18. številka. V Trstu, v soboto I. marca 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" i7h«)a dvakrat nu teden, vsako srtde it> icboto ol> i. uri popoliidm- „Edinost" stane: /.r VHP leto gl. K.-; izven Avut. J).— gl. za polu leta . .H.—; . , 4.50 „ /.a četrt lota „ J .50; . „2 25 „ Posamične Številke no dobivajo v pro-dajnnicah tobaka v Trste po r» nov., v G-cr!oi in t Ajdovščini po « nov. Na naročce Lroz priložene naročnine se ipravništva r.e ozira. EDINOST Vni iioiiini ne nosiljajo 11 rejništvu v ulici Carinria št. ..V V»ak» pi*mo innr« biti friinkovann, kur aetVankovnna ne sprejemajo. Knkopi*i n« ne vračajo. Oglasi in omanila se račune po 8 no*, vrtnu« v petim; za aaslave t debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor hi pa obsedlo navadnih vrsti«-, Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, ri'klmnaiMje in insorntn pr«> lema uprivništvo v ulici 1'urintia :!8. )if»» r«*k 1 HViiftpijn m» poMfiiiuo. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. 4 v *.li|io*t !• Vso one naročnike, ki so zu leto 1889 kaj na dolgu, prosimo prav uljudilo, da nemudoma store svojo dolžnost. Istotako prosimo gospode naročnike, kateri še tega neso storili, da nam pošljejo naročnino za prvo eertrtletje, sicer l»i jim morali list ustaviti. Administracija „Edinosti". Avstrijski Lahi in Slovenci. Pod naslovom „Difesa nazionale" prinesel jo tržaški dnevnik ,1) Cittadino" članek, ki nekoliko razkriva bojazen, katera je nadvladala mej avstrijskimi Italijani in Luhoni odkar se je slovanski živelj tudi <>b mejah z druzinii narodnostmi jol buditi in zavedati svojih pravic. Članek je poln nedoatatkov in navadnih psovk na Slovence in njih družtva; osobito se pa dotika naših velekoristnih družbe sv. Mo-hora in sv. Cirila in Metoda ter svari svoje lnšivn somišljenike, da se napredujo-eej slovanske) propagandi postavijo v bran. Ker spi* označuje tudi senčno stran pri Laliih, radi ga prevedemo v odlomkih. Čitatel j pa sodi! .Narodopisne razmere v južnih deželah Avstrije, odkar je postal naroden čut. toriščo vseli politiških teženj, ho prouzročile dolgo, vstrajno, divjo borb >, v kojej je strast čestokrat prevladala razum. Italijani v t< h deželah, ki imajo od nokdaj v rokah vlado, j onosni in zavedajoči se svojih pravic in moči, začetkoma so bili nasproti slovanskim skominam čeloma brezobzirni ter so vse svoje moči posvetili v obrambo pred nemškufajočimi namerami osrednje vlade. Kadar je pa na Dunaju prisijala duba, ugodna slovanskim življem po m o n ft t liiji, Italijani v južnih deželah so bili prisiljeni braniti lastni jezik in staro- PODLISTEK. Davorin Trstenjak. (Dalje.) Stritar trdi v svojem članku o Levstiku v „Zbranih spisih", da bo pisatelj slovenske slovstvene zgodovine, razpravljajoč zgodovinski razvitek slovenske prose, pri Levstikovem Martinu Krpanu moral napraviti mejnik. Dasi radi priznavamo, da ni v slovenskem slo\stvu moža in da ni bilo do Levstika, ki bi v enej osebi združeval v tolikej m dri Preširna in Miklošiča, vendar moramo priznavati, da vsaj glede humoresk in potopisov v tem obziru tudi Trstenjaku gre zaslužena in tudi priznana zahvala; liajti v tistem letniku, ko razglaša Levstik svoje nazore „O napakah slovenskega pisanja«, piše Vicko Dragan uže svoje priljubljene humoreske * t. j. 1. 1858. * Rad so je Halil tudi v vsakdanjem, navadnem občevanji Leta 1883. v šopkih počitnicah predložil ju enkrat pri oheau, ko j« bil posebno dobre voljo, naj bi mu takoj zložili napis, ki bi imel priti po njegovoj smrti nad duri v obedniei. „Poskusimo se" je rekel „Naj umo skoraj sami pesniki nli pevci tu zbrani". Prosimo ga, nuj začno On reče: „Kvssit ex hat parooliia" ; eden izmed nas gostov pove: .Ker smo mi tlii mino-rum gontium, zapojte še eden stili". On: „In ■nagna fuit iinserlft". Splošen smeli in odobravanje. Na to zadovoljno on: „Zdaj pa Vi kuj" Pisntelj tega članka: „Et semper fuit Jerumia". (Trstenjak je rad tožil o slabih ičasih). Zopet občen smeh in odobravanje. Tudi on se je spustil v smeh in rekel: „Carolus mune tulit puiietum", Na to nismo voc, „pomnurili" nogo smo pili na njegovo zdravje \ j davne piHvice ; kajti Slovani, ki do "iti govoriti, kajti žalostna osoda Slovanov ! Istri, so bili ponižni in krotki, jeji