117 Tatjana Hojan GREGOR NOVAK (1901–1974), učitelj in šolski upravitelj Rojen je bil 12. marca 1901 v Dolenjem Lo- gatcu, očetu Jakobu, delavcu na železnici, in materi Ani, rojeni Mele. Bil je najmlajši med sedmimi otroci. Osnovno šolo je obiskoval v Dolenjem Logatcu, med letoma 1912/13 in 1914/15 je končal 3 razrede meščanske šole v Postojni, v Ljubljani je obiskoval priprav- niški tečaj v šolskem letu 1915/16, 3 letnike učiteljišča med 1916/17 in 1918/19 in po- čitniški tečaj od 18. avgusta do 4. oktobra 1919. Učiteljišče je končal 9. oktobra 1919. Med študijem je prejemal 520 K ustanove na učiteljišču in se zavezal, da bo poučeval šest let na javnih ljudskih šolah. Gregor Novak (1901–1974). 18. julija 1932 se je v Dobu pri Domžalah poročil z učiteljico Cecilijo Novak.1 21. maja 1933 se jima je rodila hčerka Neda Marija, 3. septembra 1934 pa hčerka Gorka Frančiška. Med 8. novembrom 1919 in 30. septembrom 1922 je poučeval v Črnomlju kot začetni uči- telj, kot nadomestni učitelj na trirazredni šoli v Dragatušu med 1. oktobrom 1922 in 1. fe- bruarjem 1923, kot začetni učitelj v Metliki med 1. februarjem in 1. septembrom 1923. Strokovni izpit je opravil 6. maja 1922. Uspo- sobljen je bil za poučevanje slovenščine, pe- tja in telovadbe. Na Vrhniko je prišel 1. sep- tembra 1923.2 Z družino je stanoval na Švabičevi cesti št. 4 (zdaj Ljubljanska cesta 22), ki je bila last družine Oroszy, kasneje družine Sedej. Po drugi svetovni vojni je hišo kupilo državno podjetje DES in družina se je leta 1948 prese- lila v vrhniško šolo. 31. oktobra 1926 je v Ljubljani uspešno opra- vil trimesečni prvi delni strokovni tečaj za učitelje risanja na obrtnih šolah. Učence 2., 3. in 4. razreda višje narodne šole je poučeval v praktičnem vrtnarstvu, sadjar- stvu in cvetličarstvu. Na obrtnonadaljevalni šoli je v šolskem letu 1934/35 v prvem razre- gregor novak (1901–1974), učitelj in šolski upravitelj 118 Vrhniški razgledi du poučeval vse predmete, v drugem vse, razen obrtnega računstva, spisja in telovad- be. Naslednje leto je bil razrednik 2. razreda in v njem učil vse predmete. Šola je delovala do šolskega leta 1936/37.3 Ponovno je začela delovati šele po vojni v šolskem letu 1945/46, se nato preimenovala v Šolo za učence v go- spodarstvu raznih strok, leta 1952 pa v Vajen- sko šolo za razne stroke. Novak je poučeval tudi na tej šoli. Leta 1939 so ga ocenili tako: »Popolnoma predan šolskemu delu, poučuje zelo nazorno in je pouk zanimiv in praktično usmerjen. Se posveča delu z vso ljubeznijo in dosega odlič- ne uspehe. Postopa z mladino očetovsko stro- go. Ima prav dobro disciplino.«4 Zapis v uslužbeniškem listu učitelja in šolskega upravitelja Gregorja Novaka (Arhiv Republike Slovenuje, AS 231, škatla 54). Leta 1940 je omogočil vrhniškim otrokom, da so se učili igrati na harmoniko. Poučeval jih je Tone Sameja iz Domžal, ki se je na Vrh- niko vozil z motorjem.5 Že v prvem letu druge svetovne vojne je bil 14. marca 1942 aretiran in poslan v taborišče Gonars. Vrnil se je 24. avgusta istega leta. V spominih na taborišče je profesor France Pla- nina napisal, da je bil Novak vodja vrhniške skupine zapornikov. Ker je bilo v taborišču precej mladincev, so za tiste, ki niso bili stari 19 let in niso imeli nižje srednje ali meščan- ske šole, organizirali taborno šolo. Grega No- vak je v šoli, ki so jo odprli 17. maja 1942, poučeval računstvo.6 119 Leta 1944 so ga internirali Nemci. 