Številka 24. TRST, v petek 24. januvarja 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAEI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj F«j=«mJčne štc-vilke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotinki ▼ mi ogih to> akjmah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, Erai:iu. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CWJXV: OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke J1;, nm); ra trgovinske in obrtne cglase po 20 stoti u k ; m osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 50 stot Za oglase v tekstu lista do 5 vrst'20 K, vsaka na-ddjnn vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4* sto t. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Bdino-ti-. — Plačuje sa izključno le upravi Edinosti". ditios Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moS 1 NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne Saročnina aa leiellrto udaili .Ediiosti4 st:ie :ce olsmu 15-20,polici 2'6« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo liata. Nef>:.uk • » \ pisma se ne sprejemajo in rokopisi ss ne vračaj". Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upra v* lUi*. UREDNIŠTVO: nI. Giorzio Galatti 18 (Narodni Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L-t«tn fc konsorcij lista „'E-linostJ. — Natisnila tiakarna koa^jr.-r.s lista .Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti 5t. iS - Po^tno-branilnlčni raČnn 5t. 84l-6">2. — Telefon itev. 1157 ===== BRZOJAVNE VESTI. Zadušnica za velikega vojvodo Toskanskega. DUNAT 23. Danes ob 11. uri dopoludoe j« bila v dvorni cerkvi zadušnica za pok. velikega vojvodo Ferdinanda Toskanskega. Navzoč je bil cesar, nadvojvode in drugi do-sto ansUeniki. C. m kr. avstrijska eskadra na potovanja. DUNAJ 23. „Zeit" poroča iz Pule, da se eskadra, sestoječa. iz bojnih Indij „Nadvojvoda Ferdiuand Maksimilijan", „Nadvojvoda Friderik" in „Nadvojvoda Karol" in dveh torpedovk, koncem bodočega meseca poda na dališe potovanje v inozemstvo, ki bo rajalo približno dva meseca. Eskadra se najprej poda na Malto, potem obišče Kartago, Maiago in Gibraltar. Ena ladija pojde tudi v Tauger. Eskadra obišče tudi alžirska obmorska mesta. V španskih vodah poseti eskadro kraij Aifons. Potres. BRANCALEONE (Kalabri.a) 23. Danes cb 5. uri 35 min. zjutraj je bilo čuti tukaj Močan pr>trc3, ki pa ni napravil škode. REGGIO Dl CAL A.BRIA 23. Danes ob uri 10 min. je bilo čuti precej močen potres. Glasum semkaj dospelih poročil je bil potres posebno močan v Bianku. Afriku, potem v Brancaleone, Bruzzanu, Ferruzanu in drcgih straneh južnega potresnega ozemlja. Petres je mej prebivalstvom provzročil paniko, ni pa napravil nikake škode. REGGIO Dl CALABRIA 23. Današnji potres je v občini Bianco močno poškodoval »»koliko poslopij, ki so bila že razpokana vsled zadnjega potresa. Srbska skupščina BELIGRAD 23. Danes se je zopet sestala skupščina. Seja se je pa radi nesklep-aosti odgodila na jutri. Vprašanje baltiSkega morja. BEROLIN 23. „Wolfov biro" poroča iz Petrograda : „Novoje Vremja" sumniči nem-iko politiko z ozirom na vprašanje baltiškega mor,a. Nemčija, tako piše list, je sprožila vprašanje, ali se ima baltiško morje smatrati cdprtim morjem, da zamore v mirnih časih •premeniti baltiško morje v nemško morje, v slačaju vojne pa da prepreči obstreljevanje baltiške obale. Vprašanje baltiškega morja je kiljučivo v interesu Nemčije. Istočasno popravlja „Novoje Vremja* neko drugo napačno vest. Kakor neresnična •e je namreč izkazala vest, da spremlja ameriško eskadro ruski pomorski častnik. Japonska se obcroiuje. BEROLIN 23. Iz New-Jorka poročajo : Japonska ie baje sklicala pod orožje svoje reserve, kajti Japonci, bivajoči ob Tihem Oceanu, so nenadno in pričakovano od-potovali v domovino, češ, da se pokore doš-Itmu povelju. LONDON 23. Neki tukajšnji list poroča n San-Frančiška : Glasom neke brzojavke iz Portlanda sta bila v Oregonu aretovana baje dva japonska vohuna, ki so ju zalotili, ko sta si ogledovala glavno baterijo Forta Ste-vens ; sicer niso našli v njih nič sumljivega. Pruska poslanska zbornica. BEROLIN 23. Na dnevnem redu je bila interpelacija posl. Kretha in tovarišev (konservativca) tičoča so škode srednjega stanu v »led visokega bančnega diskonta. Romunski zbornici. BUKAREŠT 22. Danes sta pričele zborovati obe zbornici. PODLISTEK. 8 Žena in prijatelj. Jarcslav Vrhlioky. [Iz češkega.) Voz se je ustavil v veliki, srednji aleji pokopališča. Novaček je pustil druge kočije aimo in je stopil sam zadnji iz voza. Šel je psčasi skoz drevored. Odpalo, tla na gosto pokrivajoče listje j« fiuštelo pod njegovimi nogami. Bilo je mokro od megle, njemu se je zdelo, da je nokro od tu prelitih solz. Brezmejna žalost j« prevzela njegovo dušo... Stara resnica o minljivosti vsega posvetnega se mu je razo-««. tla ▼ vsej svoji strahoti. Tam so nesli zdaj kruto, v kateri je počival Dubskega otrok, tja k svežemu grobu. Glej, to je bila taa sreča, vse veselje njegovega prijatelja — is zdaj ? In kdo ve, kdaj odneso tudi bledi obraz žene, ki ga je oropala prijatelja — O ponesrečenem parniku „Amsterdam". HOEK VAN HOLLAND 23. Danes predpoludne ni bilo še ničesar znano o čolnu parnika „Amsterdam", ki se ga pogreša. Glasom najnovejih vesti je bilo v čolnu 28 oseb, mej temi 21 potnikov. Parnik „Vienna", ki ni mogel sinoči radi megle odpluti, je odpotoval dane* ziutraj. Švicarska narodna banka. CURIH 23. Narodna banka je znižala diskont na 4 in pol od sto. Diskont francoske banke. PARIZ 24. Francoska banka je znižala menični diskont od 3 in pol od sto na 3 od sto, lombarsko obrestno mero pa od 4 in pol od sto na 4 od sto. Francoska zbornica. PARIZ 23. Zbornica je vsprejela zakonski načrt glede obeh dodatnih predlogov k bruseljski sladkorni konvenciji. Maroko. FEZ 23. Po neki svečanosti je imel E1 Mrani govor, v katerem je z veseljem pozdravil dejstvo, da so se rodovi in prebivalstvo v Fezu združili v prilog Mulaj Hafida proti sramotnemu postopanju sultana Abdul Aziza, ki hoče Marokance prodati kri-stijanom. Japonski parlament. TOKIO 23. Združene opozicijske stranke v zbornici so predlagale, naj se skupnemu mini Verstvu izreče nezaupnico, kar je pa bilo s 177 proti 168 glasom odklonjeno. Rusija. Gorko odpuščen iz službe. PETROGRAD 23. (Petr. brz. ag.) Z razsodbo kasacijskega oddelka senata je Gurko, pomočnik ministra za notranje stvari odpuščen iz službe. Atentat proti carski dvojici. PETROGRAD 23. Širijo se govorice o atentatu na carsko dvojico. V Carskem Selu je bilo baje aretiranih več oseb, pripadajočih dvoru. Stolipin hode edstopiti. PETROGRAD 23. Ministerski predsednik Stolipin namerava odstopiti. Njegov naslednik postane baje sedanji finančni minister ki pa obdrži tudi potem svojo listnico. Gradnja nove flote. PETROGRAD 23. Glasom poročila vodilnih krogov dume predloži vlada načrt za gradnjo nove flote, ki bo stala več milijard. Predlog utegne pa eventuelno naleteti na hud odpor. Vodja oktobristov grof Uvarov je v nekem razgovoru izjavil, da je vlada dala razumeti voditeliem dume, da bo duma raz-puščena, ako odkloni flotno predlogo. Za sManste Kraje -MA! Iz včerajšnjega dopisa dolinskega župana