NEKAJ NOVIH ANTIČNIH SPOMENIKOV Josip Klemenc Vlada LRS je pričela spomladi l. 1947. graditi v G regorči­ čevi xdici zgradbo planske komisije. Del te zgradbe sega tudi na dvorišče tiskarne M erkur, na katerem je stal del zapadnega rim ­ skega obzidja antične Emone, ki so nanj naleteli že 1 . 1910., ko so gradili kanale (W. Schmid, Emona I . str. 68). Pri kopanju teme­ ljev za omenjeno poslopje so pa našli tem elje zidovja, ki je štrlelo 1.80 m iz obzidja ven na zunanjo stran. Zelo verjetno je, da imamo tukaj opraviti s tem elji stolpa, ki je stal kakih 30 m od zapadnih v rat proti severu. V teh tem eljih so bili kot grad­ beni m aterial tudi razbiti kosi spomenikov št. 1 in 3. Vzporedno z zunanjim robom južnega pločnika v Aškerčevi ulici je bila položena rim ska kloaka, v katero so se od južne 8 Arheološki vestnik 113 strani zlivali m anjši kanali. Pri kopanju kanala oktobra 1947 so naleteli n a dve taki ustji, od katerih je eno oddaljeno proti se­ veru od zidu pri vratih tehnike ca. 18 m a od zahodnega neko­ liko n ap rej pom aknjenega zidu proti vzhodu 8,30 m. To ustje je bilo prekrito z napisno ploščo (št. 2). Yes profil kloake pa ni bil ugotovljen, pač pa so ugotovili, da so porabljali za zidavo kloake že rabljeno opeko. V sekakor je prišel ta kam en precej kasno v ta drugotni položaj. Od spom enika iz sivkastomodhega apnenca (slika št. 1.) je ohranjeno vsega šest skupaj spadajočih kosov srednjega dela, gornji in spodnji del pa m anjkata. N aj večja dolžina ohranjenih, skupaj sestavljenih kosov tega spom enika znaša 1,15 m, n a j­ večja širina je ca. 0,90 cm, a debelina 0,22 m. Napis sam je v pro­ filiranem . 9 cm širokem in 3 cm visokem okviru. Črke so vkle­ sane v obliki V in njihova višina je od 5,5 cm v prvi ohranjeni vrsti do 4,3 cm v drugi vrsti. Nima nobenih okrajšav, le nad šte­ vilko II je horizontalna črta. O d celega napisa imamo ohranjene zadnje štiri vrste. Sam napis se p aglasi: Pudenti Brix ( i a) / m i 1 ( i t i) c o h (o r t i s ) s e c u n d a e p r (a e t o r i a e ) c (e n- t uri a)/ Grani, [m i] 1 (i t a v i t) a n(n o s) V 1 1 / v i x i t a n- (n o s) XXV t (e s t a m e n t o) f (i e r i) i (u s s i t). Iz tega napisa zvemo, da je neki rim ski vojak s priim kom Pudens iz druge p retori janske kohorte, po rodit iz Brixie (da­ našn ja Brescia v Sev. Italiji), dal sebi postaviti nagrobni spome­ nik. Umrl je razm erom a m lad v dobi 25 let po sedmih letih vo­ jaške službe. * Z unanja óblika napisa: lepe, pravilne, široke črke kažejo, da izvira napis iz prvega stoletja po Kr. rojstvu. Za prvo stoletje govori tudi kognom en in dejstvo, da je naveden kot pokojnikov rojstni k ra j Brixia, ki je v severni Italiji. Do Vespazijanovega časa so se rek ru tirali vojaki iz Severne Italije.1 Iz provincije D olnje M ezije imamo ohranjena dva napisa iz coloniae U 1 - p i a e O esci (C1L. III. št. 12.348 in pa št. 12.352), k je r se ome­ n ja jo vojaki, rojeni v B rixii; oba spom enika sta iz prvega sto­ letja. Sicer pa to dejstvo ne pride tu toliko v poštev, ker govori 1 Mommsen, D ie K onskriptionsordnung des röm ischen Heeres, Hermes, 