31. de- cembra 1944 so mu ustavili službene pre- jemke, žena pa je dobivala podporo v višini polovične plače. Bil je v delovnem taborišču Dresden, kjer so zapornikom dajali tudi ne- kaj denarja. Uspelo mu je pobegniti in s tem denarjem si je kupil vozovnico za vlak, da se je lahko odpeljal na Jesenice. To mu je uspe- lo, ker je znal nemško. Na Jesenicah mu je pomagal Vrhničan Avgust Seliger. Po končani vojni se je vrnil na Vrhniko. Vključil se je v reševanje vprašanj na podro- čju kulture in izobraževanja. Leta 1945 je delal v odseku za propagando pri Okrajnem odboru OF Vrhnika, leta 1946 pa je bil pred- sednik Ljudskega izobraževalnega sveta Vrh- nika.7 Leta 1951 je bil član Sveta za kulturo KLO Vrhnika in leta 1952 predsednik Sveta za prosveto in kulturo mestnega ljudskega od- bora Vrhnika.8 Med tem je bil 21. maja 1946 imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za okraj Ra- kek.9 V šolskem letu 1948/49 je poučeval v 7. ra- zredu zemljepis in zgodovino, vodil je tudi telovadbo. S šolskim letom 1949/50 je bil imenovan za šolskega upravitelja in bil na tem mestu do šolskega leta 1960/61. Na seji uči- teljskega sveta 3. septembra 1960 je predstavil novega upravitelja Karla Podhostnika.10 Leta 1947 ustanovljeni vrhniški vrtec je bil vse do leta 1951 pod upravo osnovne šole, nato pa je postal samostojen. Leta 1949 je v šoli odstopil prostore za pou- čevanje glasbe. Stane Habe je poučeval har- moniko in klavir, violino pa nekaj časa Mi- lan Stibilj iz Ljubljane. Ta je kmalu prenehal poučevati. Njegove učence je prevzel Grega Novak, dokler ni leta 1952 prišel na Vrhniko Drago Bitenc.11 Nikolaj Pirnat, Grega Novak, Gonars, C. 89, (1942), (risba last: družinski arhiv). Orožne vaje v Bohinjski Beli. 15. 8. 1940 so prišle na obisk žena in hčerki (foto last: družinski arhiv). gregor novak (1901–1974), učitelj in šolski upravitelj 120 Vrhniški razgledi Dolga leta je bil poverjenik Podmladka Ja- dranske straže, pripravljal izlete na morje z učenci višje narodne šole in 4. razreda osnov- ne šole. Posebno odmeven je bil zlet med 20. in 24. julijem 1937. Udeležilo se ga je 30 stra- žarjev in 9 članov. Ogledali so si Kras, Kralje- vico, Sušak, Trsat, letovali pa v Mariborskem domu v Bakru. Za izvedbo zleta je sprožil na- biralno akcijo, ki je bila zelo uspešna.12 Podmladek Jadranske straže je 16. junija 1934 razvil svoj prapor. Na slovesnosti v par- ku pred šolo je bil Novak med govorniki. Večkrat je sodeloval na praznovanjih »Zedi- njenja« 1. decembra. Leta 1930 je na slove- snosti v Rokodelskem domu predaval o Če- hoslovaški s skioptičnimi slikami, leta 1932 je pripravil telovadne točke.13 Sestavil je brošuro ob petdesetletnici vrhni- ške šole, ki je izšla 1954. V njej je opisal zgo- dovino šolstva na Vrhniki, statistični prikaz šolskega obiska v 100 letih, vrhniško okolico in gospodarsko dejavnost Vrhnike. V brošuri je tudi Cankarjeva črtica Tičkov Grega in čla- nek Franceta Habeta Kratek oris zgodovine Vrhnike in njene okolice.14 Deloval je v učiteljskem društvu. Ko je služ- boval v Črnomlju, je bil na zborovanju be- lokranjskega učiteljskega društva 27. maja 1920 izbran za