s» več za- v južnih pokrajina)] Avstrije je vsemu j korisl nametani s Slovani, „Tro patria" je oristna, a ne zadostna". h te vat i in tirjati no satno, da.se naknit svotu znana, pač pa so so vedno trdovratno J Lahonsko družtvo ,Pro patria", čigar podro vsi deželni uredi obstoječi od sto-11 rr,.i — i to z dovoljenjem visoko vlado - I očiti namen jo potujčevati slovanske otroke lefij nem, ampak ponosni svojih uspehov gorosiastu krivica, daje 40.000 tržaš-'ter je odvajati od materinega jezika, pre-hoteli so postati despntiški gospodarji v k i h S 1 o v e n c e v n a milost p r e-! tvarjajoč je v Laho. to družtvo, ki 'se je vsej deželi". dano n a j s t r a s t n e j s e j j a v n e j o b- v tolikih prilikah pokazalo tako zaslužno Kolikor besedij, toliko zlobe in ne- lasti v Avstriji — rudečeinu tržaškemu za širjenje italijanstva in tako „antiavstrij-sraninih laži. Prepotentnomu Lahonu, ki magistratu, čig»r uredba, sestav in osobjelako" — to ui *o zadoBti, temveč. Lahondek je članek pisal, gotovo je brezmejna me- bijejo v obraz vsem avstrijskim zakonom ! staknit je drugo sredstvo v pobijanje za-ga b'manija zmešala pamet, da mu je na- in prav< inu liberalizmu. Ako Lah v Trstu 1 vedajočega se slovanstva. rekavala te besede. Slovencu bi kaj rad kriči, da so mu krivica godi v narodnem i stri in potopil v žlici vodo, pri tem pa omu, enak je nngelju, ki bi tožil, da sej opravičil sarn sebe, sklicevaje se na na mu v nebesih slabo $odi! — Le zloh-mlšljena zgodovinska prava in prenapetost, nost črnega pisma mora iztrgati enako Vzbujeno narodno čuvstvo, ki je prvakom tožbo. Xli posluša juto lažnjivegu časnikarja italijanskih svobodomiseljcev Cavotirju, dalje: Mazziniju itd. bilo sveto, koje so vnetimi , , .. , ...... , , ..... . ... 1 *Se dandanes žive nekateri Itahiam, besedami, spisi, kii|ignmi, pesnimi m iro- ,. * . ,p , . , . ., ¥ "o razvidi (o važnosti m von vzbujali v srcih iieosvoboienih Itah-', , . ............... i» ... , ... , 1 borbe, ki so nam 10 napovedali Slovani ''teama Kosaettr ; in sicer danes zvečer, j«nov — l.sto čuvstvo, narodno zavednost , ... . ... • , , !:„*.: : i t« i ™ x a. i i o r, skhceo: uli vse ah nič! Se danes nekatere Jutn ,n pondeljek. Začetek ob 8. uri zve- nudobm laski časnikar v nas Slo-1 > ,. .> , ............ „ T , . , . . .. , oseonosii ali predsi dki ovirajo skupno in Cer* J®*" nam jo zal, da nesmo mogli to . složno delovanje, katero bi so edino moglo vesti priobčiti že v zadnjoj številki našega ,. ... , . 1 : vspešno opreti slovanskemu navalu". lista. Toda do zaključka lista nam ni bilo to čuvstvo ugonobi. Ali poslušoimo prena-i •» ... , ... 1 I q i„ ;„lliruj|(1 .. . 1 - mc pozitivnega znano. Slovensko občinstvo pi teža dal o: w u> spovedjo stuo pač zadovoljni, . ,„ , , . . , h..!,; . .. i . t i • T niestu in okolici vabimo, da porabi to Tedaj so se Italijanom odprle rči; J^J*1 Popisuje nam lastnosti, kojih žalibog pHjiko kHterej bode 6ul(J divno ruak() glasbo. Primerno se nam zdi, da v naslednjem p-iobčimo par odlomkov, tiooČih so rusko glasbe, iz dr. vitez Maks Prosko-wetzowega dela: bojevati se sam. Nasprotniki so uporabili \* 0Ht«nk'» *».!« "«ni zaničljivo iiirčejo . v ... at . j i 1 f i. j. • t t • o i • ■ .. -V o m JNevastrande nacli ugodno priliko, ko sta v nn$cm tabt.ru "tnlst»> Lahi. Slovenci! „II Citladino" m q n " . ,a j j t i • i » .t ti iii h i k d n d • vladala prepir in razkosanost; združeni in L««« H" ro» boje, osrčile se ^ urejeni, čeprav malobrojni, izzivali 8(> j in krepkejše ti,jajte svojih pravic. j Ruai ljubijo godbo nad vse. V Samar- zmirom nove boje, koje je pospeševala | .Nekateri mislijo« - nadaljuje „Citta- kandu so mi pripovedovali: Nekov smrtno „da so so Italijani združili na ranjeni častnik poklical je muzike k sebi zemljišču „Pro patrie". Jeli da daleč od domovino svoje, poalušujoč (Dalje prih.) Ruska glasba. S 1 a v j a n s k i j o d o š e 1 v Trst, nevarnosti '>»j»mo mej našim narodom, boj se je začel neredno, izbrala so se m- <)l1' rUH voli,,i vnacemu Slovencu uspoSna sredstva, prevladala sti mlačnost in : k,ic nli nižU' dosegli bi bili dosedaj prenapetost, kajti vsak si je mislil, da moro , vsrti n w k a j, a zadovoljni m.»ramo še biti nove duhovščina in drugi slovanski narodi