domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. hhaja kot priloga .8I.UVKNVU* letite ri„k prvi (n tretji četrtek tnetera. Ako j« (a dan pratnik, itidt .DOMOLJUB" dan popeej Cena mm )* NO Ar. m celo leto — Spiti m tiopiti naj te poiiljajo: uretiniAttn* .DOMOJJUBA", 1/jnHjana, v MM«-nUkih Hlie.th »t. 'i. Narointna mi interati pa opramiilrtt .DOMOLJUBA" Vodnikove uliet It. 9 - Natnanila m rtpeejtmajo m plačujejo po dogovoru. At«v. :* V Ljubljani, 1. februarija 1894. letnik VII. i. Deželni zbori. lJt;Ju-lui zliori zborujejo sedaj po raznih avslrij nkib deželah. Za nas Slovence no jioaebiio važna zborovanja deželnih zborov v pokrajinah, v katerih bivajo Slovenci, pred vsem pa na« zanimajo naprave našega kranjskega deželnega zbora. 'ludi laios konservalivnu stranku posebno kuže. da j«j je blaginja prebivalstva na srcu, d očim so I beralci dosti bo\j razsipni s deželnim denarjem, Bilo je že več precej burnih razprav. 1'osebno pri vprašanjih o »olslvu so se bih aopet jako razvneli duhovi. Potrebščine za šole se zopet zvekšajo in so za bodoče leto proračunjene na gld. Te potrebščine bodo pa še vedno nara- ščale, kajti je »e vedno več novih uatanoviti. Poročevalec čast. gosp. kanonik Klun je govoreč o lepih uspehib frančiškanske šole v Novem Mostu omenjal, da je želeti, da se osnuje še več redovniških šol, ki so mnogo ceneje. Prav po nepotrebnem je ob tej priliki govoril dr. Ivan Tavčar proti redovniškim šolam ; ko ga je poslanec Žitnik zaradi tega zavrnil, dejal je, da je govoril le v šali. Nam pa se zdi, da tam ni mesto za šulo, kjer se gre za tisoče denarja, katerega morajo plačati davkoplačevalci. Posebne važnosti za gorenjsko kmetu je predlog, ki ga je stavil letos poslancc P o v še zastran izvrševanja gozdnega zakona. Predlagatelj je zahteval, da naj se zakon tako izvršuje, da bodo opravičenci mogli svojo pravico zares izvrševati. C-ovornik je navajal, da so haš najboljši kraji za pašo zaključijo s pretvezo pogozdovanja. Tu se pa postopa proti postavam, ker se dotični gospodarski načrti ne predložo oblaatvu v potrjenjc, kakor bi se morali. Valcd taccga postopanja se hitro manjša število živine po Gorenjskem poaebno v radovljiškem okraju. Važen jc tudi predlog o novem oaebneni davku, o preoenovi davkov je poslancc Povše napisal lepo knjižico. Vlada namreč misli del tega davka propuatiti deželi. Poslancc Šuklje pa vendar miali, da bi kranjski deželi to dosti no koristilo, ker v naši deželi biva le malo bogatinov, torej bi dobili le malo tega davka. On toraj priporoča, da se deželni zbor obrne do vlade, da bi kranjski deželi prepustila kak drug davek, recimo hišni davek. 'Zal, da moramo že danes reči, da mi od tega predloga kakega posebnega uspeha ne pričakujemo. Konservativna stranka je v deželnem zboru tudi letos ugovarjala grajenju deželne bolnišnice na drag način, tako da bode vso stalo blizu pol milijona. Liberalci se za to ne brigajo, v vsem bi radi posnemali druge bogatejše dežele. Za dolenjske kraje je važen sklep deželnega zbora, da se je dovolil znesek za merjenje železnice iz Novega mesta v Belo krajino. Potrebna je ta železnica vsekako, ker je Bela krajina odločena od svetovnega prometa. Da sc povzdigne blagostanja na Kranjskem po razvoju obrta, oziroma prepreči prevelika beda, je deželni zbor dovolil doneske za povzdigo alamnikarskcga obrta v Domžalah in za vpeljavo čevljarskega obrta v Kropi, o druzih sklepih bode Domoljub prihodnjič več povedal. V koroškem deželnem zboru sta letos poaebno dve stvari vzbudili hudo debate. Tako jo preložitev humbreško ceste razgrevala duhove v deželnem zboru. Nova cesta je namreč slabša od stare in poleg tega je pa bil celovški okrajni glavar ugnal komedijo, da sc jc postavil spomenik sedanjemu deželnemu predsedniku, ki ima posebnih zaslug za preloženje te ccatc. Na zahtevanje glavarjevo so občine dospevale za ta spomenik. To stvar jo pojasnil alov. poslanec g. Einspielcr v deželnem zboru, kar seveda nekaterim gospodom ni nič ugajalo. Druga stvar jc pa ta, da jc deželni odbor sklenil v novo deželno bolnico vpeljati protestantske dijakoniae iz llerolina. Temu predlogu so je odločno uprl poslanec čaat. goapod Kinspiclcr in predlagal, da se pokličejo usmiljene se*m Ta predlog jc podpiral pmv-zvišeni knezoikof Kahn. Ta predlog soje izročil odseku kateri ga p« bode najl*« pokopal. Od komikih nemlkih liberalec* druzega ni pričakovati, da res pokličejo pm testanUke ilijakoniac. Lahko ni mislimo, kake bodo razmere v bolnici, ako bodo v njej gospod v»le l>rotc stenske dijakonise. Nikdo ne bodo glodal na lo, da se ob pravom času k bolniku tudi pokliče duhovnik. V goriškem deželnem zboru je dr. vitez Tonkli interpeloval vlado o sestavi porotniškib sodišč. Sedaj so na (toriikem čudne razmere, večina porotnikov ne ume slovenščine. Sedaj sodijo Slovence porotniki, ki ne umojo njih jezika in zatorej je v nevarnosti nepristranost sodišča. V štajerakem de), zboru letoa ci poaebno imenitnih razpet. «ofti«ki p*l«ri vidj>. ** Pr"«' Nemcem ni« ne opravijo. z*. D-čejo kre« vspeba tratiti Um in mrtoiHi *«ško» aa č katoličanov iz mest in iz vseh krajev ogerske dežele v glavnem ogerskem mestu. Zbrali so s* posebno zalo da skupno, slovesno in glasno povedč brezbožnim minialrom. da Ogri nečejo brezverskega zakona, marveč, da hočejo živeti in umreti v krščanskih družinah, posvečenih z zakramentom sv zakona. Očitno so pred svetom nn tem shodu Ogri spoznavali sveto katoliško vem, obetali jej zvestobo in pa sklep vsikdar neustrašeno braniti pravice katohske vere Papežu in cesarju at> naznanili svojo udanost in oba sta se zahvalila in jih potrdila v njih sklepih. Na \emikcm sta ae zopet sprijaznila nemški cesar in prejšnji kanrelar Bismark. ki je * generalom Moltkejem ustanovil nemško državo. Mlademu resarju Viljemu II. ni bil po volji mogočni in brezobzirni Bismark, zato je imenoval za svojega kanoelarja generala Kapri-vija in Bismarka je odslovil. Od tistega časa ni maral več slišati o njem. Stari Hismark je odslej vedno zabavljal proti vladi. Nobena stvar, ki se je storila po njegovem odstopu, mu ni bila všeč. Zato je sprava njegova s cesarjem pomenljiva. Sicilija je otok na jnžni strani Itattje. Od prirode je ta otok tako bogato obdarovan, da se je imenoval v starih časih žitnica Italije, ali vendar tu vlada skrajno revščina Tam so namesto kmetov le najemniki bogatih grajSčakov, ki bivajo v mestih. Obdelovalci pa zemlje ne vzamejo naravnost od lastnika v najem, temveč od katerega glavnega najemnika, ki je zemljo vrel naravnost od grajsčaka v najem. Vaed tega pa povsod vlada revščina ter večkrat niti toliko ne pridelajo, da bi plačali najemnino. Nezadovoljno prebivalstvo seje začelo zbirati in zahtevati, da se zboljSajo kmetijske razmere. BIH «o v več krajih veliki poboji. Ljudstvo je v več krajih kar pognalo uradnike in uradna poslopja požgalo. Vlada je na Sicilijo poslala mnogo vojakov in vojaflkemu oblastvu dala vao oblast v roke Vojaika sile je napravila red, ali ne vi so, za kako dolgo. Srbija. V Sibiji je kralj poklical svojega očeta iz Pariza in se ž njim posvetoval, kaj aaj stori, ker radi-kalci slabo gospodarijo in (udi ne skrbč ia red v deželi. Sklenila sla odsloviti radikalne ministre in poklicali nove. Nova vlada je sestavljena iz previdnih in bistroumnih mož, ali radikalna skupftčina jej je napovedala bud boj. Ker imajo radikalci narod /.a seboj, ne ve se, kako sc stvar Se razmola. Listek. Kje je brod? 