1884, str. 19. Ges. Schriften III, str. 37. naš napis o pretorijancu. Pretorijanci so se še dolgo kasneje rekrutirali iz cele Italije.2 3 O znaka Puden s je precej običajna (CIL. III. št. 14.136', št. 14.209, št. 14.3582 1 a , št. 14.507 v 20. vrsti št. 14.623'). Cranius je znano rimsko gentilnoi ime tudi za naše k raje (CIL. III. Su ppl. str. 2.353. V CIL. III. št. 181 se om enja neki G ranius Romauus). Za kronološko opredelitev spomenika nam pa daje glavne podatke zgodovina cesarske garde, pretori juncev. Pretorijanci so imeli svoje skupno taborišče v Rimu in to šele od T iberija na­ prej. Za A ugusta pa je štela ta garda devet kohort, od katerih so bile samo tri, ki so skrbele za stražo v cesarski palači, nasta­ njene v Rimu. O stalih šest je bilo razmeščenih po ostali Italiji, in sicer največ v krajih , k je r se je cesar navadno m udil1 n. pr. v Raveni. Pretorijanske kohorte so tudi sprem ljale im peratorje pa tudi člane njihovih rodbin na njihovih potovanjih. Tak p ri­ m er je bil pri nas. T akoj po Augustovi sm rti (dne 19. avgusta 1 . 14 po Kr.) so se nam reč uprle legije, ki so delale na cestah pri N auportu (Vrhnika). D a jih pomiri, pošlje T iberij svojega sina D ruza z dvema pretorijanskim a kohortam a, ki sta bili za ta pri­ m er še posebno ojačani s konjeniki in nekaj Germ ani,4 v Pano­ nijo v N auport. Ko se je D razu posrečilo pom iriti upornike, je dal voditelje upora poiskati, nekatere pa, ki so se potikali v oko­ lici taborišča, sio centurijom in vojaki obeh kohort pobili.5 V eni od teh dveh pretori jamskih kohort je služil tudi Pudens. V borbi proti upornim vojakom , ki so se potikali okrog taborišča, je ver­ jetno padel, pa so mu potem postavili ta (spomenik, ki ga po teh dogodkih lahko točno datiram o z 1 . 14 po Kr. N agrobnik je iz belega apnenca, (sl. 2) štirioglate oblike; ohranjen je tudi del nastavka za podnožje. Kamen sam je žilav, leva stran na vrhu ima močno razpoko in tudi dolnji del napis­ nega polja je razpočen. Višina je brez nastavka 1,17 m, širina 66,5 cm, debelina 23 cm. Cel nastavek bi bil širok 54 cm, njegova ohranjena višina znaša 13 cm. Napis sam je v profiliranem okvi­ ru, čigar širina znaša 9,5 cm. Nad okvirom, čigar zunanji rob je od gornjega kam enovega roba oddaljen 21,5 cm, je trikoten za­ 2 Tudi iz D alm acije so nam znane osebe, rojene v Brixii {Petričević, Bull. Dahn. XIII. pag. 117, št. 63) 3 M arquardt J., Die römische S taatsverw altung II, str. 476. 4 P. C ornelii Taciti, A nnalium ab excessu D ivi Augusti lib. I. c. 24. 5 Tac., ann. I. c. 30. Slika 2 Prva črka »D« je oddaljena od gornjega notranjega dela profiliranega okvira 4,5 cm, medtem ko je dolnji del besede >gener« od dolnjega notranjega dela okvira oddaljen 10 cm. R azdalja med posameznimi vrstam i znaša po 2 cm. Črke so vkle­ sane v ostrem kotu. Splošno gredo črke bolj v širino kot pa v trep, visok 17 cm, njegov vrh pa je oddaljen od gornjega roba kam na 5 cm. Poševni stranici zatrepa sta profilirani. V sredini zatrepa je samo v konturi izdelana rozeta, ki pa je razdeljena z enakokrakim križem (10X10 cm) na štiri