notranjih in inostriinskih deželah". dino' neutralnom I . --------------KUUIUIIUV oiiijr, uuaii Po teh besedah sodit,, bi človek res ; pfl družtvo „Pro patria" zadostno, da nas glasbene zvoke, izdihne svojo dušo. mislil, da jo p......... primorskih Slovencev; vse obrani prenapetosti druzih narodov? Za vseh časov kazala se je srčna in Slovanov sploh, koji žive v bližini Ita-, Uspešna je morda na Tirolskem, kjer imati želja, najti tolažbo v fcežkej smrtnej uri • lijanov, res sijajen. Kako se vjemajo pa ! obe narodnosti določene meje. Za na« pa, da se znebimo smrtnih ostankov pri zve-te besede z resnico, o tem, ni nam treba ki živimo po nekod, osobito pa v notranjej nečej struni in lepej postni in da se opro- in v nastopnem letu „Iz potno bisage". 11,jinem životopisu, nuj bi kdo zbral vse „Prijazni dopisi do strica lireka Dragana . Trstenjakove humoristično in propovedne v Verhovcu". Kes je, da se jo Levstik spise. Opustiti bi ne smel: „Novo leto se svojimi „Napakami slovenskega pisanja44 j 1824.u, „Spoznanje", „Slutnja", .Potni v slovenskem slovstvu tako razkoračil, kakor ! listi I.—IV.". „Pisma o Slovencih in Slo-pravi pravcati Martin Krpan, tako, dajo'vonkah I—III.", „Usmiljena Slovenka", celo Podlipskega zgrabila jeza ; pa vender: „Sveta vira*; rao v „Novicah" leta 1857! In če LaŠčan Laščanu poje »lavo: | „Slovensko humoreske". „Pisma o Slo-Povem, daje zadel že Vicko pravo, j vencih in Slovenkah IV.*. v „Novicah" Iz starih in raznih novih literatur na- leta 18,r)8; „Iz potne bisage", XVI. pisem hajaš tam toliko in tako primernih citatov, v „Novicah" 185!).; „Slovenski Leander", da se ne moreš načuditi razsežnemu znanju »Novice" 1800.; „Slikar" iz BIei\veisovega tudi takih pisateljev, ki ne spadajo uprav koledarčka itd.; tukaj ne moremo vsega v stroko njegovih studij. iztaknoti, ker ne sedimo na pravem viru Le čitaj, dragi bralec, knko v zadnjih Ob priliki njegove Sestdesetletnico se listih razlaga trgovino ljubljanskega in jo izprožila misel, kako koristno bi bilo staro zgodovino kranjskega mesta. Tako za slovensko slovstveno zgodovino, ko bi duhovito kramljati o črnem Kranju slišal on napisal svoje spominke ali memoare o sem lo še Mencingerja v čitalnici kranjski, pismenem in ustmenem občevanji s prvimi če se ne motim leta 1876. možmi naše dobe, in sosedne hrvatske ko so je ustanovil „Slovenski Narod" književnosti, kajti malokdo je bil segel v jo zopet zanj zastavil pero in zanj pisal tako raznovrstne kroge slovenske in v pod in nad črto. Pod črto bil je Šaljivi prejšnjih letih tudi hrvatske inteligence Kpicharmos, ki jo » prijetnim, nikdar ske- kakor on. V šolskih počitnicah 1. 1887 Hva lečnn sarkazmom slikal malomestne raz- še govorila o tem predmetu; menil je, da mere, razkazaval majhne slabosti marši- nima toliko časa in telesnih mt.či, da bi katerih domišljavih ljudi. Rad bi omenil mogel to sam spisavati. Mislil si je to za-tn najvažnejše podlistke, kojih je pisal za devo tako, da bi on to komu pripovedoval „Narod" pa tega žal Dogu ne morem sto- in ta bi si naj vso nasproti stenografoval, riti. ker tukaj nemarno starih letnikov in potem pa prepisal in po svoje uredil, se-iz Ljubljane jih ni dobiti. Strinjam se veda konečno pod njegovim nadzorstvom, z željo, izraženo uže leta 1887. v Feko- Da se je zgodovinar, pesnih in hu- morist toliko brigal za politični razvoj naroda, bi nihče ne mislil, kdor tega sam ni videl; pisal je za „Narod" nad črto gotovo toliko in tako uplivno, kakor pod črto. Bil jo v zmernej meri svobodomiseln mož, odločno nasproten vsakej skrajnosti; zarudi tega podpisaval jo članke svoje z „Juste nilliem"; bil jo nasprotnik onim socijalnim mogočnim pa v narodnem obziru mlačnim možem, s kuteriini se jo nadjalo več upliva dobiti v višjih krogih. V tem obziru mu ni prijala kandidatura Goedel-Lanoy-jeva na Štirskem. Po svojih zvezah bil jo vselej dobro poučen o političnem položaju. Kako visoko so v političnih krogih uvaževali njegovo sodbo, uvideva se iz tega, da jo Lložidar Raič iz Haloz šol v Stari Trg k Trstenjaku v posvetovanje, predno se je upotil na Dunaj v državni zbor. Ko bo je osnovala I. 1872 tako zvana „mladoslovenska stranka" jej je tudi Trstenjak k umova I poleg Raiča; če so pa mladi udrihali čez meje, pisal