'Črtka in francovko-iitmftke vnjtke). 1. I lilo jc po bitvi pri Kroescbwillerju. Prancozje se umikajo preti sovražnikom proti Clift-lonsu. Vojna jc že prekoračila reko Menso; za seboj podira moatove, da zadrži Pruse, ki eo jim za petami. A s tem, da zapira pot sovražniku, zapirajo tudi onim francoskim vojakom, ki eo zarotah, bodi ai, da so zašli ali pa ranjeni niso mogli drugih dohajati; široka reka jih loči od ermade. Mrači se*. Tihe senc« sc gibljejo po hribih; četa vojakov obstoji pri razvalinah mostu, le juden obok stoji še v erodi vode. Vojaki raznega orožja in dostojanstva begajo po bregu. Kličejo ee, vprašujejo drug druaega, merijo a koli globočino vode, vpijejo, kolnejo, ohupavajn, stegujejo roke proti nebu, žugajo s pestjo, potem obmolknejo, udavši nc osodi. Skoda, da niao padli v boju. Zanetijo ogenj. Kanjcnci sc priplazijo k gor-kemu ognju, velik kolovoz so napravi krog grmado. Čae gre počasi naprej, kar sc oglasi močan glas ter pretrže neprenosljivi molk: »(tacm milj odtukaj sc nahaja fourški most; morda še ni razrušen. Pojdimo gledat!« Tako govori častnik in gleda pri krvavi ognjeni luči zemljevid, kazoč s prstom na mesto: fourški most. Drugi častniki ga obkolijo. Po kratkem posvetu glasi ee povoljc: »Prav imate! Naprej!« Vsi ao po konci. A čujc sc stokanje ranjenih, ki se mraza tresejo, iz ran krvave, nc morejo naprej pa tudi ostati nočejo. »Kdo bo naš poveljnik?« vpraša oekdo. Častniki sc ozirajo, potem pa pozdravljajo velikanskega povolj-nika dragonccv, ki se zdi v svojem dolgem plašču šc večji. Jc edini višji čaatnik. »Hvala Vam gospodje«. — »Zdravi konjiki brez razločka doatojanatva odstopijo konje bolnim; ogenj sc m<*a pogaaiti, ,marš'I« Sam odveže konja, in ako ravno sam na čelu krvavi, pobere v jarku malega lovca s prestreljeno nogo in ga posadi kot otroka na svojo svojeglavno žival. »Dobro se drži, dečko«! ga opomni in peija konja sam za uzdo na čelu kolone. Počaai se pomikajo vojaki, kajti vei ranjenci nimajo konj: tovarši jih podpirajo, a vzlic temu hodijo lo z največjo težavo. Od konca ae dr4yo skupaj, potem ee ločijo v skupine: spredaj so zdravi, v sredi ranjeni na konjih, od zadej pa ranjcnci brez prijateljev, nihče jim nc pomaga, spod-tikajo sc vsaki hip, toda naprej le stopajo — nočejo umreti zapuščeni v oblasti krutih aovragov. II. Med potjo četa vedno bolj narašča, pridružujejo bc k njej možje iz goščav, kjer so so skrivali pred sovražnikom. Osem milj ni nič težavnega za zdravega vojaka, ali za utrujene in ranjene ubežnike je to prehudo trpljenje. Mnogi eo se šc vsega potrebnega anebili, lo puške odvreči nočejo, gredo z zaprtimi očmi in eden v dru-zega se zaletava. Danci se opirajo o svojo sulice, bobnar vrže boben na tla, smrtne težave se polastujejo ubožcev. Tu začujejo v hoeti šum, kakor bi kdo hitel skozi grmovje. Kaj jo to? Ali sovražnik ? Nekaj vojakov preiskuje goMo, šum se zgubi, a se zopet začujc, vzrok je pa neznan Dani se; korakali so žo šest ur. Bolj ko j« jaeno, tem žaloefnejši so obrazi nesrečnikov. Noč jo sakrivala njih bedo. Zdaj gleda z grozo drog dru zega. Umazani, bledi, krvavi eo, glave imajo obvezane, vsi se tresejo, vsi stokajo. »Stoj«! Veli načelnik. Svojo povelje je iagovoril z žalostnim, resnim glasom, ki je razodeval grozo in nesrečo — na obeh bregovih razvaline. Most je bil žo razdjan. Vsi pritočojo, zamolklo gledajo, za tem vpijejo, padajo na Ua, kolnejo, mečejo kamenje v vodo in razbijajo s puškami; drugi sc amejejo, kakor bi bili pri tem pogledu prišli ob pamet. Joden dragonccv se sleče in stopi v vodo; dvajset drugih ga posnema, a zbojo sc deroče vode. Nekateri se hočejo rešiti, a zastonj, jeden za drugim tone v valovih reko Mcnsc. Častniki jih rotijo, nihče ne uboga. III. V tej zmešnjavi sc prikaže iz hoete star kmet ter vpijo z močnim glasom: »Brod je tukaj!« Slišijo ga; od ust do ust so dvgo: brod jo tukaj! Obupali so že in zdaj obkolijo kmeta, pogum sc jim vrača. Poveljnik ga praša: »Odkod prideš?« »Doma sem iz tega kraja « »Ti ai nas sledil v hoati!« »Da!« »Ali sam?« »Sam.« »Kje jo brod*« »Jcdno miljo od tukaj,, in pokaže nazaj. »Prešli smo ga'« »Da« »Ali si vedel, da je most razdjan?« »Da « »Za kaj nas nisi opozoril '!'« »Potrebno jc bilo.« »Kako to?« Starček razlaga, da so preganjani, nemški konjiki so tri ure za njimi; ako bi se bili pri brodu ustavili, bi bilo pomenilo, da se labko črez pride in preganjalci bi jih bili naprej zalezovali. Nujno je bilo toraj, da gredo naprej; stopinje sc bodo poznale. Nemci bodo dolgo iskali, kod so Francozi prešli. »Res jc«, reče poveljnik, »vodi nas'« Težavna jc bila pot nazaj, vendar naposled so le prilezli do broda. Uro kasneje žo gredo beguni frez reko Votla jim seže do vratu. Ko jc zadnji na drugem bregu, seže poveljnik starčku v roko zahvaljevaje se. »Z Bogom«, odgovori kmet ter počasi odhaja. Na oni strani Mense se zgubivajo vojaki v megli. Zopet je vse tiho. Ob roki koraka scljan o rosni travi. Nakrat obstane. »Ali ao že tukaj r« Na cesti se prika-žeta dva eakadrona ulanecv. Kmel se hoče v gošči akriti, a zapazijo ga nemški vojaki. »Iloj, mož!« »Stoj!« Primejo ga in peljajo ga pred nemške častnike. Po-prašujejo ga, a on se hlini neumnega in gluhega. Nič jih ne razume, nič ne vi, nič ni videl. »Nikar se ne mudimo«, zakliče jeden častnikov, takoj bode govoril, če bodemo hoteli. »Stopaj naprej!« Spodtikajoč sc teče starček pred konji. Včaaih pade, a suroveži zbodejo ga s sulico, da zopet vstane. »Skakaj Francoz'« reže ae mu vojaki. Kmctič toče, teško diha, aapc mu zmanjkuje, pade, toda zopet vatane, ker gre mimo broda. Dve cto metrov za njim, pade onemogel, bled. »Počasi1 veli častnik — ti pa naprej!« Pridejo k fovviškcmu mostu. Nemci so vedeli, da jc razrušen; tu sc zgubijo tudi sledovi, naprej videti ni nobenih znamenj. — Pod mostom gotovo ni broda? Častniki sc posvetujejo, starček se smehlja. Premotili so nas, nazaj bo sc vrnili, obrnimo se, svetuje jeden. Drug meni, da ne bodo mogli ničesar spoznati, ker so brod sami prešli, lc kmet bode vedel, kje je. No starček ne ve nič. »Bodemo videli, v vodo dedec'« vpije poveljnik. Revež mora sam meriti vodo. Uda sc osodi. stopi v reko po mirnem brogu. Voda mu seže do kolen, do vratu — a on gre dalje. »Vrni se. Broda ni tukaj, moramo se vrniti«. Vsakih sto korakov mora starček v vodo, Nemci ga dobro opazujejo; toda on zgubi vselej tla, opoteka se in vrača sc s trudom. Dvomiti ni mogoče, voda je globoka. Mnogokrat je moral starček v vodo, dokler niso prišli do broda. Ves je premočen, trese se, in gleda na ono stran vode. Tisti, ki jih hoče rešiti, ao komaj tri milje odtod; ako on pokalo brod. so i/.gubljeni. »V votlo!