dele. visino. Yse čuke so visoke približno enako po 6,5 cm. N ekatere so zelo izlizane. Ligatur ni nobenih, vsa imena so izpisana. Edini znak okrajšave je za črko »C(aius)«. \ Napis v šestih vrstah se glasi: D(i i s) M(anibus) /Tib e- r i a e / C(a i u s ) Bono/nius A/hilleus/gener. Iz vsebine tega napisa izvemo, da je neki Bononius Ahilleus postavil svoji tašči T iberiji ta nagrobni spomenik. Bononiuis je omenjen na več spomenikih, n. pr. Bononius Vitalis iz Savariae, ki je danes v budim peštanskem m uzeju (CIL. 111. 11.024). in k i ga datiram o v čas po cesarju M arku Aurelu. Napis CIL. III. 4.150 (4. vrsta, 15. ime), ki je postavljen za kon­ zulov Fusciana in Silana 1 . 188 po Kr., om enja ime Bononius Ni­ ger. Sext. Bononius je om enjen tudi na napisu iz Italjie (CIL. VI. 13.626). Žensko ime T iberija ni posebno znano. Pač pa je mnogo bolj običajna Tiberina, ki je om enjena na napisu CIL. III. 3.563 iz Budimpešte. Na spomeniku CIL. III. 870 iz Klausenburga, ki je časovno opredeljen z imeni konzulov »Severo et Quintiliano con- sulibus« v letu 235 po Kr., je om enjena tudi Tiberina. Ahilleus, grško ime, je v naših k ra jih rediko, pač pa je mno­ go bolj pogosto v krajih, k je r je grški vpliv močnejši. Spomenik CIL. II. 3.596 je nagrobnik nekega T. lu n ija Ga(la) Achilleusa, najden pa je v mestu O ndara v Španiji. Iz Španije je tudi napis CIL. II. 4.446. V F ranciji je omenjeno to ime na več spom enikih: CIL. XII. 1.600, 835, 3.383, 3,453 (drugo stoletje) in 1.759. Od tam je znano to ime tudi s ploščic CIL. XII. 5.686, 924. V Italiji je pa to ime na napisih CIL. V. 735, 5.353, CIL. X. 4.600, 1.712, CIL. XIV. 4.760. Ahilleus je mnogo pogosteje om enjen v zapadnih po­ krajin ah rimlskega im perija, k jer je bil ne samo latinski, nego tudi grški vpliv mnogo intenzivnejši kot pri nas, posebno ob m orju. Za naštete spomenike je zelo težko določiti njihovo dobo, razen za spomenik CIL. XII. 3.453, ki je iz II. stoletja. Za drugo stoletje govori pri nas form ula Diis Manibus, ven­ dar je več momentov, ki kažejo na prvo stoletje. Za prvo sto­ letje govore razm erom a široke črke, kratki lapidarni stil brez okrajšav, za čas po K laudiju pa kognomen. Ime Liberia, ki je zelo redko, je verjetno nosila oseba, ki je bila rojena za vlade cesarja T iberija (14—37 po Kr.). Ker ji je postavil ta spomenik zet, je m orala biti stara najm anj nad štirideset let, ko je umrla. T orej spada ta spom enik časovno v drugo polovico prvega sto­ letja, verjetn o v dobo okrog 1 . 100 po Kr. Mogoče je, da imamo opravka celo z zgodnjekrščanskim spomenikom. Prvi širitelji krščanstva so bili lju d je iz O rienta, a njihovi nagrobni spom eniki so im eli še popolnom a značaj obi­ čajnih nagrobnikov v tistetn k ra ju in času. Zato je naš nagrob- - - - » — . - ' — — D M M-AVRCRIS Pl NIAN'MIL LEC-XtllCEM TSENTIV 5 D O P T^ Q W t ' o , ^ Slika 3 nik popolnom a običajna stela s karakteristično posvetitvijo Diis M anibus, le v akro teriju . k je r je bila slabo izdelana rozeta, je vanjo vsekan enakokraki križ, ki se vidi kot popolnom a slu­ čajna geom etrijska figura. Spom enika