jim je brzdajoče liste. Skoz 7 let, to je, od 1872 do 1879, sta so z Blenveisom nekako srpo gledala; prišli pa so zopet časi miru »n spravo ; I. 1879 znaša v Novicah^„Narodno blago". Ponujali so mu večkrat poslanstvo. (Konec prih.) scena duš«, spremljena po sladkih melodi- spnda naučnega ministra, da njemu neso dijah, dvigne v jasne višave, k svojemu stvarniku. II. Zanimivo je, opaževati rusko občinstvo, kako se vede pri muzikaličnih predavanjih, znane nikake pritožbe radi previsoke šolnine. Je-Ii takrat spal, ko so se naši poslanci, vsi naši časopisi, vsa naša javnost, protivili njega namenom o zvišanju šolnine ? ! Čuje se, da se prične budgetna Grobna tihota vlada mej produkcijo, celo debata proti sredi mcseca marca. Prav mej prestanki komaj da jeden drugemu radovedni smo, v kakem tempu se bodo zasepetajo kako besedo. Potem pa, ako je 'etos vršila tn obravnavanja, ki so bila v produkcija dopadala, vzdigne se frenetiško dosedanjih zasedanjih vedno jako burna; odobravanje in glasno rokopleskanje. ; kajtj pokazalo se nam bode, v koliko da Ijj | če vplivati češko-nemška sprava na parla- mentarno življenje avstrijsko. Vse ruske popevke, katere sem slišal, imele so mehak, melanholišk značaj ; ne-katere, na primer koračnice, zvenele so živahno, povsem naravno, v tiho noč. Rudija ima svojo posebno narodno glasbo ; ima neb roj no v narodu zares živečih pesmi. Te popevke pojejo Cigani v javnih lokalih ob Volgi in v Moskvi, kar je VHnkako naravneji, nego da se popeva nerazumljive francozke chansonette. Naravno krasoto melodij povišujejo krasni glasovi (rueko cerkveno petje je svetovno znano) in posebni razum za dinamičko preminjanje. Ne morete si n. pr. misliti Ob odlikovanju grofa H o h e n-w a r t a snovali so nemško-liberalni listi razne kombinacije. Dopisnik „Politike" pa telegrafuje temu listu, da je odlikovanje to smatrati priznanjem, ker jo Ilohemvart pripomogel, da so frakcije na desni ratiti-kovale češko-nemško spravo. Nam ni znano, kako mislijo poslanci naši o rečenej spravi, toliko pa vemo, da se je narod nas po-Bebno ne veseli, ker se je veseliti n e more. Uprav to pojasnilo, katero nam je podal pražki list, potrjuje nas v naših nazorih, katere smo izrekli ob odlikovanju grofa IIohenAvarta. Kakor ima vsak voz klo", tako jo ima tudi naš na- nježnejšega „pianissimo". Ako pomislimo, da je uprav marsikaka 'SV0J° flCI> teh ruskih popevk navdušila B e e t h o- rodni V0Z- V ogrskem državnem vena do mislipolnih varijacij, ali do humorističnih čveterospevov. potem nam mora biti jasno, koliko čarobnosti je v teh pristnih pojavih muzikališkega čut- stvovanja ruskega narodu. Rusi imajo isto pevsko žilo, kakor drugi Slovani. Pri njih opazujemo neko posobno pogreške bile so bolj parlamentarne, nego mehkobo, ki je nasprotna bizarnostim ne- Ako P« P«™a pogreške, sme zboru govoril je poslanec Orban jako ostro proti finančnej postavi. Poljedelski minister SzBpari odgovarjal je na napade poslanca Helfy-ja. Priznaval je sicer, da je kot bivši iinančni minister marsikaj zgrešil, a kuttrih skladateljev in njih šoli, IV. Mnogo najkrasnejših pesmi Rubin-s t e i n a vzrastlo je na ruskih narodnih tudi zahtevati, da se uvaža težkoče, ki so vladale, ko je prevzel portfelj finančnega ministra. Poslanec Abrany je napadal ministra predsednika Tiszo. Ko je ta poslednji odgovarjal, nastal je tak ropot, da drug tleh; Rubinsteinu se vse posebno posreči, j i- r • j k _ . druzega neso razumel). Jasno pa je, da ho ar je impu sivnega v pesmi, m uprav vsj nap0rj opozicije obrnjeni proti Tiszu, ta ženijalni mož očaral je mnogo narodnih * „ .__. . J da ga Btrmoglavi. popevk v klasiškej muziki in je mojster-, y h r v a t s k e m s a b o r u predložila ski pogodil njih poseben kolorit — pol1 slovanski, pol orjentalski. Titan Rubinstein presega vse druge rusko skladatelje pes-mij — in teh je več; v njega duhu in posebno v njega igri zrcali se nam čudo-stno harmonična prvotna moč. Tu vidimo združeno viharno, orjaško moč z skoro otročjo, do srca segajočo, uprav rusko nežnostjo. —t—. Politični pregled. Notranja dežel«. V Lvovu je umrl poslanec O t o II a u s n e r. Bil je jeden najnadarjejniših članov poljskega kluba; a ne samo to: nam je bil tudi najsimpatičnejši. Pokojnik je