« »Ne morem več'« »§e bolje. — Kje jc brod?* »Ne vem.« »Toraj v vodo'« Uboga. Bolj ko gre naprej, bolj vpogiba noge, da jH.trtli sovražnike v misli, da je voda globoka. Votla ni globji. Zopet se upogne, ter se ozre nazaj . . . »Naprej'« Se bolj se skril in gre. voda mu seže do brade, ulanci sts smejejo »Naprej, naprej'« Mož skrije glavo v vodo, ulanci ga pa le naprej silijo Na trdnih tleh jo stal. ne potrebuje druztva. kot da sc po konci postavi, toda on tcira ne stori. kajti č*; bi to storil, so v trenutku nemški vojaki čez vodo in njegovi rojaki Iraneoaki ranjenci so v nevarnosti, da jih ti vjcnio. Raje je prostovoljno vtonil . . . »Tukaj št! ni broda. reče poveljnik, toda starec je tudi mrtev«. Nemci gredo prevaljeni naprej; |>o vodi pa plava truplo moža junaka, ki je prostovoljno daroval svoje življenje za svoje vojake, ter z lastno smrtjo rešil svojim življenje! Podob« li življenja (Dalj.) Pustna veselica pred 13 leti. Dne 18. februarja t. 1., steklo sc je 13. let. kar »o v Monakovcm priredili dijaki maškerado na pustni večer. Verni li gospodiči niso bili, to se pokazali tudi pri tej vcsclici. Samo ob sebi ae ume, da so bili namreč oble čeni v obleki kapucinov ali frančiškanov; tnda namesto jagod pri rožnem vencu imeli so majhne klobasice na J>rane in privezane na obleki. Časopis »Kneipzeitung«, posejan z vsakovrstnimi burkami in z zabavljanjem zoper sv. cerkev, ki je nekoliko dnij preti omenjeno veselico izšel, priporoča med drugim tudi to: Za bliža joče se praznike! Primerno darilo! Opozarjamo vse na našo zelo bogato zalogo rakev mrtvaških trug) — od priproste do najkrasnejc rakve. vse sc dobi! Postrežem lahko vsakemu. — Za istočasno umrli zakonski par imamo rakve po naročilu; prosimo, da sc za večje dru žinc takoj 12 komadov naroči, ali tudi le fl, ker damo potem povrhu; tudi služijo v sili naše rakve kot kras v dvoranah. Mrtvaški Petelin, izdelovatelj nikev. Pokopal išne ulice. Večkrat smo žc slišali, da Bog nc pripusti, da bi se kedo iz resnih stvari, kakor jc grob in smrt, nor čeval. Zgoraj-imcnovani dijaki in drugi vedeii, kateri «o rakve kar 12 ali 6 komadov skupaj prodajali, še slu tili niso, da bo čez nekoliko dnij za njih same treba naroČiti rakev. — Pri vhodu v dvorano stala jc koča, kakoršno imajo Eskimi /prebivalci na acvcrui in v nji jc ležalo dvanajst Eskimov, v kožuhih oblečenih. Okoli polu 12 uro pade sveča v Eakimovi koži raz mizo na nekega Eskima in v hipu Je bil v ognju; plamen se vedno bolj ovija njegovega života, kakor divji leta po dvorani; en trenotek in žo sr, mislili navzoči, da ga ne bo več. Prestrašeni Eskimi zbeže iz koče, bežijo za onim, in skušajo gorečo obleko na njem pogasiti. Pri tem pa s« jc prijemal ogenj njih obleke, da so v trenutju bili vsi v ognju. Vseh dvanajst Eskimov je gorelo in bo v groznih bolečinah stokali. Že dopoldne bili bo od onih dvanajsterih štirje takoj mrtvi; trije pa so popoludne v neznosnih bolečinah umrli. Nesrečneži so bili takoj v bolnišnico odvedeni. Pomoč je bila Bicer naglo tu, ker so bili ognjegasci v dvorani in so za vodo takoj preskrbeli, toda kaj, ker se take tvarine, ki rade gorč, z lepa ne dajo pogasiti. Ko sc je začul klic: »Ogenj«, je nastal velik nemir med gledalci. Vse se je drenjalo k vrstim. "Nekateri so klicali godbo, in godba je res svirala naprej, na kar je bilo ljudstvo nekoliko pomirjeno misleče, da sedaj ni več nobene nevarnosti. Nesrečni Eskimi begali so kakor brezumni po dvorani in iskali vrat. Drugi so bežali po stopnicah na galerijo in zopet nazaj, zopet drugi popadali nezavestni na tla. Obraz nekega Eskima bil jc tako od ognja popačen, da ga ni bilo mogoče pogledati. Eden jc bežal po dvorani k vratom, toda pri izhodu zgrudil sc je mrtev na zemljo. Mnogi so šc pravočasno prihiteli na dvorišče, kjer so jim ondi ognjegasci hitro raztrgali gorečo obleko raz život in jo z vodo pogasili. — Jeden leži tu, drugi zopet tam. vljoč sc v groznih bolečinah, na zemlji; ondi leži moški v ženskem oblačilu z otrokom naročji. Dva »Ui puskakala iz oknu navzdol, jedan jo atal pri vratih in prosil pomoči; toda zastonj, mrtev se zgrudi na tla. Plamen, ki se jo prijel njih obleke, jc v kratkem segel do života, in jiin jc velike bolečine napravil po vsem telesu. Ves ta dogodek pa je trajal k večjemu eno minuto. Videli so ga toraj le oni, ki ao bili v bližini izhoda, drugi pa o nesreči So slutili nismo. Na eskimovi koči je bilo nabito oznanilo, ki sc ju tako-lo glasilo: »Danes bode šo velik ameb in krohot, kakoršnega še ni bilo« ! Toda, Bog jc tako hotel, da so ni to zgodilo. Izkušeni zdravniki so se čudili rekoč, da tako vrste bolezni v svojem življenju še niso lečili: žilo ao se jim namreč tako posušile, da je bilo v njih komaj par kapljic krvi. Pogled na mrtvece, ležečo v mrtvašnici, je bil strašen in vtis grozepoln. Obličja posameznih mrtvecev bila so tako ožgana, da jih ni bilo moči spoznati. Uzrok temu so bile najbrže goste lasulje, katero so mladeniči imeli na glavi. Ko so na pokopališču pogrebci za gospodom dekanom zadnji očenaš izmolili za duše umrlih, izprego-vori gospod dekan med drugim naslednje besede: »Pač res stojimo tukaj z usmiljenim srcem nasproti umrlim, a rosni in strogi moramo sami proti sebi biti. Nenadni plamen, kateri je usmrtil te, spominja nas na ono roko, ki jo zapisala na steno v obcdnici babilonskega kralja besede: Mano! Tekel? Pharca! it. j. sešteti so ti dnevi, stehtan si bil na tehtnici in prelahek si bil najdeni. Tak pretreslji vslučaj nam mora biti v svarilo, da sami sebe vprašamo: Kaj pa jaz, ko bi bil tehtan na tehtnici V Ali bi morebi jaz ne bil tudi prelahek v dobrih delihT Ko bi ljudje večkrat pomialili, kaj je v resnici konečni cilj našega življenja, čemu da smo na svetu, ' ne bi bilo toliko alučajev nesrečno smrti! Na svetu vlada sedaj razbrzdanost in ona breskrbna površnost, kakor bi bilo življenje le igra za slepo srečo. In ljudje ao tako slepi v svojih etrasteh, da ne vidijo, kako krvavo jim jo potreba biti resnim in pametnim tudi v prcdpustnem veselju. Rea, dopuščeno je razveseljevati sc v enem času ali treba se je zdrževati vsega, da se ohrani dobro ime in pa strah pred Bogom, najvišjim sodnikom. ^N.^N.