g. Pangerca smo doznali, da se govori, da je tržaški škof dr. Nagi izdal italijanskim svečenikom ukaz, naj se priuče slovenskemu oziroma hrvatskemu jeziku. To odredbo Škofovo se bo hotelo bržkone ozna-čati kakor dokaz škofove naklonjenosti do našega naroda. Mi pa trdimo, da je ravno nasprotno resnica. Kakova more biti posledica temu ukazu škofa italijanskim sve čenikom, naj se uče našega jezika ? Po pravilih nsjnavadneje logike moremo odgovoriti na zgornje vprašanje: tu je namen, da bo mogel nameščati Italijane tudi po slovenskih kdaj Dubskega, kdaj njega samega ? Na kake šibke temelje gradimo svojo srečo, svoje upe, svoj svet ? O, človeku je obupati, in bolje, ne misliti na to! Siva megla je ležala na grobovih. Slaboten p jčolan, skozi katerega so blesteli, kakor silhuete, ljudje, nagrobni spomeniki, križi... Prhneče listje je razširjalo oster duh in pomešavalo svoj grenki vonj v dih svežih cvetlic v vencih in šopkih. Listje je oznanjalo cvetkam : V malo urah boste, kar sem jaz zdaj, vaš blesk, vaša barva, vaša krasota se razlijejo v dežju in megli v polzko, vlažno snov polno očitanj nevžitih, izgubljenih pomladi, polno obupnih tožb po boljši preteklosti ! Novaček je obstal pri besedi „boljši". Kaka iluzija cel6 na grobovih! Kaj ? Ali je bila ta preteklost v resnici boljša? Ali jo slika tako žiro le daljava, spoznanje, da se nikdar več ne vrne? In pomislil je, ko bo zopet ždel sam v dolgih zimskih nočeh, ko drvi vihar po uii cah in bije na okna, stresa šipe svetilk, da žvenketajo, kako bo tedaj sam, zapuščen in žalosten do smrti. Tedaj se zdi samotarju v i in hrvatskih krajih ! A kaj bi pomenjalo to ? To bi pomeujalo, da b*do prihajali namesto svečenikov, ki čutijo s svojim narodom že po svojem svojstvu in mišljenju, svečeniki, ki bodo sicer za silo govorili naš jezik, ki pa bodo brez smisla in srca za težnje naroda. V najboljem slučaju bo tak italijanski svečenik Širil narodni indiferentizem, v največ slučajih pa bo gotovo pozitivno deloval proti naši narodni ideji. Saj doživljamo n. pr. ravno sedaj, da so začeli tudi najhujši nemški nacijonalci na Štajerskem in Češkem priporočati svoji mladini, naj se pridno uči slovensko oziroma češko! Kakov namen vodi pri tem voditelje Nemcev ? Mari ljubezen do našega naroda in jezika? Mari želja, da bi povzdigaii naš narod narodno in kulturno ? O, ne ! Oni si hočejo vzgojiti naraščaj, ki bo vsposobljen za službovanje v naših krajih. Naloga tem nemškim uradnikom in uradnicam v naših krajih bo, da izpodrinejo uradnike slovenske narodnosti, ki čutijo z narodom, in da ob enem paraii-zujejo vsako delovanje naših uradnikov, kolikor bi j;h še ostalo. Nemški, četudi slovenski jezik poznavajoči uradniki bodo imeli nalogo, da širijo med ljudstvom narodni indiferentizem, da je odvračajo od narodne ideje, da duše v njem ljubezen do svoje krvi in do svojega jezika in da je s tem pripravljajo za asimilacijo z nemškim življem. To in edino to ima biti naloga teh nemških uradnikov na slovenskih tleh in le-ta cilj imajo pred očmi nemški voditelji, ko priporočajo nemški mladini, naj se uči slovenski oziroma češki. Tako in nič drugače je tudi s priporoči lom oziroma ukazom škofa Nagla italijanskim duhovnikom, naj se uče našega Jezika. Taki laški duhovniki gotovo ne bodo vzpodbujali n&roda, naj se zaveda svoiih pravic in naj brani te posle ^nje z vso od * ločnostjo. Kjer si bo tak duhovnik znal pridobiti vpliva, tam se bo širila narodna mlačnost, indiferentizem. A od mlačnosti vodi prvi korak do nasprotnosti. Tega se nam je bati tembolj, ker je notorična stvar, da italijanski duhovniki intenzivno narodno čutijo in da so pripravljeni v poveličevanje svojega italijanstva za vsako žrtev, bilo tudi na svojem verskem prepričanju. Eklatanten dokaz za to nam je poreško-puljski škof dr. Flapp, o katerem je priznal cel6 ljubljanski „Slovenec*, da je najprej Italijan in ekscelenca in potem še'le škof! A to vzlic dejstvu, da vlada škofijo, ki je po večini hrvatska. In tudi če bi ne bila to, tudi če bi bila slovanska le manjšina, moral bi škof bolj nego katerikoli drugi iunkcijonar spoštovati tudi slovansko manjšino in se izogibati vsemu, kar bi moglo nemilo zadeti dušo slovanskega dela vernikov in jib žaliti v njih narodnem čutstvovanju. če doživljamo kaj takega, kar dela škof Flapp, na zeleni veji škofa, vrhnega dušnega pastirja, moremo li pričakovati boljega na suhi veji priprostega in v narodnem šovinizmu vzgojenega mladega italijanskega svečenika ?! Ne, ne ! Škofov ukaz — če je bil res izdan — ni dokazom o naklonjenosti do našega življa v narodnem pogledu, marveč ima za nas protinarodno tendencijo. In tudi nikake potrebe ni za tak ukaz. V slovanskih krajih ne potrebujemo italijanskih svečenikov. A poleg tega navstaja še praktično vprašanje: kje hoče jemati škof italijanske svečenike, ki se bodo mogli in hoteli priučiti našemu jeziku ? Morda vabiti semkaj duhovnike iz Italije ali dalmatinske renegate? Saj to se že dogaja, a puljski „Omnibus" nam je obljubil prav te dni, da dokaže s konkretnimi podatki, kakega sadu njegovih vizijah celo ta hip na pokopališču boljši, ko so položili v grob dete njegovega prijatelja, kajti stal je tu, Četudi na strani, med ljudmi, s katerimi ga je nekaj spajalo, tukaj mu je bilo pred očmi ono bledo obličje v solzah, nekaj, kakor vizija nemogoče sreče, nekaj, kakor odsev nepoznanih in tujih zvezd, ki so slučajno iz boljših svetov zablodile v vzduh našega obupa in naše reve... Slikar je vztrepetal. Morda ga je izpre-letel hlad megle, ki se je čezdalje bolj gostila. In kako si grenimo to že samo na sebi revno življenje še bolj z malenkostmi! Kaka rafiniranost v trpinčenju samega sebe ! Ni premislil do kraja, kaiti gestje so že odhajali od zasutega groba. Novaček je stopil naprej. Stal je naekrat pri Dubskem in njegovi ženi. Priklonil se je globoko pred Milo, po-kimal prijatelju in odkrivši se, je položil svoj šopek belih rož na detetov grob. Stal ie nekaj ča3a tiho zamišljen, potem se je pokril in se okrenil, da bi šel. Tedaj ga je prijel nekdo za roko. Bil je Dubsky. „Hvala ti," so šepetale njegove ustnice. Novaček od gi njen osti ni mogel odgovoriti, donašajo taki usiljenci. Ne le da korumpiraj o narod v narodnem in političnem pogledu, ampak ga tudi nravstveno kvarijo, demoralizujejo. Mi zahtevamo za naše kraje duhov-nikovnašincev. To je najneravnej&a zahteva, ki jo moremo staviti. In naj se nam ne prihaja z izgovorom o pomanjkanju duhovnikov naše narodnosti ! Če" morda ros obstoji takovo pomanjkanje, naj se cerkveae oblasti vprašujejo po vzroku temu pojavu. Če vidi absolvirani. narodno čuteči gimnazijalec, da bi se moral, posvetivši se svečeniškemu stanu, odreči vsem svojim na-rodnim idealom, če se boji, da bi potem nad njegovo glavo švigal le bič — potem ni nikako čudo, da se število mlađc--ničev, ki prestopajo v bogoslovje, re3 manjša ter da vstopajo le taki, ki prav — morajo ! Če pa na italijanski strani morda ni toliko pomanjkanja, je to le znamenje, da so ž njimi ne postopa tako trdo in da velja tudi tu dvojna mera. Izjavljamo torej : Mi ne potrebujemo duhovnikov, ki bodo slovensko le govorili, ampak zahtevamo za naše