gojil liberalna načela v blagem pomenu te besede in ni zavzemal tesnosrč-nega stališča poljskih plemenitašev. Bodi mu večni mir! Kakor javljajo „N. Fr. Pr." iz Budimpešte, bavila je ravnokar zaključena vojaška konferencija z vpeljavo brez-dimnega smodnika. Puške bode treba primerno premeniti, zajedno bodo pomnožili reservno zalogo orožja. Gospodje davkoplačevalci naj se le pripravijo: poseči bode treba zopet v žep. V šolskem odseku državnega zbora bil je govor o šolnini. Tudi v tem obziru kaže se nam g. Gautsch se svoje neprijetne strani. Mož bi rad, če bi se le dalo, šolnino tako povišal, da bi bile učilnice pristopne le nekaterim priviligovanem krogom. Gosp. Gauticha nazori so za nas Slovence uprav pogubni, kajti nam so podloga in zaslomba narodne ekzistencije nižji slojevi ljudstva, priprosti narod. Ta nam je dal, in nam še daje, one može, kateri — pospevši se na višjo stopinjo — čutijo z narodom in se bore za njega pravice. Ako bi zaprli pot do omike sinovom našega siromaka-kmeta, izpodrezane bi bile žile narodu našemu. Čudna je trditev go- je vlada postavni načrt o motenju v posesti ; budgetni odsek pa o deželnej vzornej pivnici. Justični odsek vzprejel je disciplinarno postavo za sodišča. Opozicijonalni listi se močno protivijo tej postavi, ker menijo, da bode vsled nje določeb ban mogel preveč vplivati na sodniško osobje. Predsednik sabora grajal je one poslance, kateri se ne vdeležujejo redno sej in jih je pozval, da gotovo pridejo 1. marca v Zagreb, ker bode obravnavati neko jako važno predlogo. Vnanje države. Francozki finančni minister Rou-vier predložil je proračun za leto 1891. Minister namerava vzeti na posodo 700 milijonov frankov, od katorih bi 400 milijonov porabili za vojne namene. Dvomno pa je, bode-li zbornica pritrdila programu finančnega ministra, ker menijo, da bi trebalo 1,4$ do 2 milijard, da se likviduje sedanje finančno stanje države. Predsednik republike francozke Carnot, kakor tudi predsednik ministerstva Tirard, bila sta zato, da se takoj pomilosti vojvoda orleanski. Temu so se pa protivili justični in drugi ministri. Pokaziti hočejo, da se mora vsakdo pokoriti postavam. Misli se pa, da ga pomilostijo najdulje v 14 dneh. V belgijskem senatu stavil je van Put predlog, da Belgija na berolinskej konferenciji na to dela, da se sestavi mirovno sodišče in tako omogoči obče ra-zoroženje. Na to je odgovoril minister vnanjih zadev, da je belgijska vlada — priznavajoč blagodušna prizadevanja nemškega cesarja — z veseljem vsprejela povabilo ua rečeno konferencijo, a da Hi je popolnem v svesti težke svoje naloge. Mi se pa ne smemo — rekel je minister — preveč izpostaviti. Glede instrukcij, katere bo dati poslanikom k konferenci, se za sedaj vlada ne more izjaviti. Na Portugalskem bodo volitev poslancev dne 14. aprila. Znani major Šerpa Pinto došel je v Kvilimane, na vzhodnem obrežju afričanskem. Vzprejeli Gospoda profesorja Mate Mandića so ga z veliko častjo in so priredili njemu na čast slavnosti. DOPISI. imenovalo je družtvo „La societa dei Facchini di Trieste" svojim častnim članom. Doposlali so mu predvčerajsnetn lično izdelano diplomo. To je prvi Slovan, katerega je rečeno družtvo takim načinom počastilo. Družtvo je pa s tem tudi samo sebe počastilo, ker je pokazalo, da si je S Pohorja. | Izv. dop.] (Konec). Tukaj- analo ohraniti nepristranosti in da na njega snim kmetom žugale so zadnjih par let ve- sodbo ne uplivajo sramotenja in hujskanja like nezgode in krivice v podobi obrtnega tukajšnih irredentarskih srditežov. Gospodu davka. Tega je namreč vlada hotela raz- profesorju pa mora biti to počastenje od širiti in raztegniti tudi na priposte enostavne strani družtva, ki nosi italijansko ime, v kmotske pile (žage). Ker je — posebno na posebno zadoščenje. Vredništvo „Edinosti" severnem Pohorji — kmetom glavni pri- raduje na odlikovanju svojega časni-delek les, ima ondi skoraj vsak kmet svojo karskega kolege in mu izreka svoje iskreno pilo (žago), zato bi davek ta hudo zadel čutjene čestitke. našo kmete. Vendar je silila vlada najprej ' Umrl je v torek zjutraj po dolgej bo-z obrtnijskim, oziroma pridobninskim dav- lezni g. Ivan S k a b a r, kooperator pri kom, kateremu kot dodatek je priložila še novem sv. An o nt v