-VS^« 6. Stotnik »e a p e r 1 o t«. V malem francoskem mestu živel je star vojak, postaven mož, belih las in dolgih brk, polno brazgotin po obrazu, ki so značilo da je bil v marsikateri bitki. Ko je prihajal ob nedeljah in praznikih v dolgi do vratu zapeti suknji, na kateri je visel križ častne legije, pobožno v ccrkev, so ga njegovi rojaki prijazno pogledovali. Vsi so ga imeli radi, kajti pomagal je z besedo in dejanjem kjer in komur je lo mogel. Ako je pa kak tujec prišel v mesto in vprašal, kdo da je stari mož, dejali so mu: To jo stotnik »saperlot«. Seveda so jc vsakdo temu čudil in če je vprašal, kako pride stotnik do tega imena, peljali ao radovednega tujca koj k stotniku samemu, ki je rad svojo povest vsakomu povedal za vzgled in svarilo. »Posebno mlad, kakor vidite«, tako je dobri stotnik vedno pričel svoje pripovedovanje«, nisem več. Ko je 1. 1792 se vnela ona velika vojska, bil sem 18 let star. Imel sem vročo kri in glavo polno tedanjih nazorov. Priznati moram, da sem bil precej zanikern in sem komaj v Boga veroval, dasi so je moja mati prizadevala mo bogoljubno izrediti. Vkljub temu so me imeli tovariši radi. Poleg drugih napak imel sem tudi to, da sem grozno preklinjal. Bil sem z Nai>oleonom v Španiji, Italiji, Egiptu in Rusiji, bil sem pogosto ranjen in sem zopet ozdravel. Ko sem postal mož, jel sem sc tudi lepše vesti, pa klel sem šo vendar rad. Imenovali so mo za častnika in bil bi lahko še kaj več. Pa moji predstojniki spodtikali so sc nad mojim surovim raz-sajanjom in me niso pustili višje. Postal nisem več ko stotnik, kar sem tudi za vedno ostal. Ko se je 1. 1815. sklenil mir, zapustil sem vojaški stan in se podal v pokoj v to mesto. Nekega dno prišel me je gospod župnik obiskat. Urno bc obrnem v sobi, da bi gospoda dostojno pozdravil, a v tem hipu pade mu pipa na tla ter sc razbije radi česar sem jaz prav krepko zaklel. Gospod župnik delal se je, kakor da ne bi sliftal, in je dejal: »Dobro jutro, gospod stotnik! Ko ste se v moji župniji naselili, niste mo obiskali, zato sem moral jaz k vam priti.« Nato tem odgovoril: »Duhovnov jaz ne morem trpeti; nikoli jih nisem mogel, zdaj aem pa tudi preslab, da bi ae spreobrnil. Ko nato župnik reče, da je ravno iz tega vzroka prilel, p.kazal aem mu grozno kolnoč vrata. Vkljub temu je drugi dan zopet prišel. Skoraj bi ga bil zagnal iz sobe. Toda mirno reče oni: »Včeraj ste bili slabe volje, goapod stotnik; hotel sem le videti, če ste >t.ila mi je kmalu pn kratka, pogosto se je jedna ura spremenila v dve. tri. Zvečer |>a sem šel mesto v kavarno, še k njemu, kjer mi je čas vedno hitro potekal, Ho spod /upnik je zvesto držal svojo obljubo in ni nikdar kaj trovoril o veri. Kavno lako jaz svoje navado nisem opustil, ampak prekinili sem kakor po taktu. Necega večera imel scin pri igri strašno smolo. Vedno več sem zgubljal, jezen aem bil in klel sem šo hujše ko navadno. Tedaj me gospod župnik pogleda m pravi: »Jaz sem vam dal obljubo in sem jo tudi držal; ali bi ne hoteli tudi vi nekaj meni obljubiti'/« »Kaj pa?« vprašam jaz. ..Nič več ne preklinjati:« — »To je nemogoče«, pravim nato. »Ž« več ko štirideset let imam to navado in je ne morem več opustiti.« »Prav rad verjamem«, zavrne me častitljivi utož. da je to težko; toda mislita Ii, da je zame lahko dan na dan z vami občevati pa o vari n« govorili, dasi ste je potrebni ko plica zraka ali riba vode? Ako vi kolnete. g .voril h. .dem jaz o Uogu « Dobri župnik zamogcl je z menoj narediti, kar je hotel, Uko me ju imel v oblasti. »Hočem vam pokazau«. dejal je dalje, »tU nisem Uko črn, kakor s« kaže Dovohm vam, tla v prihodnje, ako hočete, kako pral mastno kletvico izustiti, vsakokrat rečete »saperlot« — »Velja, gospod župnik«, dejal aem jaz. — »Toda, gospod stotnik« govoril je še, »če vi vaše obljube ne držite, mene tudi moja ne veže.« Kmalu sem videl, da me je župnik prekanil. Vsak dan aem pozabil m dolžni saperlot. in nato moral sem pridigo poslušati, k« r je bilo Uko zgovorjcuo. Njegove bcaedo |»a mi kmalu niso bde več zoprne, ampak rad sem jih poslušal Kmalu aem bil popolnoma spremenjen, u videl aem lepoto svete vere. 111 po cele ure sam poslušal svoj« ga prijatelja. Ncdolgo potem sprejel sem če/, toliko let Zojat sv. zakramente in bil sem ves srečen. (Jd tedaj pa redno opravljam svoje versko dolžnosti. Namesto da bi klel, poalužujem »c besetlice saperlot, kedar si hočem jezo ohladiti m me zato tudi imenujejo stotnika saperlot'« Gospodarske in obrtirijske stvari. Sol. — Vtajemno jHMljtorno društvo. Iz Trnovega pii II. Pislrici. — Jako ste nam ustregli z naznanilom v zadnji številki Domoljuba, du nam skoraj pride živinska sol. Le to nam ni všeč, da je Notrunjci v Bistriškem kruju de ne dobimo, u poudarjati moramo, da smo je pri nas ravno tako nujno poirebni, kakor Dolenjci v Suhi krajini. Zakuj, hočemo poveduti. Znano je, da so po nu.-i dolini močvirna tla in je zato seno odtod zlasti za goved prav malo prida. A ssnoželi pa je malo. Leios pu seje splob sena pri nas prav pičlo spravilo. /sto He nam nikar ne čudite, če naši živinorejci priboljšku živini komaj čakajo. In zato ni čuda, če .11110 sporočilo, da pride sol. veseli in hvaležno sprejeli. Le eno proftnjo imamo, to |-sojilo prejel. Drugi prosil je 300 gld. posojila iz hranilnice, u dobil jih je se-le. ko ao mu notarski in drugi stroški usmili na 50 gld. Kaj ne je grenka ta dobn.ia in lahko vzame skrbnemu kmetovalcu vse daljno veselje do gospodarstva. Kdaj bo plačal dolg. saj «0 že obresti velike? — Kje torej in kako boš prišel pridni kmetovalec uli obrtnik v stiskali do potrebnega denarja. Čuj: v Ljubljani ho modri in za blugor ljudstva vsi goreči možje u.Htunovili blagajno, imenuje se »Vzajemno podp. drultvo«. V to blagajno pridni kmetovalci obrtniki in delavci t.r. denar shranjujejo ali pa si ga iz nje izposo-jiijejo. Morda potrebuješ, dragi bralec, ravno sedaj posojila? Dobro. Daj se upisuti. Ni u treba niti posebnih polov niti veliko troškov kakor jih imaš drugod. Plačal bodeš 1 gld. upisn ne 2 gld. zu en mesec naprej pa imaš pravico dobiti 200 gld. predujema ali posojila. Seveda mora vsakdo dati varstvo za denar ali iostabulacijo na posestvo ali zavarovalnico ali pa poroka. Z nizkimi plačili 7b kr. na teden ali blizu 3 gld. na mesec pa si v 7'y, leta izbrišeš dolg z obrestmi vred in dobiš še nekaj denarja kol obreaO nazaj. Kje ti dajo več obresti če hoče* hraniti, kje nakladajo manj, če želiš posojila? Če pa bočeš varčevati slona ravno uko in v 7'/« leta ti izplačajo 200, 400 gld. ild. skupaj z obrestmi vred, toliko več, kolikor več deležev si imeL Pošteni kmetovalci, obrtniki in delavci, to drufttvo je naluAč za vas ustanovljeno. Pristopajte torej v obilnem številu' Mi pa ti kličemo, vrlo društvo: procvitaj, večaj se in rasti od dnč do dnč v korist obremenjenemu našemu ljudstvu in blagoslov božji naj sprem.ja tvoje delovanje! Kedor hoče društvu pristopili, piši na nuslov: Vzajemno podporno drufttvo v L j u b 1 j u n i. — f. Kaj je storiti z drevjem, katero je sneg /Hjtkodovat ? IVri jesenski sneg je marsikje naredil pn sadnem drevji precej škode. Du se škoda kolikor mogoče zmanjka, naj se ravna sadjerejec po sledečih pravilih: 1. Na drevesih, nu katerih so večje ali manjše veje popolnoma odtrgane, morajo se rane s kakim ostrim orodjem gladko obrezali in a smolo ah s drevesnim voskom uko dobro zamazan, da zrak ne more do rane, in Ae dobro obvezati. Tuke veje pa. katere so sicer od debla odtrgane, vendar se jih Ae velik del drži debla, morajo se prav previdno zopet k deblu lako privezali kakor ao poprej rastle, in nma se mora obvezali io za-muzati. t. Ona drevesa pa. na katerih je več vej sumo poškodovanih in ne od debla odtrganih, morajo se lepo obrezali, kakor se lo večkrut zgodi, kedar hočemo kako drevo (»ouiluditi. 