kraje duhovnikov, ki bodo z narodom tudi čutili in delali za njegovo povzdigov vsakem pogledu! Brzojavne čestitke povodom Mandićevep jubileja. ^Dalje.) Lošinj Mali. — Naše najsrdačnije čestitke prigodom rijetkog priznanja Vašeg neumornog požrtvovnog rada za bolja k mučenoga naroda. — Čitaonica. Lošinj Mali. — Neumornom bo-riocu zc, sveta narodna prava najsrdačnija čestita. — Kraljić. Ljubljana. — Tvojemu nesebičnemu narodnemu delu in življenju klićem: Slava ! — Trstenjak. Prag. — Neustrašivom borcu prigudom njegovog 25 godišnjeg požrtvovnog uspješnog rada oko hrvatske svie^ti i prava mile nam Istre čestitaju — hrvatsko družtvo „Htvat-— slovensko „liirija"*. Split. — Prvom požrtvovnom poborniku Istre i Trsta, odličnom zaslužnom novinaru, značajnom ustrajnom političaru još mnogo godina čila života i patriotična rada od srca želi — doktor Mihaljević, načelnik Splita. Kozina. — Vrlemu narodnemu zastopniku jubilarju Matku Mandiču iskreno čestitajo — Kastelic župan, Kastelic Božidar, Marcelja učitelj Debenjak pravnik, Klemeuc. V e 1 a n. — Zaka&njeno vendar odkrito sveti svitla zvezda na obrežju jadranskega morja 5e drugo polovico 25 let, s svojim svitom preženi še temne oblake — Ježovnik. Dunaj. — Ako ste Vi zaboravili na me, nisam ja smetnuo iz pameti mnogih uspomena na Vašu i moju prošlost. Čitajući u novinama, da Vaši mnogobrojni prijatelji i štovatelji priredju ju Vama slavu za Vaše velike zasluge oko bugjenja narodnog života i narodne svijesti u Istri i kršnom primorju, ja se, bilo to Vama pravo ili ne bilo, pridružujem s iskrenim pozdravom in čestitanjem, što ste postigli tako krasne uspjehe te želim, da Vam bude dano još mno o godina napredovati u istom pravcu na kori9t hrvatskog naroda, napose onih lijepih krajeva, koje Vi zastupate. U to ime Vas pozdravlja žele« Vam dug i srećan život Vaš — iskreni pošto valac Vj. Jagić. Zadar. — Uz mnogobrojne čestitke, što si zaslužio da primiš prigodom jubileja tvog truda, zanosa, rodoljublja, ne odbaci ni priklonil se je le vnovič pred Milo. Voz Dubikega je pridrdral. „Pelji se z nama," je dejal Dubsky. Ni mogel reči ne. Molče so sedli vsi trije v voz. Kočijaž je udaril divje po konjih in v galopu sta zdrvila v meglo, ki se je bila zgostila v tem neprodirno odejo. V tem energičnem drvenju konj, v tem hitrem gibanju voza je ležalo nekaj odrešilnega, nekaj tudi osvežujočega. Bilo je, kakor če si obupan igralec po izgubljeni igri reče : „Ah kaj, poskusimo še enkrat !"* V srcih vseh je zaplalo tako, četudi si niso povedali tega. Dočim je drdral voz čez mestni tlak, so si vsi trije le stiskali roke v globokem čuvstvu bolesti — in zadušene radosti, da so se imeli zopet, da so se našli, da se bodo razumeli v bodoče... In ko so stali pred hišo Dubskega, tedaj jim je bilo skoro žal, da se je končala ta divja vožnja. Sa je bilo v njej nekaj kakor vtripanje in kipenje življenja, po katerem kličemo vsi, h kateremu se, zmučeni in vtrujeni po obupapolnih katastrofah, zopet vračamo. (Konec.) Stran II EDTNOHTc fe. 24 V Trstu, dne *i4. januvarja iS*1. S ovu moja skromnu, Neka te Bog poživi na mnogo godina i sačuva dobru, napredku i ljubavi našeg naroda. Zdravo! — Tvoj Dr. Ante Dulibič. Trst. — Danas, na dan Vaše proslave, podpisani odbor pridružujuć se čestitkama, što Vam dolaze sa svih strana, izrazuje želju : da Vas Bog poživi još mnogo godina hrvatskomu narodu na korist i diku. — Odbor ..Dalmatinskog Skupa1'. Opatija. — Sutra neću biti u Vašem krugu, da Vam naustice kažem, koliko Vas »tujem i volim. Tu mi sreću krati drugi narodni posao, koji je i Vama drag, ja sam stoga uvjeren, da mi n9 ćete zamjeriti, ako Vam u sutrašnjem Vašem lijepom trenutku ne budem blizu. Metjutim moje će srce biti i onako s Vama. ono će Vam reči, što nijedna riječ ne bila vrsna da izreke: moje neizmjerno uvidljenje i duboko počitanje. Primite dobri prijatelju, moje ponovne, naj-iskreneje čestitke i uz toplu želju, da buduća Vaša 50 godišnjica donese Vama više sreće a narodu našemu više blagoslova. Bog neka Vas poživi! — Viktor Car Emin. Opatija. — K čestitkama svoga supruga pridružuje se od srca — Emina Car. Trst. — Dana* Vam od svega srca želi: Da Vas dobri Bog još mnogo godina pozivi — mladjemu naraštaju kao uzor nesebično ti i uztrajnosti ! Ta dva svojstva ja u Vas visoko cienim, radi njih Vam se klanjam. — Dr. K. Lukež, Gorica. — Povodom 25 letnice Vašega javnega delovanja blagovolite sprejeti najsrčnejše čestitke od Vašega Vam vdanega narodnega sotrudnika. — Fon, državni poslanec. Pisma. »tem, da ostane generalni svet banke čisto nemška posest. Konferencije 'na Dunaju Istrskih razmer avstro-ograke zmanjšanje števila židovskega prebivalstva v Sebastopolu. Posebna komisija pričakuje sedaj. kateri židje imajo pravico bivati t Se-radi ba&topolu in pričakovati je. da jih bo v kratkem mnogo izgnanih iz mesta. Ta odredba je provzročila veliko ogorčenost med židovskim se moglo na vse sadnje prebivalstvom v Sebastopolu. znakom. — Ali vendar - Šolska anketa v 11 a učnem mint- nadaljujejo. To bi smatrati ugodnim bo naibolje, da se držimo daleč proč na strani od vsakega optimizma. Kajti po pravici in resnici opozarja „Balkan" na okolnost, da se vsako morda poprej nekoliko bolj pomirljivo razpoloženje spreminja v hipu, ko ima priti do obveznih končnih zaključkov. Ni izkl u-čeno, da bodo to igro igrali tudi sedaj in da konec vsemu bo povsem sličen onemu, ki ga ie imela takozvana spravna akcija v Istri. Zel6 verjetno ie, da si signori hočejo le izsle-pomišiti potrd.tev občinskih volitev v Puli. Ali posebno dolgo ne bodo mogli več gospodje nadaljevati to nedostojno steratvu. Na anketi naučni minister reform, ki bi priti čas, ko sploh ne bo hotel nikdo več sesti ž njimi za zeleno mizo. Slednjič p vede vendar-le naravni razvoj do tega, gospoda nočejo privoliti dobrovoljno in nim načinom. In tedaj se bodo utegnili ke-j sati, ali bo — prepo/mo. ; o srednjih šolah je dr. Marcbet pokazal na vrsto jako dvignile praktično ceno sedanie, jako pomanjkljive srednješolske vzgoje. Nadejati se je le, da vprašanje reforme ne ostane le pri anketi, ampak da se mnisterstvo loti tudi vresničenja zaž^ljenih, in od njega samega pohvaljenih reform. Minister jo pokazal zlasti na to, da je želeti, da se odstrani vse komedijo. Utegne po nepotrebnem obremenjujoče učivo, d a s e Šestnajst avstrijskih ministrov, Govori se, da bo število avstrijskih ministrov v kratkem povišano na 16, da se torej osnujejo tri nova ministerstva. O teh no vih ministerst^ih se delaio razne kombinacije: Po eni bi se imelo ustanoviti ministerstva za Maloruse. Jugoslovane in za zdravoalovje ; po drugi kombmaciii bi se ustanovilo : minister-stvo za Jugoslovane, za alpinske dežele in za inženirje ; po tretji: ministerstvo za delavske stvari bi se razdelilo v dvi ministerstvi. omeji slovniško poučevanje k 1 a-i do- i s i č n i h j e z i k o v, da se »premeni učni načrt r kar; nemščine kakor učnega jezika, da se zmoder-čast-inizuje poučevanje zgodovine na tak način, da bi se jemalo več ozira na gospodarsko in kulturno zgodovino, da se v zadnjem razredu uvede sociologijo, da bi bila reformirana matematika, geometrija, prirodopis