Trstu. Pokojnik bil dohodninski davek od žag, kar pa je bilo je v najlepfej dobi. V. m. p.! že pretežko za nepremožne naše kmete, ' Za možko podružnico SV. Cirila in da so jeli se braniti z pritožbami. Ali v Metoda nabralo se ju 25. t. m., da se na-tem so imeli malo sreče! Ni pri finančnem pravi konec razprave, 1 gld. 20 kr. ravnateljstvu, ni pri ministerstvu, neso do- Občna zbora podružnic sv. Cirila in segli vspeha. Sedaj pa so napravili po g. Metoda. Možka podružnica ima svoj občni dr. Srnecu v Mariboru pritožbo na upravno zbor dne 17. t. m. v prostorih delalskega sodišče, katero je dne 20. dec. m. 1. odlo- podpornega družtva, ženska podružnica pa čilo, da kmetijske žage, ki režejo dne 23. t. m. v „slovanskoj čitalnici", lasten pridelek, neso podver- Odbor »Sokola" nam je naznanil, da žene pridobninskemu davku, je za soboto večer v Makso Lavrenčičevej Tako vsaj se nam je poročalo po časopisih; gostilni napovedani „prijateljski večer" žal, da nesmo še prejeli neposredno do- preložen na drugi teden, tičnega odloka, da bi se z njim uprli tu- Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku kajšnim oblastnijam, katera vedno še izte- >ma v nedeljo 2. inarcija ob 1. uri popo-rjavajo omenjeni davek. ludne v družtveni dvorani redni občni Zraven pridobninskega davka od žag občni zbor. K obilni vdeležbi vabi pa so vsilili še dvojen davek delalcem ODBOR, v žagah ; plačevati morajo namreč doneske Tržaško kmetijsko družtvo je prire-v okr. bolniške blagajnice in 7 zavarovanje dilo predninočnjim predavanje v dvorani pri deželnej zavarovalnici zoper nezgode mestne akademije. Ker v tržaškem mestu delalcev. Oboje je neumestno, kar se da ne rastejo trto — o katerih se je preda-lahko dokazati; kmetjo se branijo poma- ™lo — niti druga drevesa, rnzun znane gati plačevati doneske, ker jih smatrajo fig« na velikem trgu, bila je dvorana sko-nepotrebnimi in krivičnimi. Bolniške bla- raj popolnoma prazna, gajnic« že delujejo nad pol leta, dostikrat Mestni svet tržaški imel je dne 25. veliko nevoljo in nepriliko komu; dež. p. »n. javno sejo. V kuratorij trgovinske zavarovalnica pa meni zdaj stopiti na dan. visoke šole (ustanova Revottella) bili so Ker se kmetje močno branijo obeh, vsi voljeni: dr. Dompieri, dr. Lunardelli, div radovedni čakajo na odlok vis. upravne M. Luzzatto, dr. Pervanoglu; v komisijo sodnije, kajti če jim bode ta ugoden, upajo za oskrbovanje vode: dr. Biasoletto, dr. se ubraniti tudi tem nepotrebnim bremenom. Dompieri, dr. M. Luzzatto, dr. Morpurgo, Vsaj je pa tudi res neumestno in krivično, Nordio, Ilighetti, Strudthoff, Vierthaler, staviti nase priproate delalce v žagah v Ventuia, Vianello; v nadzorovalni odsek vrsto z delalci v ladjedelalnicah, rudokopih mestne zastavljavnice : Borghi, R. Luzzatto, in tovarnah, ker se ločijo od njih glede dr. Pitteri, Rr.scovich ; v nadzorovalni svet nevarnosti dela in plačila, kakor noč in tržaške hranilnice: dr. baron AIber, Aitelli, dan. Vrhu tega zadene kmete dolžnost, Bernardi, Berghi, dr. Brunner, pl. Burg-hraniti nekaj časa zbolelega delalca po staller, Cesare, dr. Consolo, dr. d' Angeli, družinskej postavi od 1. 1870., katera dolž-, dr. Dompieri, Hermet, dr. Janovitz, Mau-nost pa obrtnike ne veže. Torejj resultat: roner, dr. Mestron, Mrach. Panfili, dr. novi postavi ste lo novi nepotrebni bre- Pervanoglu, dr. Pitteri, A. Rascovich, E. meni za kmeta! Rascovich, dr. Ilighetti, pl. Iiossett;T To- Vreme imamo letošnjo zimo prav po- luaso, Ventura, Vianello ; za revizorje trža-sebno. V januvarju je nagibalo cel6 na hranilnice: dr. Brunner, Ventura, spomlad, skoraj kopno, toplo in prav pri- Vianello. jetno, da so že časih tički se oglašali, in i Zatem pričela je debata o proračunu je kmet mislil že nekaj spomladnega dela mestne tovarne za plin, katerega se z ma-opraviti. Ali tem huje je zdaj v svečanu limi premembami vzprejeli. Na predlog pritisnil vzhodni veter, tu „zdolec" ime- «™tniktt d'Angelija naroča se municipal-novan, kateri je provzročil Bneg in mraz, nej delegaciji, da priredi novi modus pre-pa vrhu tega jako pospešil razne bo- računjenja stroškov za porabo phna. Na-lezni, posebno je razširil „hripo". Daleč daljevala se je debata o mestnem prora-okoli so bili, ali so še, po vseh hišah