3. Ako bi sneg ali pu vihar velika drevesa s koreninami izruvul. nuj se nikar, Uko drevo ne zavrže. Previdno nuj se vzdigne in dobro podpre, in zopet bode rastlo. Ker se ukoreninjena drevesu v zmrzli zemlji ne morejo luhko okopati, naj se s tem delom (»očaku, dokler se zemlja ne odtaju. (Jo tistega časa nuj se pa korenine dobro pokrijejo z prstjo in slamo, da ne pozebejo in se posuSe. Vrtnar. Pijača za živino. Da se bode živina dobro redila in zdrava ostalu, mora seji razun zadostne in zdrave hrane tudi vode med jedjo ponujati in piti dajuU, kolikor le boče, naj se uže krmi s suho uli pa z zeleno krmo. Tudi ovce in koze morajo dobivaU zadostno čiste vode, da ostanejo zdrave. Kedar je živina potna, se ne sme napajati. Molznim kravam je dobro dujati mlačne vode kateri je primešano nekoliko ržene ali ječmenove moke. Moka se z vrelo vodo popari, nekoliko osoli in toliko mrzle vode prilije, da je mlačna. Vroča pijača pa živini močno škoduje. Namakanje travnikov Mpogi posestniki imajo svoje travnike v obližji potokov in bi luhko napeljali vedo na travnike. Naj tega nikar ne zamude. Po pta- viluem namakanji se jim bode pridelek jako pomnožil. Kdor hoče svoje travnike namakati, naj »koplje jarke po travniku tako, da bode lahko na vse strani vodo jednakomerno razpeljal. Vsako jesen in vsako pomlad mg jarke očisti, mišje in krtove rove zamaši. Kar se tiče časa, kdaj namakati, pomniti je tole: meseca januarija naj se nikoli ne spušča voda nu travnik, meseca februariju pu le pri bolj toplem vremenu. Kadar začne trava rasti, apusti ae naj zopet nekoliko vode na travnik, toda le toliko, da je travnik dobro vlažen. Meseua maja in junija sme ostuti voda samo po jarkih, ae pa čez travnike. Iz jarkov dobiva trava dovolj vluge. Kakih 14 dnij po košnji se pa zopet obilno vode spusti na travnik. Po drugi košnji naj se do poznojesenskib mrazov travnik vedno dobro namuku. V mrazu namakati ni dobro, ker voda zmrzne pod ledom, pa poginejo marsikatere trave. Travnike na peščeni zemlji je treba obilneje namakali, kakor one oa ilovnati zemlji. Da bode pa namakanje imelo pravi vspeh, je treba travniku tudi gnojili. Najbolji gnoj za travnike je Ukosvani mešanec. Me-dunec se dela. ako se raznovrstne stvari kakor smeti, plevel, saje, prst, pepel itd. na kup mečejo, večkrat z gnojnico polijejo in premečejo. Kdor nima pripravljenega mešuncu, naj vozi po zimi gnojnico iz hlevov ter jo naj pohvu po travniku. Trud se mu bode obilno poplučal. Zakaj včasih svetilnice slabo gore? Največkrat je temu vzrok vlažen stenj (tohtj. Ako ae stenj napije mokrole, predno ga denemo v svetilmco, ne more vleči olja, zatorej tudi luč slabo gori. Predno denemo toraj stenj v svetilmco, ga moramo dobro posušiti pri peči, da gre iz njega vau vlaga. Kdor misli pomladi saditi sadno drevje, naj naj ne zamudi uže mesca februarija skopati zadosU prostornih jum, da bode mraz še nekoliko razkrojil io razrahljal prst Kako se jtoskusl surovo maslo, je Upravo ali ne. Sumljivo surovo maslo namuži prav tenko na kos belega papirja, ga zvy in sežgi. Ako je bilo aurovo mualo čisto, razvija se prijeten vonj. ako pa je surovo maslo s kako živalsko mafijo pomešano, tedaj smrdi po žganem loju. Domači svetovalec. 1. Koliko čebelarskih drtiitev je na Šta-Jerskvtn oziroma v Avstriji? Gosp. J/. Fr. pri sv. Trojici. Za Vaš namen bi zadostoval list »Uienenvater«, kateri izhaja nu Dunaju in je glasilo čebelarskih društev po Avstriji, velja za celo leto i gld. Obrnite se tudi do gg. Klein in Kovača v LJubljani, da Vam postrežeta še z listom »Slovenski gospodar in sadjerejec.« V kupčijskem oziru pu pišite v Višnjo goro na Kranjskem, kjer sloveč čebelar g. llošič izdaja »Imkera Hundschau«, 12 štev. velja gl. 1.50. Vse druge knjige za to stroko Vam rada preskrbi »Katoliška bukvama« v Ljubljani. '4. Zakaj je pri nas mnogo preiičev i k rast Ih. Gosp. I. v H. Vtke mnenje je pravo: »grda navada, vse pomije sprav\jati po rimi in je po letu pokladati pleanjive in gnile prašičem«, je kriva temu zlu, in sicer se tudi premalo pazi na zagrebljenje ikrastega mesa, kar tiri to bolezen. Priporočamo Vam največjo snago v hlevih. 3. Kaj bi bilo pri nas umestne}« ustanoviti: KatolOko bralno druitvo, ali katoliško politično druitvof Vel go$p. po deieli. Za manjše kraje je primerneje katoliško bralno društvo. Sploh pa je ravnati po različnosti krajev. 4. Kako se »potna pravo vino od ponare-feneffa T Gosp. Jane t K. v Cd ju !.e kemiška analiza zamore določeno dokazati, ali je vino pravo ali ponarejeno, vendar pa se zamore s priprostim opazovanjem vaaj pnmerno razločiti pravo vino od ponarejenega. Oeobito doslavek špirita aamore količkaj izveden človek spoznati. če vHje nekohko vina na dlan in drgne dlani toliko časa, da se posute, potem pa jih prinese pod nos. kateri potč, jeli »piril dodjan vinu. Prav lahko pa je pn črnem vinu spoznati aH je naravne barve ali pa umetno pobarvan, kar se pri oger-skih vinih pogosto najde. Treba je vzeti kos navadne krede in ga na gladko porezali. Sa Io gladko ploščo se kane nekoliko kapljic vina; ako je madež vonjev, je vino naravne barve ako pa je madež svitlorudeč. kaže to, da je vinu dodjan fakoin. kateri vino močno barva pa nezdravo dela. Razne Itakevske spremeaibe i C. g. Joaip Preti, župnik na Pečali, je imenovan za župnika v Ovsišah, č. g. Matija K r z s r. župnik na Golom, za župnika v Selcih. — {Detel sega glavarja 0. Detel« I jo trška občina Ka-teče pri Zidanem mostu izvolila častnim občanom. Davki aa Kranjskem Letnemu poročilu deželnega odboru povzamemo, da je kranjske dešela I. 1802. plačala vseh cesarskih davkov 1,550.984 gl. 16'/» kr., vseh priklad pa 788 954 gld. 48w, kr., lorej vsega davka s prikladnim vred 2,834 939 gld. 65 kr. Vsled uim se je davkov in priklad odpisalo 34.174 gld. 28 kr. (Dolenjska žrlezuira) je v mesecu decembru I. 1. prepeljala 16->38 oseb in 12.020 ion blag«, med tem je bilo za 8825 Ion premoga. Dohodkov je bilo 82.134 gld. (It Idrije.) dne 25. januvartja 1894: Naša »Kato-toliška delavska družba« priredila je prelečeno nedeljo zabavni večer z godbo in igrokazom : »Is nov« čre.