itd. Hoče se tudi reformirati znanstveno in pedagogiško vzgojo srednješolskega učitelj-stva. — Blagorodni gospod gosp. profesor Matko Mandić, državni in deželni poslanec itd. ild. v Trstu. Komaj smo se začele zavedati svoje narodnosti in svojih narodnih dolžnosti, že je svetila jasna zvezda na še jako temnem obzorju tržaškega slovenstva. Mi smo verno sledile tej zvezdi, ki nas je vodila celo četrtetoletje po poti napredka, omike in svobode. Težko in trudapolno je bilo to potovanje in večkrat bi bile že skoro opešale pod težo dogodkov, a jasen izgled Vašega neumornega delovanja in nesebične požrtvovalnosti. dajal nam je vedno novih moči, da smo verno sledile Vam, naš narodni buditelj in boritelj. Ob priliki te pomembne petin dvajsetletnice, klanja Vam se preblagorodni gospod poslanec, vse zavedno tržaško slovensko žen-stvo v globokem spoštovanju in brezmejni hvaležnosti in ljubezni ter Vas prosi, da ostanete še nadalje naš narodni voditelj, naš za ščitnik i n svetovalec ! Dobrotno nebo naj Vas zato ohrani še dolgo v sreči, moči in slavi! Trst. die 12. prosinca 1908. Za Ciril-Nikolajev odbor : Karla Ponikvar, predsejnica, Zinka Ryb&r, Maša Gromova, Marija Z tnik. Roža Gregorm, Milka Mankoč, E na Bartelj. Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Budimpešta 20. Zbornica je nadaljevala debato o rekrutnem kontingentu za 1908, — Honvedski minister Jekelfalussy se je zavarovat proti trditvam nekaterih poslancev, češ, da ni vojni proračun reelno sestav }jen. Minister je ovrgel tudi trditev, češ, da se v vojaških bolnišnicah ne postopa primerno z bolniki. Na to se je glasovalo. Predloga je bila s pretežno večino vsprejeta za podlago spe-cijelne debate. Vsi drugi predlogi so bili odklonjeni. — Potem je pričela specijelna debata. K naslovu predloge sta disidenta Lengvel in Jurij Nagy predlagala, naj so beseda skupna armada" nadomesti z besedo ..ogrska armada" kakor dopolnilni del skupne vojne si e. Honvedski minister je prosil, naj se na>lov vsprejmo nespremenjen, kait^ spre memba predloge bi zakasn la novačenje. Zagotovil sicer, da si bo prizadeval, da se državnopravno nepravi imenik nadomesti s pravim, in da se nahaja sedaj zadnjič nepravi imenik. Na to je bil naslov vsprejet nespremenjen. Posl. Jurij Nagy in Potoky sta še enkrat zahtevala. naj se državnopravno napočni izrazi brišejo ter naj za madjaraki del armade u ve ie madjarski povelj->tveni jezik. — Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Češka kandidatura, za generalni svet avstro-ogrske banke. Predvčerajšnjim se je vršila seja generalnega sveta av6tro-ogrske bauke, da se posvetuje o predlogih, ki naj se predložijo prihodnjemu občnemu zboru. Bil je stavljen tudi predlog za zasedenja mesta generalnega svetnika namesto umrlega člena Suse, za katero mesto se predlaga bivšega ministra Prade, a od češke strani člena gospodske zbornice, Wohauka. Radi vstopa Čeha v generalni svet so se vršila pogajanja vsled inicijative bar. Becka. Nemci, posebno pa zastopnik nemških posojilnic, so se uprli imenovanju Čeha kandidatom, češ, Nemci ne bodo nikoli volili Čeha, saj imajo večino ! Radi tega pride na občnem zboru bržkone do volilne borbe, ki žalibog konča le s Jugoslovanski poslanci kakor poročevalci o proračunu. Proračunski odsek je predvčerajšnjim razdelil referate o proračunu. Skoraj vse stranke so dobile mesta poročevalca, tudi svobodni Vsenemci. Schonererjanci in socijalni demo kratje. Ti le poslednji so sicer dobili le en relerat, onega za tržaška javna skladišča, o katerih bo poročeval posl. Pittoni. Levji del so odnesli krščanski sociialci. Jugoslovanski referentje so sledeči : dr. P 1 o j za neposredne davke in poštno hraml-uični urad, dr. Ž i t n i k za monopol soli in pokojnine, dr. Korošec za monopol tobaka in dr. V u k o v i ć za pristaniško službo, po morski observatorij in subvencije za pomorski promet. _ Madjari se opravičujejo pred svetom. Razkrinkani laži vitežki narod, o katerega moralni kvaliteti se čim dalje bolj odpirajo oči prevarjenemu svetu, začenja se sramovati svojih grozot in se opravičuje pred svetom. Največ seveda b le Velemadjare napadi s strani taka svetovnoznane in neoporečne moralne avtoritete, kakršna je slavni pisateli Bjornstjerne B ornson. Neki visoki madjarski državni funkcijonar je sestavil neko prav ad vokatsko obrambo in jo poslal raznim italijanskim časopisom. Kar je tam rečeno, je prav cata ironija nasproti grozodejstvom, ki jih zagrešujejo ti moderni Mongoli nad p>darm lienimi u]im narodi, pesek v oči vsem ljudem s'abim na duhu. Pisatelj našteva tam, kako so dali (!) Midjari Hrvatom ce'6 avtonomi-o, razne šole drugim narodnostnim, slika sploh stanje drug irodcev na Ogrskem kakor pravcat raj na svetu. Interesantno je, da mu gre laško časopisje na limanice in ponatiskuje kakor čisto zlato nesramne laži drznega advokata, ki hoče dokazati, da je lumparija — čednost. Posebno zanimivo je. da se je „Piccolo", ki ci še n -koli kaj omenil o moralnem križarstvu civilizirane Evrope proti azijatskemu barbarstvu katerega predstavitelji so Velamadjari, ki je popolnoma ignoriral slivne B.ornsonove žili pike, — interesantno je, da se je isti „Pic colo* hlastno poprijel te samoobrambe Mad jarov in spletel celo o niej Članek, v katerem postavlja Ogrsko kakor vzor za Avstrijo. To je simptomatično za moralno kako vost naših občudov atelje v Madjarstva. Nad vse karakteristično pa je, da se naši Italiiani nič ne menijo za to, da pod madjarsko krute silo trpi tudi en romanski narod! Vidi se torej, kako so si madiarske in italijanske duše sorodne in mi 1* čestitamo Italijanom takim prijateljem I Želimo pa jim ob enem. da bi se nahajali leto dnij med svojimi prijatelji, plemenitimi sinovi Arpada ; morda bi se potem vendar spametovali. Rusija. Kuropatkin pred vojnim sodiščem. Petrograjski list „Slovo" poroča, da bo general Kuropatkim in vea njegov Štab stavljen pred vojno sodišče, ker so njihove izpovedbe ▼ kazenski razpravi proti Steselii v protislovju 8 poročili, ki jih jt jKuropatkin svoječa^no odpošiljal carju. Židje v Sebastopolu. Iz Petrograda javljajo: Ko se je mudil tukaj vrhovni poveljnik črnomorskej fiote, admiral Viren, je izposloval, da se število Židov, bivajočih v Sebastopolu, zniža na mi-nimum. Vsled tega je dospel v Sebastopol Volilna reforma v Pruski. V Pru-ki je pričela tudi svobodomi selna stranka živahno agitirati za sp ošno volilno pravico, ki se ima umesti za pruski deželni zbor. Izvoljena je komisija 15 členov, ki ima skrbeti, da najde na pripravneii način, kako bi se moglo najvspešneje agitirati za volilno reformo. _ Drobne politične vesti. Vojaške konference, ki se vršijo vsako leto pod predsedstvom cesarjevim, prično danes. Gibanje mohamedancev v Bosni. Odposlanci vseh mohamedan-kih organizacij Bosne in Hercegovine so imeli mi-no!o nedeljo in ponedeljek občni shod, na katerem je bilo vsprejeto na znanje poročilo mohamedanskega eksekutivnega odbora o njegovih pogajanjih z bosansko deželno vlado v Saraievem. Shod je izrazil odboru svoje zadovoljstvo na njegovem vspesnem delovanju. Zborovalci so na koncu pooblastili izvrševalni odbor, naj nadaliuje in dovrši pogajanja