CIL. III. št. 3.860 in št. 3.895 (A lj Št. 185 in 216) im ata v zatropih rozeti s križem, vendar tako, da se zdi, k ak o r da se stikajo podaljški dveh cvetov, ki so prekrižani z navpičnico, k a r je popolnom a nesum ljivo. Nagrobni spom enik CIL. V. št. 475 (Degrassi A. In sc rip tio n s Italiae, Vol. X. Regio X. Fase. III. H istria septem trionalis št. 50), ki je sedaj v T rstu v m uzeju, ima v sredini zatrepa rozeto z vsekanim k ri­ žem, ki je tak. k ak o r je na našem spomeniku. Pri spomenikih št. 3.860 in 3.895 je križ zelo spretno skrit (maskiran) cvetovi, pa tudi imena in druge okolnosti, ki so navedene na teh dveh spo­ menikih, govore le pogojno, da bi šlo v teh dveh prim erih za zgodnjekrščanske nagrobnike. Pri spomeniku iz Trsta, govore podatki za to, da je nastal v času po cesarju K onstantinu Veli­ kem, gotovo pa, da je že krščanski. Prav tako govori poleg že om enjenih grških imen tudi vklesani križ na zatrepu našega spomenika, da gre mogoče za zgodnjekrščanski nagrobni spo­ menik. tr e tji nagrobni spomenik iz apnenca (sl. 3) je prelom ljen v dve neenaki polovici, del ga pa celo m anjka. N ajvečja ohra­ njena dolžina obeh skupaj spadajočih delov je 1,29 m, največja širina 68 cm, debelina pa 21 cm. Napisno polje je v močno pro­ filiranem , 11 cm širokem okviru, ki se dviga 3 cm nad njim. Črke so dobro izklesane v obliki \/. N jihova višina pa znaša od 7 cm (»D« na pričetku) do 5,5 cm (»S« v »posilit«). G ornji del črke »D« je oddaljen od gornjega okvira 3,3 cm, a zadnja vrsta od spodnjega okvira 16,5 cm. R azdalja med posameznimi vrstam i znaša 2,5 cm (n. pr. mied 4. in 5. vrsto),, najm anjša pa je 1,5 cm med 6. in 7. vrsto. Črke so izdelane precej neenakomerno, tako je n. pr. črka »P« v tre tji vrsti visoka 7 cm, drugi »N« v isti vrsti pa le 6 cm. Napis sam se glasi: D(iis) M(anibus) / M(ar c u s ). A u- r(elius). C r i s / p i n i a n(u s), mil(es) / leg(ionis). XIII G e m (i n a e ) / [M (a r c u s )] Sentius/Alexan d(e r) / o p t(i o ) posu i t. V vsem napisu je samo ena ligatura, in sicer »it« v zad­ n ji besedici posuit. Pač pa je kot znak okrajšave popolnoma sa­ m ovoljno uporabljena trioglata točka, in to vsega skupaj štiri­ krat, vendar le v zgornjih štirih vrstah napisa. V četrti vrsti m anjka začetek, k je r sta mogli stati le dve ozki črki ali pa ena širša. V našem prim eru sem vzel na to mesto črko »M«. Iz napisa izvemo, da je dal spomenik postaviti svojemu tova­ rišu M arku A ureliju K rispinijanu, vojaku trinajste legije Ge­ mine neki podčastnik M ark Senci j Aleksander. N ekaj podatkov za časovno opredelitev tega spomenika do­ bimo deloma iz oblike črk, k i so precej podolgovate in spadajo potem takem v kasnejšo dobo. Spomeniki z imenom M arka Au- rela spadajo navadno pod konec drugega ali v pričetek tretjega stoletja po Kr., so pa tudi kasneje zelo pogosti. Kognomina, ki se končuje na »ianus« so značilna za kasnejšo dobo rimskega im perija.6 7 Zelo pogosto je v rabi gentiino ime Sentius tudi v n a­ ših k rajih . N osijo ga tako civilne kakor tudi vojaške osebe. Iz Salome je nagrobnik, 'ki ga je postavil neki Senti