« G. Brus, Medved in Peternel igrali so jako spretno, upamo si željo izrazili, da bi nas večkrat razveselili z enakimi dramatičnimi prizori ; pa tudi mladi naši muzikaši nas bodo gotovo še večkrat z lepo ubrano godbo kratkočasili: le marljivo naj se vežbajo na svoja godala; kolikor večji trud. toliko prisrčmše je veselje za sviralce in poslušalce. — Olajšanega srca pa smo že mislili zabeležiti radostno vest, da nas je vročinska bolezen zapustila. tod« prav je bilo, da se mimo prensglili. Mesec januvarij bil j« lani najstrašnejši, letos pa ae nam je videlo. kakor da nam hoče novo leto zaželenega zdravja prinesti, toda kar bliskoma se je zabrnilo in novih žrtev tirja neusmiljena bolezen. Pred šestimi dnevi bil je premožni in spoštovani meščan gosp Janez Stajer ml., brst gosp. metliškega notarja, še vaael in zdrav, s sinoči mu je pristngla nit življenja bela žena. Kavno to noč rešila je groznega trpljenja tudi spoštovanega delavca Leopolda Kašpirca; pred pol letom poškodoval ai je roko pri delu, jela mu je otekati, iskal je zdravja tu in tam. tudi v Ljubljano se je podal, toda bilo je že prepozno; vsa roka mu je silovito otekla, odgnjila sta mu dva prsta novice. pa udan v božjo voljo p resi s I je najhujše muka. Naj v miru počiva! — Da bolezen pntiska res hudo. bodi v dokaz navedeno dejstvo, da j« prišlo danes do šeste ure zvečer 35 receptov v lekarno; pa tudi do 40 in še nekoliko čez jih pnnesO včasih. (Novice s Kranjskega) Dnč 15. t. m. je odšel i« Metlike priljubljeni in zelo delavni kspelsn gosp. Janez Zabukovec na novo službo k Sv. Knzu. Itisgi gospod ostal bo v Melliki v dobrem, hvaležnem sponi nu. — Na Colu se je 17. L m. obesil 72letni Jakob Furian, poprej že dalje čas« bolan na umu — Kurja je bila aredi lega meseca silno huda zlasti po Vipavskem in na Kraau, kjer je gospodarjem pri hišah napravila veliko škode. — Savski most v Hadečah pri Zidanem mostu se le počasi dela; če bo šlo tako še dolgo, ljudje ne bodo čezenj hodili. — Na Hobu je 14. I. m umrla reva Penkočkova v 95. letu. Imela je lepo a redko lastnost, da je bila za vsak dar zelo hvaležna. — Sliši se. da v Vel. Laščah snujejo novo kmetijsko podružnico; nekateri so zoper to, češ. da bi se s tem škodovalo dobrepoljaki podružnici. Dobro, a želeti je. da pa dobrepoljska lako marljivo deluje, du bodo tudi udje z njo zadovoljni. — V Ljubljani ■o osnovali hvalevredno društvo, ki bo skrbelo zato, da se napravi hiša za zapuščeno in sprideno šoli odraslo mladino. — Semenj av. Puvla v Ijubljani je bil zelo obiskan. Tudi živine ao mnogo pripeljali, cena je Inla precej visoka, vilasli pitana živina se lahko prodaj« zato. ker ljudem manjka klaje. — Poročil se je 20. jsnuvsrja v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gosp. Alojzij Vodnik z gdč. lvsnko Pogačnikovo. Misijon t Hotedriici.) Poroča se nam: V tukajšnji župniji obhajal se je misijon od dnč 14. do 21. jsnuva "ju 1.1. Vrdil ga je a navadno gorečnostjo pieč. gospod Franc Doljak ia Jezusove drušbe. Imel je vsak dan tri govor«. Fant hotenska m imela še do zdaj areče ude ležiti se obilnih milostij misijona. Tekom 28 let se je lu maruk^j ustanovilo. Leta 1865 priš«| je sonkaj gospod Franc Ribar ter najdel župnijski dvoroc in farno cerkev v jako žalostnem, zapuščenem stanju. Zaupajoč na Boga in pomoč svojih faranov sezidal je najprej lep, prostoren župnijski dom. Leta 1869—1870 pa je sezidal popolnoma novo farno cerkev, ki se more imenovati ena najlepših na Notranjskem. V hvaležnem spominu je ostal rajni gospod Kihar tukajšnjim faranom zaradi svojega trudapolnega delovanja I Ker je mnogo faranov izreklo arčno željo svojomu duhovnemu pastirju, da bi imeli misijon, ustregel je tukajšnji župnik č. g Ivan Sakser njih ialji ter povabil po vsem Slovenskem dobro znanega gorečega misijonarja g. Doljuka, ki že deluje v milijonih od I. 1864. — V nedeljo prcsv. Imena Jezusovega zjutraj ob '/«?• uri pričelo se je sveto poslovanje. Ljudstvo domače se je udeleževalo ves čas misijona s toliko gorečnostjo, da se temu ni mogel načuditi gospod misijonar. 1'rostorna cerkev bila je vedno polna in tudi od sosednih farft je rado hitelo ljudstvo semkaj, ter z velikim veseljem poslušalo tehtne in pretresljive govore gospoda misijonarju. 1'iisrčna hvala gg. duhovnim so-bratom za obilno pomoč v spovednici! Njun. kakor vsem dobrotnikom naj mili llog poplača ves trud stoterno! reč. gosp. Doljaku pa tukajšnji larani izrekajo prisrčno alivalo za vas njegov obilni trud, ki ga je imel v teh dnevih na prižnici in v spovednici ter prosijo boga, da te mnogo let izvršuje v čast boljo in iaveličanje duš : avoje apostolsko delovanje. (Izpod ljubega). Sv Anska dolina je dobila pošto. 6 I. februvarijem bode pričelo novo poštno oaobje svoj posel. Čujemo pa, da se bo v tej novi pošti vozilo izključno le neAstvo, da bo odo postni vos huje krasil .le .nemški napis«. Neverojetno je skoraj, utegne pa le [res latina biti; pod Ljubeljem je sedaj res vae že ran-Igoče! In vendar! Sv Anska dolina, koliko germanskih [are pa bije v tvojem osrčju? Prebivalcev Aleješ skoraj 8; po vseh teh pretaka se slovenska .rovtarska« kri; le petonca priseljenih nemških glav tu dela izjemo. Ti jedini kramljajo po »Svabako«, in tem na ljubo naj bi bil domač slovenski jezik na polti zavržen, pozabljen?! Tem na ljubo naj bi slovenski rovtar ugibal izključno nemški napis na postnem vozu ? Ne, ne! to ni verojelno I — to ne more in ne ame biti! Stoj Mihel! — ne moremo! Vendar »vederemo!« • (ia Čraega Vrha.) V Ornem Vrhu pri Idriji ae snuje fasilno društvo. Potrebno je pač tako drnštvo za ta kraj, ker dosedaj ni v celi občini prav nikakorAnega ^faailnegu orodja. Najbližja brizgalnica je v Idriji, kamor je pa po cesti skoraj 3 ure Gasilno društvo bode moralo pred vsem skrbeti za gasilno orodje. (Ia Studenca na Krškem), dn« 17. januvarija. Danes amo tu materi zcm|jl Izročili truplo neoženjenega 68let-nega Jerneja Lisca, posestnika pri Sv. Primožu in cerkvenega klučarja ondotne podružnice. Pogreb je bil veličasten. Spremljevalo ga je fiestero čast. gosp. duhovnov. Cerkev je bila polna, da natlačena vernega ljudstva ii domače in sosednih župnij. Pri kapelici pod cerkvijo, kamor mu je sla naproti duhovščina, zapeli so mu domači cerkveni pevci talostinko; .Blagor mu, ki se spočije« in pred pokopom: »Jamica tiha«. V cerkvi je gorelo na lestencih, katere je on zadnje leto daroval, trideset sveč. Domači gospod župnik je v kratkem nagovoru v cerkvi pokojnega zbranemu ljudstvu priporočal v molitev in blag spomin. Zukaj? Bil je rajni kmetijskega atanu, a nenavaden cerkven dobrotnik. Hazveu neznatnih darov je zapustil vse premoženje naši župnijski cerkvi Matere Božje brezmadežnega spočetja z namenom, da ae aezida mesto aedanje premajhne nova cerkev, poaeslvo pa je izročil podružnici Sv. Primoža. Poročalo se je že lanako leto, koliko je storil rajni v božjo čast. Zadnje dni j« velikodušno obdaroval s svojima te živečima sestrama aosedne cerkve. Naj blagi nepozabni dobrotnik počiva v miru! Holecru Z Kadovice. 