z vlado glede ureditve kulturnih vprašanj in to na podlagi navodil, ki jih )e odbor prejel. Deželni zbor moravski bo sklican na kratko zasedanje meseca februarja, da reši proračunski provizorij. Zasedanje bo trajalo tn teden. Moravski namestnik in šleški deželni predsednik. Moravskim na mestnikom je imenovan sleški deželni pred sednik baron H^inold ; na njegovo mesto pride dvorni svetnik Coudenhove. Imenovanje poznanjskega nadškofa. Dunajska ,.Zeit" poroča, da bo v kratkem imenovan poznajskim nadškofom kanonik Kioske, ki je Nemec in kandidat državnega kancelarja Bii!owa. Dnevne vesti. druga javna D.in-es ob 7. uri seja mest- Seja mestnega sveta zvečer se bode vršila nega sveta s sledečim dnevnim redom : Prečitanje zapisnika prejšnje seje. — Delegacijski predlog glede vpokoje7anja občinskih uradnikov po 35-letaem službovaniu. — Delegacijski predlog gled^ pristojbine na tram vvajske vozne li-tke. — Predlng šolskega odseka glede šolskih voditeljev II. razreda, ki so vsposobljeni za meščanske šole. — Predlog šolskega odseka glede sistemizacijo mesta uči-te ja za petje za ljudske in meščanske šole. — Delegacijski predlog, da se kredit mestne z a-stavljalnice poviša od 2,000 000 K na 2.500.000 K. Skrajna predrznost. — Gospod Tomo Sancin, trgovec v Skeduju, je poslal po svojem bratu t?rdki Rastelli & Co. slovensko pismo, s katerim je naročil vrečo sladkorja. Iu ob tej priliki je zagrešil dotični posiujoči fanatični italijanski uradnik nečuveno predrznost pripomnivši po laški : „T u kaj nismo ščavi, v Trstu so vsi Italijani!" To je res višek predrznosti. Torej tudi o prilikah, ko prihajamo k njim v njihovo korist, ko jim nu mo svoj pošteni denar, nas žalijo in zasramujejo naš jezik ! ! Ali, če že koga uho ne more prenašati slovenske besede, če se mu naš jezik tako studi, če niti dobičkov noče vsprejemati od ljudij, ki ne govore italijanski, če meni kdo da v Trstu so samo Italijani, nu, pa dobro, pa naj mu naše ljudstvo napravi uslugo, in naj ga ne nadleguje več se svojimi naročili. S tem nikakor ne poživljamo naših ljudij na bojkot laških tvrdek, ampak prosimo je le, naj ne bodo nadležni njim, ki postajajo nervozni — in to je škodljivo za zdravje — ako čujejo slovensko besedo. Če kdo tako sovraži naš jezik, naj bo tudi toliko ponosen, da ne bo reflektiral na slovenski denar! Torej še enkrat: ne nadlegujte jih ! Tako bo postreženo obojim : oni se ne bodo razburjali vladni uradnik, ki ima nalogo, da izvede1 in vi ne boste žaljeni! Kako pačijo naša krajevna imena!! Prejeli smo: Zahtevajmo od naše vlade, »a? strogo pazi, da se imena naših slovenskih vasi in mest ne bodo pačila, oziroma poitalijaaže-vala. Proti takemu falzificiranju bi morala vlada, — do koder sega nje moč, — najodločneje nastopati. Naidrzneji je v tem pogled« tržaški „Piccolo". Uprav grozno pači imena naših krajev, ali pa se kar izmišlja nove spak«. Tako v nekem dopisu iz Gorice, kjer pripoveduje o neki nezgodi na transalpinski ielea-nici. Neki Barič da je poškodovan v U d a-jurna (čitaj: Hudajužna). Jeli v vseai našem Primorju le en sam človek, ki bi slatil o ekzistenci kakega kraja v Primorju z iuaa-nom „Udajurna* ? ! Ali „Piccolo" ga je uvel in nič se ne bomo čudili, ako ga bodo skor« rab li na kakem poštnem uradu, ali ga bo«« čitali v kakem uradnem imeniku krajev. Nova razprodaja „Edinosti" je ▼ tobakarni, via Cavana št. 14. O izseljevanju v Zjedinjene države severoamenške se razpošilja nastopna informacija : Med prebivalstvom na deželi se razširja ve-t, da bodo vse tovarne v Zjaak-njenih državah ameriških, ki so sedaj radi slabega kupčiiskega položaja stavljene izven obrata, v nekoliko mesecih zopet v polnen poslovanju in da vsled tega navstane v H j deželi v kratkem zopet velika potreba pa ptujih delavcih. Dosedaj ci nikakih jamstar za to, da so te vesti resnične. Iste se bržkone razširjajo od paroplovnih družeb in njih agentov v namen, da se pojemajoče izseljevanje v Zjedinjene države zopet oiivi, V resnici so razmere tamkaj tudi sedaj ia vedno take, da treba nujno odsva-tovati izseljevanje tjakaj. Trgovska in obrtna zbornica. Mirni ster za trgovino je potrdil izvolitev Antona 4i Demetrio predsednikom in Edmuiida Rick-jt-tija podpredsednikom tukajšnje trgovske in obrtne zbornice. Nov grški rokopis. Dobili smo se »nacionalno vest, da je neki tukajšnji učenjak našel nov rokopis. Po velikem prizadevanju se je posrečilo prevesti ta-le odlomek : Sokrat prijatelju : „Z ikaj si pa da»a> tako žalosten ; Baj ti vendar nič ne manjka, nimaš nikakih skrbi, mlad si in bogat!"' „Oh, kaj mi pomaga denar, če ne naideai niti ene zabave, k|er bi imel kak lep užifrek ; ne morem biti zadovoljen !" „Ako ni druzega. ti jaz lahko povfai kje se boš izvrstno zabaval !" „Kje? Govori!" „Na Ciril-Metodijevem plesu!" Ciril - Metodov ples. Radi jako zadeve so naprošeni vsi odborniki ter vsi, In se zato zanimajo, da pridejo nocoj (petek) pr; 8. uri zvečer na sestanek v gornje prostore restavracije „Balkan". „Kmetijska družba za Trst in oke lico" naznanja, da bo poljedelski učitelj %. Jakob Lah navzoč v*aki ponedeljek od 9. do 11. ure predp. v družbini pisarni št. 12. II. Tja na] se obrača vsakdo, kedor ieli od njega kakega strokovnega nasveta. Poroke, rojstva tn smrti. Od 5. do 11. t. m. se je v tržaški mestni občini pora-čilo 23 par<>v. Rodilo se je 140 otrok in si««r 67 moških in 73 žensk ; od teb 17 nezakaa-skih. Umrlo je 116 oseb in to 63 moških ia 53 žensk ; od teh 33 izp »d eneg i leta. Morilec kočijažev aretovan ? Ne, morilec kočijažev ni še arate-van ! In morda tudi še ne bo. — ;Pač je bii predvčerajšn'im popoludae aretovnn neki 1? letni mladenič. Aretovati ga ;e pa d.tla go ;pa Dynges-ova. Gospa Dyngesova, ki je bila videla morilca v kočiji pokojnega Lovre'icija V:dav, je videla predvčerajšnjim popoludne tri moške pred hišo pokojnega Vidama Jl len t»-h treh se li je z M enak morilcu, k t: jo bili videla v kočiji pokojnega Lovrenca. Kar je bil ravno tedf.j prišel nje m .»ž z opm^kim tramwayem na Općine, ga je žena tikoj poklicala in mu velela, naj obvesti orožnike, A d<»čiiu je šel g. Dynges po orožnike, s« je njegova žena oblekla in šla za onimi tremi. Ont trij.3 so jo pa ubrali po Marčežinu (Ska-lišanti). Gospa Dyages jim je vedno sledila. No, eden onih treh jo je ubral preko Trsle-nik* proti Barkovljam, a ostala dva — »o tema oni, ki je bil podoben morilcu — sta šla proti Rojanu. Zandurji pa — obveščeni po g. Dyngesu — so hiteli p> Marčežinu navzdol. No, blizu pri Papeževi hiši so bili dohiteli Dyngesev* gospo, ki jim je p kazala mladeniča, ki sta bila kakih 20 korakov pred njo. Orožniki so pohiteli in dohitevši ona dva mladeniča st ja aratovali. Ker se je pa to zgodilo že blizu mesta, so orožniki tirali aretovana naravnost na policijo. Na policiji pa je oni mladenič, ki je bil aretovan kakor morilec kočijažev, kmalu dokazal, da ie nedolžen. Povedal je namre*, je v službi kakor natakar v neki krčmi v Barkovljah. S policije so na to telefoničnim potom vprašali v Barkovljah, če je to res in če je bil aretovani dotično nedeljo, namre« 15. decembra, ko je b;l vmorjen pokoj« Lovrenc Vidav, v službi. Oogovor na to vprašanje je bil pa za areto^anega popolnoma p«-voljen, vsled česar je bil aretovani mladeiii takoj izpuščen na svobodo. Radi tega dogodka smo poslali vieraj svojega poročevalca na Opčine. Kar je poročevalec tam zvedel, priobčimo jatri. Y Trstu, dne 24. januvarja 1908 »EDINOST« šiv. 24 Straa- II Smeflnloa. Veroučitelj je razlagal učencem Koledar In vreme. — Danes: Timotej ^of. — Jutri: Spreobrnenje p v. Pavla. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +7° Cels. — Treme včeraj : lepo, veter. Vremenska napoved za Primorsko : Lepo, večinoma jas>no, semtertja oblačno. Zmerni vetrovi, 'femperatura zelo hladna. Stanovitno vreme. Društvene vesti. Društvo „Narodni dom" v Trstu sklicuje za danes dne 24. januvarja 1908 v gornjo dvorano restavracije „Balkan" ob 8. uri in pol zvečer občni zbor z naslednim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledoval nega odseka. 5. Sklepanje o predlogu odborovem, da se društvo razide. Za sklep o raziđu društva treba glasom zadnjega odstavka § 12. društvenih pravil tričetrtmske večine in prisotnosti dveh tretjin vseh Členov. Z obzirom na to in ker se je moral «bčni zbor že trikrat odložiti radi nesklepčnosti, prosimo, da se vsi členi gotovo udeležijo tega občnega zbora. Tamburaški odsek rAdrije" v Barkovljah priredi v nedel o 26. t. m. v dvorani ^Gospodarskega društva" na Kontovelju ples, ki bo trajal od 4 ure popoludne do 10 ure zvečer. Odbor pevskega društva „Kolo" se je nastopno konstituiral : Predsednik : Cotič Maks ; podpredsednik : Rože Josip ; tajnik : Turk Anton ; blagajnik : Malič Dragotin ; arhivar : Kolb Josip. Odborniki: Strušje-vie Vladko, Vrč Rudolf, Lozej Avgust, An-tončič Fran. Namestniki: Poje Fran, Čufar Ivan, Lozej Ivan. Pregledovale! - a č u n o v : Podbršček Anton, L^kan Josip, Vidmar I^an. 11. plesni venček Slavjanske čitalnico se bo vršil v soboto ob 9 uri zvečer v citalniški veliki dvorani. Pies vodi g, prol. Umek. Ciene čitalnice in po njih uvedene gjste vabi najuljudneje odbor. Slovensko akad. društvo ..Adrija" v Prsgi priredi v soboto, dne 25. t. m. ob 8. /večer svoj III. redni občni zbor v prostorih ..U černeho pivovaru". Gostje, prijatelji dru štva, dobrodošli". Tamburaški zbor pevskega društva Zvonimir" v Rocolu naznauja tsl. občinstvu iu bratskim društvom, da priredi dne 2. februarja svoj prvi koncert. Novi tamburaški cd-jtk se kaj marljivo pripravlja za ta svoj prvi na-top m se nadeja, da se častno pred-ft&vi občinstvu. Istotako bo zbor „Zvonimira" poiT vo lstvom g. pevovodje Laha pevai izbrane pesnr. Slednjič še tudi dramatični od-tek pridno vežba za vprizontev igre. Po koncertu bo ples. Kakor vidinujse naš n-kdaj zaspani :n nezavedni Kocol vedno bol) oživlja. Rocol nam da a v>p. dbujevalt-u izgled, da ne smemo jbupavati nikdar. Kako žalostno je bilo tu nekdaj ? Zdelo se je, da je Rocol defi ntivno izgubljen za nas. Da:ias pa imamo pev?ko • ružtvo, tamburaški zbor, dramatični odsek, otroški vrtec in že nekaj let sem — večino voliicev na svo i strani. R col se vzbuja, samo ■ reba mu v a p o d b u j e. Z ito je nujno želeti, da prihiti dne 2, februvarja k nam čim več nratov iz Trsta in raznih krajev okolice. Naše gledališče. Po resnih realističnih dramah, po zanosu v čarobno romantiko, prehod k burki jako dobro d£ In burka „O uin njegova s e-tra", ki jo dramatično društvo vprizori v nedeljo, je res burka v pravem zmislu besede, burka, ki ima pred vsem veliko, neizmerno veliko vrednost, da je skrajno origi nalna. Vsa Jgra, komična čim dalje tem bolj od konca do kraja, je bogata na skrajno originalnih situacijah, ki na prvi mah kar •kapljajo občinstvo, a ga kaj potem silijo v grob ten smeh, kateremu se ne ubrani ni rijresnejši mož. G'avni ui< gi sta v rokah gč. Janove in g. Verovšku, ti se bosta tudi oblikovala v raznih kupletih, s katerimi je j*ra bi gato zabeljena. Tudi druge vloge so v dobiih rokah. ftlar. delav. organizacija Organizirani delavci teh. zavoda — (Strudthoff) imajo v soboto dne 25. t. aa. ob 7. uri zvečer zaupni shod. Na mnogo brojno udeležbo vabi odbor. N. D. O. javlja, da bo v n e d e 1 j o t. 26. t. m. v društvenih prostorih shod delavcev c. kr. glavnih skladišč (grupistov). Začetek ob 10. uri d p. N. D. O. priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v „društveni gostilni" na Kontovelju velik javni shod. — Tovariši iz Prošeka ia Kontovelja udeležite se ga pol- ncštevilno ! Književnost in umetnost Gospa markiza Strozzi je pred par dnevi ktnčala svoje gostovanje v Dubrovniku. Strožji tamošnje občinstvo zlasti s svojo vlogo v ,.Deboriu, ki jo je igrala zadnji večer, očarala tako, da ji je po poti iz gledališča v hotel priredilo navdušeno ovacijo in jo spremjalo v triumfu ob zvokih godbe in bengaličnih ognjev. Markiza Strozzi je odpotovala že v Zagreb. Slovenske umet. razstave med Po- j Ijaki. Včeraj so odposlali slovenski umetniki j svoje umotvore na razstave na Poljskem. Vršile se bodo tri slovenske razstave in sicer prva v Varšavi, v začetku februarja, za tem pa v Krakovu in Poznanju. Vseh odposlanih umotvorov je približno 60 in 6icer samo članov umetniškega kluba „Sate", ^t. j. gg. Jakopiča, Strnena, Groharja, Jame, Žmitka in Kleinove. Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen : : (NORDDEUTSCHER UUOVD BREMEN) Vesti iz Goriške. Iz Nabrežine. Po preteku dolgih štirih let priredi naše pevsko društvo z^pet enkrat svojo predpu^tno veselico in sicer to na Sveč-nioo dne 2. februvarja v dvorani go^p. Ig. Tance. Pevci, stari in mladi, peli nam bodo sami, kakor tudi skupno z dekleti par zborov. Pa tudi vrle pevke se hočejo to pot pokazati s tem, da zapojo tudi same brez moške pomoči. Dokazati hočejo, se izuriajo v petju in da delajo s petjem čast naši vasi. Petju bo sledila Jakob-AlesovČeva burka : „Nemški ne znajo" ter se za njo pevci-dile-tantje že tudi prav pridno pripravljajo. Po predstavi se bo seveda plesalo tja do zore. Med vsporedom in plesom sviral pa nam bo novoustanovljeni nabrežinski orhester. To pnt se hoče Nabrežina pokazati zopet pomlajeno in prerojeno in pokazati hoče, da je in ostane narodna. Znaki bližajoče se pomladi. Iz Po-virja n:im pišejo : Dasiravno smo okoli 400 m nad morsko gladino, vendar ne poznamo skoro več prave zime. Medtem, ko so še pred enim decenijem pri naši vasi stali vlaki v sneženih zametih, pada sedaj le toliko snega, da komaj od časa do časa nekoliko pobeli naravo. Prvi solčni žarki, ki polukajo izza oblakov na zemljo, ga že raztopevajo. Tako je tudi letos. V tem mesecu pa je že prijetno toplo zunaj. Po dnevu nas ogreva solnce ; le po noči še zmrzuie, pa ne povsodi. Blagodejni upliv solnčne toplote se kaže v flori, ki je že začela oživljati se. Po zatišjih se že prikazujejo peresa tre-bentic in dne 16. t. m. sem našel ob železnici že naravnost cvetlični popek te rastlinice. Vsekakor zgodaj. v No pri vhodu v škocjanske jame cvcto že prvi zvončki in prve trobentice. Kako lepi dnevi so to ! Koliko grdih dni pa bo še celo v aprilu. Iz Ajdovščine. Na mostu med Ajdovščino in Siuriani, na primorsko-kranj-ki meji, postavi se na železnem oboku tab!a v ravnilo in svarilo voznikom, posebno automobi-listom. Na tej tabli je na častnem mestu nemški