gostje so premagali Kisovčane 2 rezultatom 1:0. Smuk in slalom pod Kumom Za zakljuftek zimske sezone je smu&areki klub »Kum« z Dobovca priredil preteklo nedeljo pod Kumom medklubsko tekmovanje J slalomu in klubsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Nastopilo je največ mladincev. IZPRED SODIŠČA Člane ZKJ je žalila Pred dnevi se j« pred okrajnim sodiščem v Trbovljah zagovarjala Milena Vodišek iz Radeč št. 185, ker je 22. decembra lanskega leta v hotelu »Jadran« v Radečah vpričo več oseb žalila Zvezo komunistov Jugoslavije z najrazličnejšimi nesramnimi žaljivkami in tam prisotne člane okrajnega komiteja ZK. Sodišče jo je obsodilo na 10.000 din kazni, ki jo mora plačati v roku treh mesecev, v nasprotnem primeru pa bo sodišče spremenilo to kazen v 50-dnevni zapor in plačilo stroškov kazenskega postopanja. Prodajne bloke je ponarejala ?red sodiščem so se zagovarjale nadalje Majda Koder iz Trbovelj — Lok št. 412, trg. Marija Brčon iz Trbovehj - Lok št. 510 in Blica Hančič, stanujoča v Trbovljah - Lokah št. 594. Prva so * zaradi tega, ker je v času e je zagovarjala od aprila do ju-tajničarka v tr- 1 ZASAVSKI PIONIR I Kotiček ma naše pionirje in pionirke Poučni Izlet smo napravili Pionirji osnovne iole v Loki pri Zidanem mostu in v Razboru smo priredili pred kratkim poučni izlet v Hrastnik. Najprej smo si ogledali steklarno. Ravnateljstvo nam je dalo na razpolago strokovnega vodjo, ki nam je pojasnjeval delo v steklarni. Tako smo pionirji videli, kako se izdelujejo razne steklene posode. Pridobivajo se iz gmote, ki se v posebnih velikih pečeh segreva do 1500 stopinj. Na lastne oči smo se prepričali, da ti delavci opravljajo težavno in odgovorno delo z vestnostjo in strokovnim znanjem. Marsikdo od nas je dejal, da je bolje delati na kmetih na čistem zraku kot pa v tovarni. Ogledali smo si še Kemično tovarno v Hrastniku, kjer Izdelujejo tudi razna gnojila in škropiva. Tako smo na tem I izletu mnogo pridobili. Hvaležni smo upravam obeh podjetij za dana pojasnila. Ko smo se popoldne dobro razpoloženi vračali domov, smo v Hrastniku nad steklarno videli tudi nekdanji grad, ki ga je dala tamkaj sezidati pred več kot 50 leti baronica De Seppe iz Trsta. Ta je svoja stara leta preživela v Hrastniku. Grad je imitacija gradu Mlramar pri Trstu. V hrastnlškem gradu je sedaj uprava steklarne. Pionirji in Podmladkarji RK smo priredili tudi prostovoljne zbirke za poplavljence v Holandiji, Belgiji in Angliji. Pri tem zaslužijo vso pohvalo podmladkarji iz Razbora, let so zbrali 1750 din, pionirji iz Loke pa 1200 din. Dobro bi bilo, če bi že druge šole objavile svoje prispevke v ta namen. Pionirska nagradna križanka Milena Vidmar, dijakinja 4. b razr. nižje drž. gimnazije v Zagorju, nam je poslala sledečo križanko: Rešitev pionirske nagradne premikalnice Četudi je bila besedna premiikalnica v naši zadnji številki nekoliko težja, smo vendar dobili precej pravilnih odgovorov. Rešitev se glasi: reva, Vera, Eva, ave, era, re, ar, Ra. Žreb je odločil tokrat za nagrado Marijo Ostanek, dijakinjo III. b razreda trboveljske gimnazije, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo. Listnica uredništva za pionirje Plonlrlu Z. o Trbovljah: Veseli nas, da tako mlad že prebiraš »Borbo« in se zanimaš za dogodke po svetu. Naslov članka »Audiatur et altera pars« bi v nai jezik prevedli takole: Naj se zasliši tudi druga (nasprotna) stranka (da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona). — Ce ne bol kaj vedel, kar piši. Pozdravi ni j« lanskega leta kot i>! ngfljri i L.... govski poslovalnici na posameznih prodajnih blokih, ki jih jo »prejemala od kupcev in ki so »lužili za dnevno kontrolo blagajniškega stanja, popravljala končne vsote in sicer višje na nižje, s čimer si je ustvarila blagajniški višek najmanj 16.051 dinarjev in si je to vsoto prilastila. Druga obtoženka, Marija Brčon, je v drugi polovici meseca maja, ko je opravljala dolžnosti blagajničarke ugotovila ob zaključku dnevne blagajne pri primerjavi zneska v blagajni , eT , prodajnih blokov denarni višek *?4.