19. januvarija. Legar — tu pravimo vročinska nevolja — nas muči od avgusta minulega leta, torej že šesti mesec. Pa le domačo vas Budovico ljubi ta nadležni goat. Zhole večinoma šolski otroci in odrasla mladina med 15. in 18. letom. Pet do šest tednov leži bolnik, potem okreva, vstane, se vč slaboten, da jo kaj. Županstvo jo na dotično mesto javilo o bolezni. Orožniki so dobili nalog pozvedeti o uradnem naznanilu, a zaželene zdravniške pomoči ni. Zdravimo ne sami z upanjem v božjo pomoč in s potrpežljivostjo, pa no brezuapeino. Umrl je dosedaj le mlad mož, ki jc lanski prodpust kot ženin stal pred altarjem ; zdaj počiva na pokopališču. Nekoliko dnij na to se jc zetu kot sosed k večnemu počitku pridružil njegov tast. Belaiški treski v tajik bolnicah I L 1892 je bilo kranjskih domačincev v tujih bolnicah zdravljenih 3951, za katere je dežela plačala oskrbnih stroškov 70.74G gld. Največ stroškov se je nabralo v tržaški bolnici, namreč 18.3*7 gld., v obeh zagrebških 15.832 gld. itd. (Žgane pijane). Pri samostojni nakladi na žgane pijače je dežela kranjska I. 1892. imela vsegs prihodka 238.004 gld. 73 kr., stroškov 40.182 gld, 5'/. kr.. torej čistega prihodka 197.722 gld. 67'/, kr. — Pa še zabavljajo zoper žgar\jarjet I Darila aa pobite iveri.' V dobi od 1. jan. 1893 do konca leta se je na Kranjskem za pobite iveri, vidre in stekle pae plačalo premij v znesku 204 gid., in sicer za 1 medveda 30 gld., za 1 volkuljo 25 gld., za 1 starega volka 20 gld., za 1 mladega volka 5 gld., za 27 vider 54 gld., za 14 steklih psov 70 gld. (8 Štajerakega). Naša dežela plačala je leta 1893 6,370.657 gld. državnih davkov; gotovo lep denar! Za tekočo leto primanjkuj« 2,748.595 gld. Da bi ae U primanjklej pokril, predlaga dež. odbor, naj se deželna priklada pri nekterih davkih vzviša od 33 na 40 odstotkov. Ker ic razun deželnih, rastejo na mnogih krajih tudi okrajne občinske prikladc, morajo davkoplačevalci vedno več plačevati. — Društveno življenje ao mod nami vodno bolj razvija; v vaaki Številki alov. časopisov beremo razna naznanila in poročila o občnih zborih s primernimi vcaclicami. — Za župnijo Ljutomersko in Maloncdeljsko je do 1. aprila razpisana služba zdravnika z gotovo plačo 400 goldinarjev. — Velika nesreča so je zgodila v Dratelakem vrhu, župnije ev. Urbanu nad Ptujem. Miha V.lčmk j* U Wrni z blatom ometani Meni pri/idal kotel za ku hanje ».panja. Po noči je steno pregorela .n aopar. ki je prihajal iz žganjarlje v aobo, j<« zadušil 4 osel* kterc ao zjutraj 20 jan našli mrtve. - V Dornavi pr. IHuJu jo umrla vdova Ana llaferl v 100 letu avoj« dol*. — Iz več krajev ntiiijo se žalostne novice. koliko hudega stori nezmerna, posebno žgana pijača. Tako «e je v pijanosti obesil M. Hižnar. kočnr v KitrSincih. v okraju Ljutomerskem. - V Starošincih. župnije Cirkovske, so našli v gozdu na |>ol mrtvega 1 Kletnega lania. ki aeje prejšnji dan prenapil žganja. Nesrečnež je bil se spre-viden, a kmalu potem je umrl. — Naša školija je že zgubila 2 duhovnika. — Dne 14 jan je umrl f. g. Itoštjan Magdič, zlatomašnik pri ev Juriju ob Pesnici, v 8H letu svoje dobe, in dne 19 jan. č. g. Prane Kalin, vpokojeni župnik v Reielicnburgu v 7»» Mu svojo dobe. Naj počivata \ mini! (' g. Fr. Zmazek, župnik |>n sv. Crtanu nad Ptujem, je dobil župnijo sv. Ilenedikta v Slov. goneah; č gosp I. < »zmee pride za kapdana v Ljutomer in č. g I Vidovič za ka|»elaiia v Zavrčc (Trina rena v Maribora t Pšenica do «ari. 20 kr., rž do 4 gl IV i kr , ječmen do 4 gl, 4o kr. oves do 3 gl. 20 kr, kom za dn 4 gl rtu kr., proso do 4 gl. ftO kr., hajdina fi gl. 41 kr., kmmpir 1 gl. 9t> kr. vse po hektolitm; meso; goveje ftrt kr.. telečje ftll kr., svinjsko M kr kilo; maslo 1 gl., svinjska zal»ela rts Ur, Špeli svež 66 kr.. povojen 7"> kr. kilogram. (Hade /\mr i — Vsi rprek lotimo, da je letoinja zima nenavadno huda Toda zgodovina vam prič Ae o mnogo huilih zimah nego je letoinja L. 400 so v Kvmpi zmznile reke Itena in Donuva ter celo (Vno morje L. f>24 so ptice padale od mruza izpod neha. Mlini n so mogli skoro nikjer mleti, vsled česar je nastal* velika lakota. L. 781. je padlo neizmerno mnogo snega; ponekod ga je bilo do 20 komolcev. L 7rt3 zmrznile so vse reke na Francoskem in Nemikem ler Orno morje z Dardanelami vred L. 8ft0. je zmrznilo celo nale jadransko morje in sneg je ti mesecev letal na zemlji. L 974. je je tretjina prebivalstva na Francoskem zmrznila. L. 1010. je zmrznila eelb slovita reka Nil v Afriki I. 1179. trajala je huda zima na Francoskem od 19. novembra do L maja L. 1234. zmrzavalo je vino v steklenicah, tivali v hlevih in celo otroci v posteljah L. 1322 je liallifiko morje tako na debelo zmntnilo, da so vozili z Danskega na Norveško na saneh. L. 132«. zmrznilo je Sredozemsko morje, ki obliva jutno Evropo. L. 14o7. m> zmrznila vsa jezera v Švici. L 1420. umirali »o ljudje od velike zime; volkovi drli so eelo v Poriz ler trli mrliče, ki so nepo-kopani letali na ulicah L. 1442. padlo je v Švici toliko snega, da so mnoga mesta bila povsem *ametena in so ljudje mogli le skozi strehe prihaja i na zrak L. 1668. utabonla se je vojska 40 000 mot na zmrali Donavi. Hude zime so bile ludi v I. 1021, |«38. 1058. 1083. L. 1709. btlo je v Pariz« več dnij zaporedoma 24' mraza v Marsilji pa cd6 47* mraz«. Pri naa se tresemo in tarnamo, kedar imamo 7* mraza. (U operoke gospoduj"' > • • • MoJ ive"" »,ui"bl"k Ivan dobi 2000 praanih flal, t* katerih je vino akmaj popil, ko sem bil *e jaz — »v._ Prihodka Številka .DOMOLJUBA" Izida dai 15 februarja 1894 zvečar Tržne cene v Ljubljani dne 24. januvarija. _ 1(1 u i Mil s ■ st. liri. . . • ovas. . Ajda. . . Praeo kani m . krompir. . (>.'•» akti urah. . . MmIo **< m mi 7U 7 6 6 i-(HI b 441 i ts -li - b - - M - M ! ar. Mt "I Sp'b p««*)«, >sreio s:M.o . Mirka, liur. . . liovsjt »f*> k«T TaUtta . . »»isjsk« . . kakršno«« . . •vn- iol»k .... -»a«. l<» kar . Lrr*» uda. 4 kak. . Mbka. . Naznanilo. Dva tisoč 2000 goldinarjev ar. velj. tistemu, kateri najde od 0. nov. 1893. leta odsotnega xi? i Jožefa Juvana po domače Medičarja, posestnika in fljakarja iz Ljubljane, svetega Petra cesta štev. 51. živega alf mrtvega, oziroma tistemu, ki pride na sled. da se najde. V. zezek: OVESTI Andrej K&l&n izAel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v katoliški Bukvami iu Tinkami v IJnblJanl. — Tudi III. in IV. zvezek sta Se v zalogi. Lioter^Jake «re6ko. DaaaJ, 27. januarij«: sa. 81. 74, 7SI. Oradee, 27. januatija: 73 88. 30. 44 46, Ltae, 20 januarija: 70 lfl 81 35 60. Trst. 20. januarija: 1*. 46, 17, 76 7. t Tuinega ariu prijateljem in toanceai prriala'il, deloma p ikkodoval lluli.-na zavarovalnica dala j* t kodu ptavoeaaio pregledati in oeniti ter tui toAao ltplalala odlkod-nlno. 112 1 Ker »« j« cenile« io izplačil« vrtilo v iuojo pop»lno ud.