bol- *unu. Svetnik pl. Combi stavi predlog, da niki in neredko tudi kdo umerje na tej » namestijo spraznjeni mesti in da se bolezni, seveda če se bolnik prehladi, ali stanove dve novi mesti mestnih stražmkov. kaka druga bolezen pritisne. Dal Bog, da del predloga je bil vzprejet, drug. bi se pravočasno vreme zopet ugrelo. Se- del pa so izročili municipalne] delegacij«, veda ne prezgodaj, ker lahko mraz zopet da 8tVflr preuči. pritisne in škoduje zelenju in cvetju ; pa Ubogi Trst 1 V zadnjej seji mestnega tudi no zlo kasno, da se delo ne zavleče atarešinstva predlagalo in sklenilo se je v pozni čaB. Takšne so namreč želje na- mej druzem tudi, da se število municipal-šega kmeta? Pogorski. nih straž takozvanih .lamparetov", pomnoži za štiri, čeprav mesto izda letnih 815.000 gld. za javno stražo. Kolikor nam je znano, sta menda Luzzatto in Combi imela na duši kako „zaslužne može" izza zadnjih volitev ter ustanovila ta mesta. Občinar i Dedni princ Nasausk) došel je včeraj pa mirno plačuje, v Trst ter ae nastanil v hotelu „de la Zadevo o napeljanju vode v Trst Ville". obravnavati so jeli zopet mestni očetje v Naučni minister baron Gautsch došel zadnjej seji. Na njo so se nekda zmisliK je v Opatijo. za to, ker že davno ni deževalo in ker Domače vesti. komisije potrebujejo denarja za svoje preiskave. Kader nam bode Bog dal dežja, Trat bode z vodo preskrbljen in mestni očetje zadovoljni. Radi pomanjkanja časa se bode dr. Mahnič, kakor čitamo v zadnjej „Soči", odpovedal uredništvu tega lista. Mi se tej odloki gospoda dohtarja nikakor ne čudimo. Kozli, koje je on v svojem listu prevračal, prebruili so slednjič njega, čeprav Mani to javno taji. Sicer ne bode ta „zvezda" še zatamnela ter dalje svetila in bičala v „Rimskem Katoliku". Škoda genija ; sicer pa : prosit ! Petardo našel je minoli petek zvečer nek deček pod okni ječe pri Jezuvitskej cerkvi, kjer so bili zaprti zadnjič obsojeni lahonski tički : De Franceschi, Sacco, Cle-mentini in Rascovich. Blizu nje tlel jo ostanek smodke. Deček je petardo pobral, ter šel domov pokazat jo očetu, ki se jo zelo prestrašil, videč to peklensko znajdbo v rokah nedolžnega sinčka. Nesel jo je na policijo. Najbrže je kak srčni iredt'ntovček s tem hotel pokazati, da peklensko delo štirih zatvorenikov ni še pri kraju, ampak ae je stoprav začelo. Ni nam treba praviti, da sta novico o petardi prva prinesla „In-dipendente" iu „Piccolo", da zvedo tudi bratje onkraj luže, da iredenta v TrBtu še J — (Ta vest je izostala v zadnjej številki po neljubej pomoti). Odkritje spomenika dalmatinskega peB-nika Kačič-ilijosića, katero je deželna vlada zubranila, dovolilo je ministerstvo notranjih zadev. Kranjske hranilnice ravnateljstvo bode občnemu zboru predlagalo, da hranilnica podpiše za dolenjsko železnico za 20.0000 gld. glavnih delnic. V Kočevji bo podpisali 57.300 gld. Za C. kr. uradnike. Trgovinski minister je odredil, da veljajo za uradnike na državnih železnicah iste določbe glede odpusta iz službe, kakor za druge državne uradnike. Veleč, gospod Gregor Einspieler do- poslal nam jo sledeči poziv : Politične in gospodarske razmere nas silijo, da nemudoma osnujemo za slovensko Korošce „ka-tolisko-politično in gospodarsko družtvo". Od več strani se predlaga, naj se družtvo imenuje „Straža". Osnovalni zbor za to družtvo bode dne 5. marca t. I. ob 6. uri zvečer pri „Sandwirthu" v Celovcu (v mali dvorani iih vrtu). Mleko in kazenski zakonik. Državno-zborski odsek za uovi kazenski zakonik obravnaval je o izjavi najvišjega zdravniškega sveta, kako bi se dalo preiskavati mleko, za prodajo določeno. Odsek je pritrdil nasvetu zdravniškega sveta. Nadzorovalni organi bodo namreč mleko preiskavah z instrumentom, ki se zove „lakto-densimeter". Ako sumijo, da je mleko pokvarjeno ali da mu je kaka druga tekočina primešana, morajo je konfiskovati in zajedno prodajalcu naznaniti, da so ga bode prijavilo oblasti. Če prodajalec ne ugovarja, ni treba nadaljne preiskave; če ae pa protivi, mora se takoj mleko preiskati na poskuševalnej staciji. Telovadbo kot obliguten predmet meni uvesti naučni minister Gautsch na avstrijskih gimnazijah. Te naj bi bile vredne svojega imena, kajti kakor znano ime „gimnazija" prihaja od gimnazo = telovaditi. Srednje