napis, potem italijanski in na zadnjem mostu pa napis v pokvarjeni slovenščini. Za napravo oboka rabilo se bode precej železia. Isto je hotel ukupiti za račun cestnega eraria dotični cestni organ od tukaišniih trgovcev z železnino. Ti vsi so pa odločno izjavili, da ne prodajo železa v svrho razobesanja table žaleče naš narodni čut in ponos. Slava Vam, Vi možje slovenski! Istotako so odklonili svoje sodelovanje tukaj-šmi kovači, naprošeni, da bi železni obok okovali in tablo na isti pritrdili. Slava tudi Vmu, narodni kovači! Ko bi so pa kateri dobil, ki bo hotel za plačilo vendar pripomoči k temu, da se razobesi našo narodnost žaleči napis, kličemo takemu možu v naprej : sram te biio in zemlja te pogreznila ! Naj si Nemci zapomnijo, da smo siti tacega usiljevanja njih nemškega jezika na vs«. h mogočih napisih in to vedno na prvem mestu ! V Primonu nima nemščina ničesar opraviti. Mi Slovenci pa bodimo vstrajni, neizprosni v tem boju in varuimo svojo zt mijo nemške invazije, če treba tudi proti nasilju ! „Slovenska čitalnica" v Solkanu priredi dne 25. januvarja plesno veselico v prostorih g. Alojzija Mozetiča. Shiral bo vo jaški orkester. Začetek ob 8. uri zvečer. Dne 2. februvarja ob 3. in pol uri popoludne pa bo imelo to društvo v istih prostorih svoj redni občni zbor. Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov, Yo rk, Battimore, Galveeton. Buenos Afres, krilc or tudi po pristaniščih južne Ailjo-— Avstralije itd. itd. ----- -r; .V; .-. IC3T Parobrodi nemškega severnega Lloyda 178 velikanskih brzih parnikov, z dvomi vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov zh prevažanje blapa ; 2 velika painika za v» banje ; 37 velikih parnikov za vožnjo po evropskih morjih; 11 vtlikih najmodertiej tj parnikov v delu ; 201 manjših parobrodu § Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17 i brzih, opremljeni z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina f. cia uiat/ijc x LJ |iwjaouna u F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. Prilika! y pralnici mMjeli! obisk is RrojaCiDci m Ajf J fc M. FARCHI, Trst ® ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle tegna) prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač Najfineje blago, g 1 3 ti Cene čudovito nizke ! : Pohištvo: oflnavaine do najfineje vrste po najnižjih cenah v rovi slovenski trgovini PETER JERAJ Trst, via Vincenzo Beli ni 13 vogal ulice 37. K a to rine. Pozor na naslov! Vesti iz Istre. Iz pravosodne službe. — Pravosodni minister je sodnega ad nnkta v Labinju Alberta Komavec premestil v Pulo. Umrl je v sredo v Lovrani tamošnji župan Ferdinand Percich pl. Kostenheim. Vesti iz Štajerske. Štrajk. V Cirilo vi tiskarni v Mariboru štrajka vse osobje, stavci in pri strojih. Influenca se zelo širi po štajerski deželi ; samo v Gradcu je obolelo nad 1000 ljudi na influenci. Volitve v okrajni zastop brežiški se bodo vršile sredi meseca februarja t. L, najbrže od 17. do 19. februarja. Slovencem je zm&ga v veleposestvu zagotovljena (in s Podpirajmo družbo sv. C. in M. Dr- Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema otf 12. đo 1. In od 5. In pol do »5. in pol pop Denarna posojila ^^ p ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloj;, t: liko na osebni kolikor na hipotekami kred* pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojih, v vsakem znesku se dajejo po želji stran" proti primernim obrestim oziroma proti aaiui -tizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID A l* ulica della Caaerma at. 14, I. nads; od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoi idn < Poularda, race, purani, štajerske kokoši. Račja mast Slanine, maalo. konzerve. Dnevni dohodi. Cene j^ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. X v-v > «• ^ Šipe, postavljene v delo -s—s po zmernih conah. . . tiolodt Sitmsf! ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. !7) PRODAJALNiCA , steklonlh Sip v ve'ibl Izbori. — Pore 'ar., : lončovine, kuhinj -ko potiobftčine iz £o*oz • iu pločevine itd. ~ C VOC ^ W ^ W V-C ^ Patentiran divan-postelja MfeCH^lC^. fOk r.si r»di svoje kraar.e elegauce vsaSi prostor in se spremeni v hipu b samim premakljaiem v jako k< modno posteljo z > lastnimi žinmicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče najfinejesa in solidnega pohlštaa v modernem slog*u. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo. j ANTON rČACHNICH. T«st. ul. s. Giovanni 10 IU |i| i *** m ! 11 II Skladišče iziotovljeniieiM in izdelanih losov za ženske obleie A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI nezamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago g^" po jako nizkih cenah. v ti o- DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DUBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu • TEKOČINA GODINfl in protinu prirejena v Trstu Rafaela 6odina, lekarna „^lla )Ka9onna della Salute" pri od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa godina, lekarna ,yni' 3gea'}arneto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poit. povzetjn ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K Iranko po&t. in zavoja. Stran IV »EDINOST« štev 24. V Trstu dne 24. januvarja 190?*; tem %ečina ▼ za^topu), če store vsi svojo-4olžn»it. Nemci napenjajo vse sile, da bij mgrabiii par oinabljivoev, oziroma jih odrinili | •d volitve. Vesti iz Kranjske. Socijalni demokratje v Idriji so na zaupnem shodu sklenili proglasiti za svojega kandidata pri dcželzcoiborski volitvi v Idriji BUbina Kristana. j* Gospodarstvo. Pletarska razstava v Radovljici. V soglasju z iavnateljstvom c. kr. centrale za vzorno pletarstvo na Dunaju priredi vodstvo c. kr. ple^arske šole v Radovljici v Radovljici v letošnji poletni sezoni razstavo pletarskih izdelkov. Razstava se be vršila v raz.-ežnih prostorih p etarne, ki bodo v te namene uajukusneje piirejeni. Nam( n pletarske razstave je pred vsem zbud.ti v deželi zaniman;e za pletarsko umet ■ost in a%igniti ugled pletarstva na višjo stopinjo. Vodstvo c, kr. plttarne v Radovljici si je koj iz začetka utavilo nalogo širiti med ob-itn-tvoin zai.imanje za modernovzorno pletarstvo. Zaraditega je vsperedno s poukom v pletarstvu, pričelo tudi z izdelovanjem dovršenih umetniških izdelkov in je bilo v pletarni do daues izvršenih že lepo število krasnih komadov. V plttarni se vsaki čas sprejemajo naroCbe, ki se izvršujejo točno in v tplošno zadovol]uost naročnikov. Le-tu se izvršujejo vsakovrstne salonske ia vrtne oprave (n. pr. fotelji iz vrbja in druge v to spadajoče reči), otroške garniture, mize za cvetlice, cvetlične salonske košarice ter raz ■ovrstni nakit za salon budoar. Nadalje izdelki za domačo in obrtno porabo kakor n pr. lepi domači jerbasi (novi vzorci), ročne košar<-, košare za kruh. papirni koši raznih tblik, košare za razp šiljanje sadja, perutnine itd. itd. Z razstavo pa se namerava obrniti na to imetniško obrt pozornost n.ijšir.ib slojev prebivalstva od blizu in daleč. Razstavljeni bodo najraznovrstniši komadi pleturske indu-trije, t. j. od nuvadne kmečke košare do najfineje luksurijozne salonske posebnosti. Obiskovalcu razstave se bo torej nudila izredna prilika, zasledovati