-volj-no«', *i itejem v d>l/norar kari podoben oku* ui j* torej sajbolje »adouieatllo ta zdrarju Ikodljiro navadno karo. Jat torej morem vsakemu priporočati popolnoma okaanl * ......lek In ...... I . * . prarico, pod mojim imenom »roj »lad. kavo v celih zrnih. in ašrarl Katkrelaerjer izdelek in upetovalno izjavljam. da aero zaradi teh prednoatij dal go podu Franen Kathreinerju Previdnost! prodajati, zatorej nema nobena druga firma Jedlne pravice p**lufevatl »e mojega imena. S. Kneipp. kat. iupnik. Tudi kbt dodatek k navadal kavi se Kalliremerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo meato, ker ima svojslva, katerih dotedanji aurogali nikogar m mu jo Vzemite le bele originalne zavitke i U t lir>j>j |wki« t podobo go«p. Kneippa in z imenom IHalMl dllt^l o V vsaki M Mini se nastavi razumna, spoštovana in denarno gotova oseba kot zaupnik t dobrini postranskim zaslužkom. Pismena vprašanja pod ., 201191." Graz. postla-gernd. jo i i is J. PSERHOFER Pri tlaten dri. Jabolka. lekarnar no Duiinju, Z. Zli goldeaea Relcbaapfel. HliigcrMti nMNe IS. K.i-1 ^Utllae krogUlco. poprej oalv*rxalaa krogljlae iaunoran«, *o »taro- zdravilno aredatro. — Z* mnogo d«**tMij to t» kroglji. e uploino raziirjene, mnogi zdravniki jih iftasjrjo, ia malo j« rodbin, v katerih ai tnal« zaloge toga iivi«tn«ga domačega zdravila. — Od teb agljic velja: 1 IkatljUa a IS krogltloozal ti kr., 1 tavoj a S ikatljtoaml 1 gld. A kr., pri ■rankovsnsj poiiijaivi po povMiji 1 gld. 10 kr. — C« »e naprej p&ilje denar, velja • pnimine prosto ■iljalvij«: 1 lavoj krvgiji« 1 gld 26 kr., 2 taioja 2 *id, 30 kr , H tarojl 3 gld. 55 kr., 4 tavoji gld. 40 kr., 6 zavojev S gld. SO kr , 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden tavoj ae ne moio •'»•O — »roai aa, da a« lahtovajo laraoao fW fiicr/u.frrj« Ari thtilnr krog- • In gl»da aa to, da iina vaška kkatljira aa p«k'oiu na navodilu za rabo itoje&i iaenaki I J. Pearkofor in «ie«r v md«6l HM barvi. 116 12 6 Baliam aa aaabljlaa J. Pterkefarja. 1 lon«wk 40 kr.. • frankoiano poiiljatvijo 85 kr. — t*av aak, proti kataiu. hripavoati. krkvitomu kaliju itd. 1 Meklenioa 60 kr. - *---Hfa aa pvolla, 1 gM. 20 kr. — PrUtk preti potaajn n6g, ikai^Ma 60 kr., • frankovano atrijo 75 kr. — Bal sam aa gola, 1 flakoa 40 kr.. t frank. pt*iy. 65 kr. — Zdravila« a (Pralka kapljlo«), proti tpiiien«iiiu lelodou, olabej pr«bavljivaati itd. 1 itokl. 22 kr. — Uikl Aadamal bal sam 1 nUkfeni.-a 60 kr. - rijakarakl pralak. proti kalija Itd. 1 ikatlja kr.. t frankovano poi.ljatvijo 00 kr. — Tanaoohlala-pomada J. Paarhafarja, najbolj« iradatvo poapeaeranje raati laa, 1 Ikatjjica 2 gld - Unlvaraalal abllt. prof. 81« u d «l • a. andatvo merno ranam, oteklinam itd. 1 lonč-ok 50 kr^ a frank poiiljal. 76 kr. - Umtvaraalaa Matllna 1 A* W. Bollrloh-a. Domate tdrav.lo proti po«lrdii«m ilabega pebavljanja, 1 p*k 1 gld. Ratsn lokaj omenjenih itdolkov ima k va« v aratrijaklh muic, sili naznanjal« la- ia Inotemake vti&n« ipecijalitoto In h rti predmeti, ki bi jib na bil« v zalogi, na zahtevaaja tooaa in po ceni M ~ Pollljatv« po polti tvrk M najhitreje paoti pr«dpeliljatri iBMka, rtJ»4 pa todi pomtju. - 6* aa daaar aapraj pokj« (najboljša po pakaaj aakanlol), ja pottal atl at^ta, aaga pri poUlJatvab a povs«tJ«m. Zgoraj ia«a«vaa« ap«cijaliut« dobivajo «a tadi v LJablJaal pri 0. Ploaoll-Ja Vi z it niče priporoma M, Mam. Naznanilo otvorjenja fllljale trgovine i moko In prlporottlo. P. n. l>j»m »i j«»u»ll Mnjmlm »vojim doadanjiia najoi-itfljo«. tluti pr.."aat. dubo^ini in nunovrikom iihniikia. in U okoli.-*, a* Mm o tvoril v četrtek dne II. januvarija 11 trgovino z moko na Vrhniki, v Golobovi hiši. Priporočim m ob Uj priliki "»« v objU anioni«. ugotavljaj^ aljodao pottroibo i dobrim blagom. p«««"® »•*» 10 ouko c*ut'' VoJJa naroČila v*pr«j«mam in livrlajom kol doal.J i n ..Ulj« ▼ Ljubljani, KrilaTniAd trg L V»lnpoilovanj«m Ivan Fajdiga. Zaloga ii zavod a izvršitev ollek za Mlo fflovstuo „prl rndrffM križ«4, Viljema Sbarda II., l#nitN 1, Dunaj, IV., Fmritiutratii 21 pri*«**« u tiao »93 94: Gorko zimsko obleko za duhovnike kol: ltT«l««k, tlaik* iikaji, ovrataiko k dokovnllko takaj«, tolomiko i rokavi. x I mak o kla6* i Id.. Jok« VMkoonrtm« kotah« ta po: mam« "> inraUio uporabo it—ka toplo«, alaaaka rok avl o« itd. itd. uau-4 Litur^ifno opravo natančno po errkfonih prrdpmli iavrleno-blrot«, kolarja, napranloo, vaakovrota« dnhovnllko Aoploo. — Paraaoato preakrbuj* po najtilji <. m livrfcija aa Irtaa i< naj-M|k|i trpoiM|a Ma|S,na-Ualoo iidalaat; ntugajajota uiai ao aaiaj. »»spola*«. - Ualfcl la ?aorti aa caktsv« bresplalao. ~Uk : Otvorjenje nove prodajalnlo«. 1*. n. Nu Marije Terezije centi Stev. 1 ▼ Ančnikovi hiii aravan Figovo* otvo rila ae Je nova prodajalnica l»o«l tvr«ll«n Nt upira A VI al Podpirana Ho »a prodajala v«akotr*ao spen rijsko blago moko Is Aninlkovoga akladUda. pristno ia avoAo ogrsko aaaat, >>ri-d va» ar pa B*- vsakovrstno Mrznino najl.iljM- kakofo.ti in <»no • kat»n> 1»«.'»».» kljubovati t Miki konkurrn.-i. — S poiuno. prijatno in t»'-i»o poalrolbo koliva pridobili m radotoljnuat kupo.a!.«» tvojih, in >abita k unutf..br>>jai nni ubitku notuiirrji-n« "»»j« prodajalni!« UdlKUiai .poatii i anjrui Ntitpiea lahko al prlaiajajo^i obliki, j* jako k on.t no u aarajaaj« krvi, raatopljiT« foo-forno-apnono aoll, ki ao t ajorn. po poa»bno pri ilaHlalk otrooik poap»J«j«jo narajoajo koaUJ <>ca at.kUnu-i Bar-babnyj«v«ga apn.no l.l.m«i» ainpo )• 1 (ld It kr, po polu 80 kr. vi-4 ia tavijanj«. (PolorlAoih rt'k lan i r al ) i4Ta~t>4JvBicJHfTMSparila! Svarimo prrd po- naradbann. ki •* pojatlj« o pud jNlnakimi ali pod i. oinn im. ii, a on vaadar poavoji M »ta vi la avojoaa aMaka popolnoma ra/liAn« od nai' orifi-oaln*Ka ift l«l obatoj.A«*« pod-foafornaato Ualo^a apaoao-ftalosao(a ilrapa, Zahuva aa« t« aor.j v»«l»j lira An o H«rbabay-Jov apaaao- ioloui alrnp. Paai naj ao tadi aa ta, da J« aravoa atojod* oblaatvoao protokollraaa varatroaa aa vsaki stokloalol m proainio. ao daj t« ao aapoljati alti s nitjo ooao, alti a draalml protvosaaal, da M kupili kako poaarodbol WJ #)-» M7 & 20 Oar«dn)a raipoii jalnira ta provim ij«; kani a--- - - - --- UkarnlS . _______ TrnkociT W Mavr;' dalji' ga prodajajo t O»|)«7 J."ltepllir-Himi^d, Baambarhovi dfdifti; na R»ki: J Gmalntr. O Pro dam. A. 8ihindl*r Ant Miuam. ItkarnlAar K. Predam, M Muiam drrg.; v Hr»x*h: A Rupp»rt. na Hovodj«« (Gmtlnd) E. Mfill«r. v Celovca: P. Haaa«r. P. Birnbaebar. J. Ko-matur, A Kgftr v Mov«mm«»ta A. pl Sladovira; v &t. Vid«. A. K.icb.1, na Trbiža; A. Siagl. »trato: E Zan.lt. a. 8ot-Una B. Biaoolotio, J. 8«r»vaUo. K v I^Uabunr. P Pr«ndioi. f l f?1^1 * " K««>P'. * O™«"1^ J^ BlaUk ; t Vtlikorm • j . , Wol/*snr« : I. »etk. . -------r....._ aa Daaajm, lo* raa ,.sur Banaharslakolt" JULUA HUA» r-Ja, Vaabaa Kalaorstraoso 7». Prodajajo ca •oopod" arnicarji: V I.jobljani J, Svoboda. Oab. i'l«c«ll, Ubaid pl TUka .Katolikka Tiakaraa'