delegata na prvem učitelj- skem kongresu po vojni v Beogradu. Tam je bilo ustanovljeno skupno društvo Udruženje jugoslovanskega učiteljstva. Na zborovanju belokranjskega društva 14. oktobra je poro- čal o tem. V zapisniku so zapisali: »Tovariš Novak prav zanimivo poroča o učiteljskem kongresu v Beogradu; marsikaj smo čuli, če- sar niso poročali časopisi. Predsednik opozori tovariše, ki so zaostali s svojimi prispevki k potnini v Beograd, da to v kratkem poravna- jo, ker ni nikakor prav, da bi moral tovariš Novak večino potnih stroškov trpeti sam.«15 Že v Črnomlju je bil od 1919 do 1923 član te- lovadnega društva Sokol, deloval v pevskem, dramskem in glasbenem odseku. Tam je bil tudi član Narodne čitalnice in podružnice Jugoslovanske matice. Tudi na Vrhniki je bil član podružnice Jugoslovanske matice, nekaj časa blagajnik Cirilmetodove družbe, tajnik Šahovskega kluba, član Rdečega križa, Olepševalnega društva, Branibora, odbornik »Seljačke družine« in režiser prostovoljne Gasilske čete Drenov grič – Ligojna – Lesno Brdo. Najbolj se je udejstvoval pri društvu So- kol. Od leta 1935 je bil starosta, režiser, član prednjaškega zbora in vaditelj moške dece. Leta 1935 je odprl, opremil in uredil gledali- ški oder Sokola. Bil je tudi knjižničar javne sokolske knjižnice. Zanimiv je podatek, da je imel domoljubni govor ob izbruhu druge sve- tovne vojne na telovadišču, kjer so se zbrali vsi sokoli. Društvo je bilo nato razpuščeno.16 Na Triglavu, 1931. Od leve: stoji Grega Novak, x, x, Cilka Novak, zadaj Marija Petkovšek in Josip Bricelj (foto last: družinski arhiv Novakovih). 121 Leta 1961 se je z družino preselil v Ljubljano. Umrl je 27. februarja 1974 v Ljubljani. Poko- pan je v Dolenjem Logatcu. Opombe: 1 Hčerka Neda Novak je povedala, da je oče takoj, ko je učiteljica Cecilija Novak po novem letu 1926 prišla na vrhniško šolo, rekel svojemu ko- legu: »Ta bo moja žena, že sedaj se piše Novak.« 2 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Osebna popisnica, škatla 4. 3 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Kronika osemrazredne osnovne šole na Vrhniki, VI. knjiga, škatla 1. 4 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Ocenjevalni list, škatla 4. 5 Podatek hčerke Nede Novak. 6 France Planina: V italijanskih zaporih, Loški raz- gledi 1978, str. 269, 277. 7 ZAL, Krajevni ljudski odbor Vrhnika, VRH 13, škatla 5 in 6. 8 ZAL, Krajevni ljudski odbor Vrhnika, VRH 13 fasc. 1. 9 Arhiv Slovenije, AS 231, Ministrstvo za prosveto, personalne mape, škatla 54. 10 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Zapisniki sej učiteljskega sveta 1948/49, škatla 2. 11 Razvoj Glasbene šole Vrhnika do leta 1976, Glas- bena šola Vrhnika, 1996, str. 6. 12 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Zapisniki sej učiteljskega zbora 1935– 1937, škatla 1. 13 Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, Mapa osnovne šole Janeza Mraka na Vrhniki, Ra- zne mladinske prireditve in roditeljski večeri. 14 Grega Novak: Ob petdesetletnem jubileju vrhni- ške šole, Vrhnika, 1954, 55 str. 15 Belokranjsko učiteljsko društvo … UT 1920, (28. 10.), št. 41, str. 3. 16 Milena Živec: Sokolsko gibanje na Vrhniki, Vrh- niški razgledi št. 10, 2009, str. 149. gregor novak (1901–1974), učitelj in šolski upravitelj