j Januari j sebi in svojcem (CIL. III. 14.8482 ), iz Benkovca pa je napis, k je r je om enjen neki Recus Sentius (CIL. III. 9.958). fz okolice Skoplja, iz Skupi j a, poznamo ùnte Prim us Sentius celo na dveh spomeni­ kih (CIL. ITI. 8.186 in 8.224). Tudi na opekah je znan žig Sentijev (CIL. III. 13.5521 0 4 ). Kot vojake poznam o Senti je iz raznih vojaš­ kih diplom (CIL. III. LXXII vrsta druga, LXXIII vrsta druga, LXXIY četrta vrsta, LXXVI druga vrsta). Iz Iglice v bližini sta­ rega mesta Troesmis (Ivloesia Inferior, današnja Dobrudža) nam je znan spom enik, ki om enja celo dvakrat nekega Sentija Pon- ticnsa, vojaka V. Macedomske legije (CIL. III. 7.502). Na Sedmo- graškem v Biogradu na Marošu, v nekdanjem rim skem mestu Apulum, provincija D acija, so našli kam en z napisom, ki om enja isto ime ko naš spomenik, samo da je to civilna oseba M. Sentius A lexander (CIL. III. 7.748). Ne moremo sicer trditi z gotovostjo, da je Senti j A lexander z našega spomenika sorodnik ali celo sin onega Sentija A lexandra iz Apuluma, vendar pa lahko trdimo, da je naš Sentius A lexander po rodu iz provincije D acije, ker je bila X III. legija Gemina obenem s V. Macedonsko kot posadka v D aciji že od časa M. A urela sem. Že od V espazijana naprej so se rek ru tirali novinci za legije iz tistih pokrajin, k je r je bila legija stationirana. Iz D acije so pa prišle tam ošnje čete k nam šele takrat, ko je bila D acija definitivno opuščena kot rim ska provinca, a to je bilo za vlade cesarja G alliena (253—268 po Kr.) Iz časa samovlade tega cesarja nam je znan iz P tu ja neki deta­ širani oddelek — vexillatio —, ki je bil sestavljen iz vojakov teh obeli D ačanskih legij t. j. XIII. Geminae in V. Macedonicae. V ojaki teh legij so postavili več žrtvenikov bogu M itrasu.' J i dve legiji je uporabljal cesar G allien kot neko rezervo v borbi proti svojim proticesarjem Ingenuusu in Regalianu. Potreboval je pa te čete tudi proti Gotom, ki so vedno grozili napasti Italijo. Zato je zelo verjetno, da je bil del XIII. legije tudi v Linoni. 6 [Cognomina na »-ianus« in »-Anus« n. pr. M aximianus, Secundinus itd. spadajo v kasnejšo dobo rim skega im perija. Schober, Die röm. G rabsteine von N oricum und Pannonien, str. 10. 7 A bram ić M., Poetovio, vodnik po m uzeju in stavbinskih ostankih r. mosta. P tuj 1925, str. 183 sqq. H offiller-Saria, A ntike Inschriften aus Jugo- slavien. H eft I. Zagreb 1938, str. 14? sqq, št. 314—317. Legionar M. A urelius Crispinianus je bil v vexilaciji te legije, ki se je zadrževala v Emoni, k je r ga je dohitela smrt. Zgodovina te legije mam torej pove, da je ta spomenik iz časa vladanja ce­ sa rja G alliena (253—268 po Kr.), k ar se popolnoma strinja tudi z drugim i navedenim i podatki za ta spomenik. Od četrtega nagrobnega spomenika iz m arm orja imamo ohranjen samo zgornji kos, ki je sestavljen iz dveh delov, med­ tem ko napis popolnoma m anjka. Višina obeh skupaj spadajočih ohranjenih delov znaša 56 cm, širina 81 cm, debelina pa je 11,5 cm. Središče spomenika zavzema zatrep, čigar stranici sta bogato profilirani, v sredini pa je peterolistna