(Ug. kateri znesek si je tudi prilastila. iT ica«.JIanSlč, Je v *astl Oti 7- do 13. aprila 1952 vršila posle blagajničarke ter ugoto-vila v posameznih dneh v blagajni denarne viške, Iti pa jih ni odvedla upravi, ampak pridržala zase, vsega skupaj 1800 din. Vse obtoženke so svoje dejanje obžalovale; niso si znale pojasniti, kako je prišlo 5° i'f?a'.?a. 80 7M I® zneske obremenjene. Sodišče hh je spoznalo za krive ter je ob-eodilo Majdo Koder na 5 mesecev zapora ut na povrnitev zneska 16.051 din, Marijo Brčon na 9 mesece zapora ln na povrnitev 204 din_ trgovskemu podjetju, ETlco Hanči« Pa na 4 mesece zapora tor na plačilo škode podjetju v znesku 1800 din. Vsem trem pa je sodišče izvršitev kazni odložilo, ker je spričo njihove mladosti in pa ker so bile drugače v službi vestne in ubogljive, priča- uiugace v siuzdi vestne m ubogljive, pričali'’'1*'1,’ da.se bodo tudi brez dejanske izvršitve kazni v bodoče poboljšale. Primanjkljaj v trgovski poslovalnici Sodišče je obsodilo tudi Jožeta Kravsa iz Hrastnika št 164, ker je kot poslovodja poslovalnico št. 4 Mestnega trg. podjetja v Hrastniku v času od meseca marca do okto-bra lanskega leta povzročili v prodajalni primanjkljaj v znesku 224.341 din. Do primanj-kljaja je pori&lo na ta način, ker je obtoženec h I n ir n r»rrw4 o 41 mU4U> i_z ^ .. pro* blago L, ^ ■»•»v li|| uu, 11 (IVU 11, ŠOT je <>l) IA>7.( blago prodajal po nižjih cenah, kot pa bile potrjeno, peueg tega ni ovidentlral p*o-dajnih cen na blagu, zaradi česar se blago ni prodajalo po določenih cenah, kar je imelo z posledioo tako velik primanjkljaj. Na sodišču se je obtoženec zagovarjal, da ni zniževal cene nekurantnemu blagu in da je od uprave podjetja dobil samo okvirno vsoto, tako da je posameznim artiklom ceno sam določil Po njegovem je nastal ta man-ko zaradi tega, ker je znižal ceno nekateremu neidočemu blagu na predlog uprave, pozabil pa je to blago označiti po prvotnih cenah ter se je blago na ta način prodajalo po znižanih cenah, razlika pa ni bila ugotovijena. Zanikal pa je, da bi si bil prilastil kakšen denar in je imel najboljši namen. da se pri delu čim bolje izkaže. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. povrniti pa reeSu din. priM* ie že pravA L» H« TAKO )E PRAV? Med telesnovzgojnkn društvom »Partizan« in sindikalnim športnim društvom »Proletarec« v Zagorju ter športnim društvom »Svoboda« v Kisovcu ni bilo doslej nobenega pravega sodelovanja. Zato tudi uspehi niso bili takšni, kot bi lahko bili, če bi delala vsa društva sporazumno. Tako stanje je bilo nevzdržno, zato so na pobudo koordinacijskega odbora pri OLO Trbovlje ustanovili pri Svetu za prosveto in kulturo pri LO MO Zagorje poseben odbor, ki bo imel nalogo, da vskladi delo navedenih treh društev. Na širšem sestanku mestnega komiteja ZK Zagorje, kamor so bili povabljeni tudi številni predstavniki in funkcionarji vseh društev ln ostalih množičnih organizacij, so se podrobno pogovorili o bodočem delu. Ugotovili so dosedanje napake ter sklenili, da bodo vsa društva v bodoče osvojila boljši in uspešnejši način dela, pri čemer jim bodo pomagale tudi množične organizacije. Predvsem je treba odpraviti nepravilne odnose in trenja med vodstvi društev, ki so se včasih pojavljala in Vodoravno in navpično: 1. vodna žival; 2. moško ime: 3. zrakoplov; 4. pozitivna elektroda, po kateri teče električni tok; 5. predlog. Črke: AAAAAA, BB, D, II, L, NNNN, OO, R, V. Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 30. marca. Izžrebani bo dobil lepo knjižno darilo. « Ali sl že postal naročnik »Zasavskega vestnika«? ir Se 10 dni imaš časa da lahko dobiš zastonj moško dvokolo ki ga nudi vsem svojim odjemalcem, ki bodo kupili do 4. aprila 1953 v trgovskih poslovalnicah MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA V TRBOVLJAH blago v vrednosti nad 500 din (ta pogoj ne velja ob nakupu živilskih predmetov). ŽREBANJE BO 5. APRILA OB 11. URI DOP. NA VRTU RUDNIŠKE RESTAVRACIJE Vseh dobitkov je 75 v vrednosti 200.000 dinarjev Poleg kolesa so Se naslednji dobitki: več kosov blaga (kamgarn), blago za ženski kostim, več kosov volnenega blaga za moško obleko, blago za moške suknjiče, blago za moške hlače, več moških srajc, več kosov kompletnega ženskega spodnjega perila, nadalje jopiči, puloverji, več vinskih servisov in še drugi praktični dobitki. Novo prispela zaloga raznovrstnega spomladanskega blaga vam bo prav gotovo všeč — zato pohitite in ne odlašajte z nakupom. Sreča te čaka - deset dni imaš še časa] zavirala razvoj enega ali drugega društva. Važen je bil zlasti sklep o vključitvi vseh članov športnih društev V TVD Partizan, kjer bodo ti člani dobili potrebne osnove za uspešnejš® športno delovanje. Za telovadne vaditelje bodo priredili poseben tečaj, mladino predvojažke vzgoje bodo usmerili v telovadnico in posvečali večjo skri> mladini, ko zapušča šolo. Na setanku je bila izrečena želj«, da bi se učitelji in profesorji bolj zanimali za fizkultumo delovanje. Na šolah naj bi se prirejala fizkulturna W športna tekmovanja. Upravni odbori Partizana ter športnega društva »Proletarec in »Svoboda« bodo imeli od časa do časa skupne seje, na katerih bodo pretresali in reševali vsa pojavljajoča se vprašanja. Upamo, da bo tesnejše sodelovanje med navedenimi društvi imelo za posledico boljši razvoj fiz* kulture in športa v Zagorju. objave Obvestilo V zvezi g popisom prebivalstva Ž®-limo, da se v dneh popisa, t. J. 1- * In 3. aprila 1953, zadrži en član druži0® vedno doma, ker bi bilo v nasprotne«0 primeru delo popisovalcev prebivalstv® otežkočeno. Istočasno naprošamo Pre” blvalstvo, naj se v navedenih dneh 0 obrača na urade in ustanove ker bo® njihovi uslužbenci zaposleni pri P°P prebivalstva. Ljudje naj obiskuje^ urade le v izredno nujnih, ncodložl« vlh primerih. (Iz tajništva LO MO Trbovlje) Vabilo na občni zbor Društva upokojence^' podružnica Trbovelje. ki bo v tore«-31. marca t. 1., ob 9. uri dopold°e dvorani Delavskega doma v TrbovU30’ Dolžnost vsakega upokojenca je» -i* se občnega zbora zanesljivo udel#;’ Obravnavala se bodo razna pe1^ vprašanja, ki morajo zanimati vsake* upokojenca. odbor- Preklic Preklicujem žaljivke, izrečene žini Podbregar. — Marija Zap°tn Trbovlje — Loke 469. ______ Preklicujem žaljivke, ki sem ija rekla Gabrijeli Gašparutovi. — v Jančič, Zidani most 103. ______ Preklicujem, da ni res, kar sen',?de vorlla o tov. Antonu Drobežu 3 ^ neprijavljenega vina. — Antonija « Trojane. ________ PRODAM lep, globok otroški voztč del«. — Naslov v upravi »Avto«00' PRODAM gospodarska poslopja s 4 ha Primerno za upokojence. — Mea Jožefa, Podpadež 84 LI8TNICA UREDNIŠTVA Tj»v. Vojteha Lozarja 1* T*!’*«e^u|r* št. 596 prosimo, da •« zglasi r no»® nUtvu.