razvoj prezanimive pletarske umetnosti od njo najprimitivnejih začetkov do sedanje presenetljive umetniške dovršenosti. Ker je s to razstavo zajedno združen namen, piirediti povprečno sliko o dosedanjem plerarokeui napredku na našem Jugu, se s tem vabijo vsi pletarji. da te vdeleže pletarske razstave in dopošljejo svoje najboljše izdelke. — V to posebno pozvano razsodništvo bo po zaslugi posamičnim razstavljavcem delilo odlikovanje. Naznanila za vdeležbo razstave vsprejema vodstvo c. kr. pletarne v Radovljici. Sporočiti je natanjčno ime razstavljat čet o kakor tudi število in vrsto izdelkov namenjenih na razstavo. — Eventuvalni Čisti gmotni prihodek razstave obrne se v podporo revnim učencem pletarske stroke. Rusko-srbska banka. Beligraj>ki „Trgovački Glasnik" javlja, «ia se v kratkem ustanovi v Belemgradu r isko-srbaka banka. Ta banka bo imela nalog, da organizuje čim tesneje trgovinske od-nešaje z ruskim carstvom, Razne vesti. Dragi proces proti roparjem v avtomobilu na Dnnaju. — Pred vojnim sodiščem bila je včeraj obravnava proti de-zerterju Prosch, ki je bil obdolžen sokrivde mu znanem roparskem napadu v avtomobilu, zvršenem minolo poletje v okolici dunajski skupno z onim HertzKa, ki je bil pred ted« u m od porotnega sodišča kaznovan na 8 lt t zapora. Proces je trajal le pol dneva in seve popolnoma tajno. Obdolženec je dobil 10 lt-t bržkone zato, ker ni vojaško sodišče hotelo zaostati za „civilnim". Da bi pa ne bilo prejšnjega procesa in bi se dunajsko občinstvo toliko ne zanimalo za stvar, pa ob ta-jiu.tveni proceduri naših vojnih sodišč tudi nihče ne bi bil zvedel, da je bil tekom par ar človek kaznovan na 10 let zapora. Skrajen čas ie pač, da se reformira »lednieveško vojaško kazensko postopanje. Hervć izbrisan iz odvetnUke liste. Disciplinarni svet (dvetniške zbornice v Parizu je sklenil izbrisati iz odvetniške liste ime antimilitarista Herve-ja, ki je bil nedavno temu obsojen na eno leto ječe. ker je v svojem listu razžalil francosko armado. Glad v Srbiji. Teh dni so razni listi priobčili vest, da vlada v mnogih krajih Srbije lakota. Sedaj poročajo iz Belegagrada, da je ta vest neresnična. Maščevanje otleparjenega moža, V Ohethau-enu na Renskem je neki avstrijski rmdar zasačil svojo ženo in sorudarja pri pre-teštvu. Osleparjeni mož je zagrabil sekiro in nbil ženo in njenega zapeljivca. črna kronika. V dunajskem policij-skfm področju je bilo 1. 1907 — 464 samomorilcev, in sicer 356 ir.oških in 103 žensk. Od teh se jih je 141 obesilo, 129 ustrelilo, 6S za-trupilo, 47 utopilo. 43 ubilo vsled padca z višine, 14 porezalo, 6 se jih je povozilo in 1 se je sežgal. Vzroki eaaiotnorov so bili različni. V največ slučaiih bolezen, zatemnenje ra/.uma, nesrečna ljubezen itd. Revščina je bila vzrok 32 samomorom. Klosterneubnrg združen z Dunajem. Z Duna a poročajo, da 6e vrše pogajanja, da bi se mesto Klosterntuburg združil z Dunajem. Konsumno društvo Jadran' -= ulica sv. Marka 'VW*VV/YVVY/V/VY^\'VVVYVVYYVVVVV«VVV\%%^^ Podpisani vabi cenjene ude društva na važno posvetovanje dne 25. januvarja 1908 v društveni sobi ob 8. uri zvečer. ALOJZIJ VATOVEC pregledovalec računov. • • 9 • • $> Pmctnrna Uue In kuhinje. iZElnie priprave ia prođalalsiee Đd zrna? ii ZLGtifci ia dela za srant TRST — ulica Valle št. 8. \~\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\ W \ X -v Z VELIKO IZBCRO Mnjstil železnih in caklinastili potretoščm. Vincenz Pibrouz iun. & C° TRST - Via delle Pohtc 3 - TRST : : 3I^lianieiia delalnica : : •vtorlzovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO Zastopnik odiii'ovciie turane granfoMT Teodor Piclitei GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. ♦ I l i i i i i i i i i i i i i n i i i i i i i i i > I I l pa^R-i Andrej Gulič Trst, ulica Fariieto štev. 1 ^ vogat ulice Gelsl Skladišče pohištva in tapetaru lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle al. temne, posamezni komadi vsake vrste z zaloge stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti5. Preskrbi se popolno opravo za prenočišča po zmernih cenah in s skrbno Tornjo. | | I I I I I I I | | | I I | I I I I I I I I 1 1 I I I I I I I I 1 I I I '■' ' ' Črevljarnica Skladišče gramofonov, »vetilS, aparatov za Auerjevo luč, mrožlo in oevl. Popravljanje koles, gramofonov, nuotorov dr plin ali benzin, električuih rrotice/ iu vsako mehani£uo delo. g Trst, fiazza San fracctsco d' ^Issisi 8 :-OZOO O <3-3ffiiSS OOOBB J Prodajalnica jestvin Peter peternei, Crst niioa Giulia 76. Prodaja: kavo, riž, testenine, sladkor, moko. maslo, mlio, olje, sveže Ia suho sadje,kostanj, otrobi,sočivje Ud. Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg r-aprej. Jabolka in kostanj na drobno in dsbelo v vsaki množini Vsaki dan sveže blago. Baldinelli 3 j €'figanca, trpežnost, ekosomiji. 0 Sprejema se naročila po meri ter s^ izvršuje v 24. urah. Sprejme se nnročila zii nepremočljive postole. 1 pravljanja po /.meruib cenah Prodaja najboljših voščil čevlie. Trst, ulica Croj&da štev. 5, i'r«t (Vogal ulice Pur.ta del Komo). pohištvo in tapet (sasieMk G. Dalia Torre Giacomo JVlacerata ulica deli' Aspdotto 3 ulica Chiozza 7, alica del Toro 1. i&T Cene, ki so splošno priznane za ugodne. nje v bogati izberi, nsprekosijhe giede sofidnosti in eiegancij? — — — se vdobi pri — — — 12 finih porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, C> žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik, 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik, 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) — Bazar 33 in 49, Trst, al. 5. Nicolo 29 i Zaloga svežega m kuhanega masla iz hribov Kranjskih in Štajerskih ulica Caserma 13 g^f^f^ SUHA Trgovina z manufakturnim blagom ^m ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimske maje za ženske in moške in konfekcijonirano bladga za delavce. fiStVO solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Virgilio Cisilino TRST, uideš. Barriera vecchia 4 Velika izbera igrač, tlrobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. Edvard Bercsak Trst ulica Giorgio VaBsari St. 14 (prej Androna deli' Olmo) Noua velika tovarna slanin ! in klobas po jako zmernih cenah Prodaja ua debelo iu drobno sledeče speeiji«iite'.e Pressw*Tirst...........po kraje. 63 kg Jetrne klobase.......... n '0 ko* Crodeghini ........... „ 72 kg Kranjske klobase......... n 72 . Kuhani salami (brunSveski) . . . „ 76 - Pošiljatve po vsej deželi po pošt. povzetju. >QOOO(XXXXXXXXXXX Hočete se prepričati? rblsClte Tilika sklbdlMa Pspijg vdove Salarini *cnto detla Fabra 2 jI. ul. Poste Num • (TOg»i T«rrente). }|J „Alla CitUdi Lo»dr»-Velik izbor izgotorljenih oblek za moike, deft» coaiomi za otroke. Povriniti, močne jope. kožuhi i» -a/.rih ptiletotoT. Obleke za dom in delo. Dalartk« ableke. Tiroluki loden. NepremočljiTi plašči (priita •cfielki). 8p«oi3aUt«t&: blago tu- ia iaozemski« ov&ru. IzgoloTjjAjo ite obleke po meri po najHorajtt »iodi. točno, solidno in elejcactno po nizkih cec** Zastopnik: ^ilberfo Tedcschi TRST Corso 4 III. nadst. najboljšem i naj fine j s e čistilo za cevlj Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Poč kaj & Kogl. Hotel Balkan