rozeta. Ob obeli zunanjih poševnih stranicah ležita dva prekrasna delfina z gla­ vami navzdol. Pod zatrepom je 25 em široko napisno polje, bo­ gato okrašeno z girlandam i. Izvrstno delo s konca prvega sto­ letja. SUMMARY In 1947 while the edifice for the Planning' Commission in the court-yard of the printing-office »Merkur« in G regorčičeva ulica was being built, broken stone monuments Nos. 1 , 3 and 4 w ere excavated. The first two had been used as building m aterial in the groundw ork of the antique tow er at the outer side of the w estern p art of Emona walls. The inscription No. 1 in grayish lim e 1 stone, broken into six pieces and fragm entary, m ention^ a soldier of 2 nd praetorian cohort Pudens, who died in 14 A. D., at the tim e when DruS'us (Tac. Ann. I. 24,30) was ordered by em peror Tiberius to pacify the rebellious Pannonian legions in the (Surroundings of Nauportus. M onument No. 3 of w hitish lim estone is fragm entary, too, and broken into two pieces; it tells us it was erected by the non-commissioned officer Marcus Sentius A lexander in the m em ory of hiš com rade M. A urelius C rispinianus, a soldier of XIIIth legion Gemina. It is even possible that the above-m entioned Sentius was a relation of a civilian of the same nam e from Apulium in D acia (CIL III. No. 7748) w here that legion was garrisoned. Thus the m onum ent originated in the reign of em peror G alienus (253—268 A. D.) when the Roman arm y abandoned D acia for ever; yet some partis thereof w ere proved to have been at P tu j (Abramić, Poetovio, str. 183, Hoffiiller-Säria, A ntike Inschriften aus Jugoslawien pp. 147 sq.). The upper p art of the m arble tombstone, decorated by dolphins, belongs as to its shape and beautiful elaboration to 1 st century A. D. M onument No. 2 of w hite limestone was found in Aškerčeva ulica near the Roman cloaca. It is significant that in the acroterion the plastic, badly ela­ borated rosette is divided by a G reek hewn-in cross into four parts. It had been erected by C. Bononius Achilleus for Ms m other-in-law I Iberia. His m other-in-law had been probably born in the reign of em peror 1 iberius (J4—3 7 A. D.j, and it is possible that the monument was erected about the y ear 1 0 0 A. D. Bononius A chilleus was probably of G reek origin, and it is possible th a t he was C hristian. The hew n-in cross in the acroterion which was used here as an ornam ent seem s to confirm th a t view. Two m ore m onu­ m ents in L ju b ljan a (CIL 111. 3860 and 3895, H offiller-Saria, AIJ No. 185 and No. 216) have a hew n-in hidden cross in th eir rosette; one m onum ent from T riest has in its rosette a cross very sim ilar to ours. This m onum ent (CIL Y. No. 475. D egrassi, Inscriptiones Italiae, Yol. X. Regio X. Fase. III. Histrda Sep- tentrionalis No. 50) originates from the period after C onstatine the G reat already, and it is certainly C hristian. Thus it is su re th a t in our case the C hristian G reek A chilleus has come to Emona, and th a t we have here a very ea rly ancient C hristian m onum ent, probably from about the year 1 0 0 A. D.