šole bi po tem takem postale predhodnico vojašnicam. Omeniti moramo, da je telovadba na ruskih šolah tudi obli-gaten predmet, ter se učenci že v šoli izurijo v dobre vojake. S tem bi naučni minister, čigar manija po posnemanju Nemcev jo znana, vendar pokazal, da tudi Rusi imajo nekaj dobrega. Sploh pa, ako bode ta vojakomaaija se dalje tako trajala, doživimo še časov, ko bodo majhni frkolini hodili v šolo, noseč v jedni roki knjigo, na rami pa puško ? Natečaj. Razpisana je ustanova dra. Gregorja Ananian letnih 300 for. za slušatelja politiško-pravnih studij na dunajskem vseučilišču. Prosilci morajo biti armeno-katoliške vere in rojeni v Trstu. Prošnje do 15. prih. mes. na mestni magistrat. Umrljivost V Trstu. Od nedelje 16. do vključljivo sobote 22. p. m. umrlo je 68 možkih in 70 ženskih osob, skupaj torej 138. V odgovarjajočem tednu prošlega leta umrlo je samo 98 oseb. Dunajsko-Tržaiki brzovlak v »vojej se-danjej sestavi potovalcem zelo ugaja zaradi koridorskih voz, ki so lepi in praktični. Tak koridorski voz je pridodan tudi vlaku z Dunaja v Opatijo. Tatovi. Sumili so, da pri tukajsnej firmi L. Ilacker in Meissner služečib 8 fakinov kavo krade in jo odnaša iz maga-! zina. Predno so zapustili magazin, so jih ' preiskali in so pri njih res našli večje ali manjše množine kave, skupno 41 kilogramov. Večina njih je priznala, da so tudi drugekrati odnašali kavo. Izpred sodišča. Včeraj jo bila obravnava proti bivšemu poštnemu kontrolorju in voditelju avstrijske-ogrskega poštnega urada v Solunu, Juliju pl. W a 1 d e n u. Zatožen jo bil hudodelstva uradnega po-neverjenja. Porotniki so ga spoznali jednoglasno krivim, vsled česar ga je sodišče obsodilo na 2^1etno težko ječo. 16.000 ponarejenih bankovcev po 10 dinarjev. Preko 800 pnaeih bankovcev je že v prometu ; mnogo jih je raztrošenih osobito v Sirmiji, Mitrovici, Varaždinu, Notemsadu in Pešti. NOV praznik. Nemški delalci 80 na nekem taboru v Lincu minolo nedeljo raz-klicali 1. dan majnika za praznik. Iz Palerma telegrafujejo, da so štiri neznane osobe zlezle na tovorni voz železniškega vlaka mej postajama Ficarazelli in Palermo, zvezale dva uradnika in odnesle 8000 frankov v gotovini in paket, zavarovan za 4000 frankov. Mnogo osob so prijeli. RAZNE VESTI. Katoličanstvo na Laškem. Minoli torek šel je nek duhoven v Rimu s sveto popotnico k nekemu umirajočemu. Nakrat ga obsujejo nekateri malopridneži maskirani ter ga jamejo zasmehovati ter teptati po tleh. Nekdo izdrl je celo nož ter hotel mirnega duhovnika napasti, kar jo pa policija preprečila ter divjaka zaprla. Vso to godilo se je ob 3 uri popolunoči v najomikanejšeui mestu na svetu, v večnem Rimu ! — Minoli pust so se laški nesram-neži posebno spakovali in norčevali iz duhovščine in svetih stvari. Posebno so bile v modi maske preoblečene v menihe in nune. Tudi v Trstu ste hoteli dve mestni frajlici — kakor pravijo, hčerki odlične družine — posnemati norce na Laškem. Jedna se je nekda vedela vtihotapiti v tukajšnji nunski samostan ter si izposoditi pod neko pretvezo nunsko obleko. Druga se je pa preoblek la v meniha, kapuoinarja. Oba spačka sta se predmiuolo nedeljo po noči peljala v kočiji po mestu. Ko pri-, drdrata na veliki trg, vBtavi mestni straž-i nik kočijo ter na povelje in odgovornost | necega pobožnega gospoda iti »ta morala ; menih in nuna v — samostan v ulici j Tigor, kjer sta nekda par dni ostala. Ena-, kim pokvekam bi se pač moralo dobro I pod nosom podkaditi, da bi se veČ ne j upale verstvo na enak način zasmehovati I j Iredentizem na Laškem. Zloglasni kričač j in zagrizeni republikauec, zajedno zaklet | sovražnik Avstrije in budilec iredente — italijanski poslanec Imbriani interpeloval je minolo soboto v sredi parlameuta v Rimu ministra Crispija glede razdruženja „odseka za Trst in Trident". Minister mu je odgovoril, da je razdruženje tega neumestnega odseka, čigar nameni so bili ščuvalui in nevarni italijauskej državi, opravičeno z razlogom, da Italija želi živeti v miru s sosedujimi državami. Zadnje bodo Italijo spoštovale samo tedaj, ako bode ona nje spoštovala. Pristraši skrajne levice kakor posl. Imbriani, kateri zahtevajo razorožitev, delajo uprav v nanprotnem •smislu svojih načel, kajti tirjajo razorožitev, a sami prouzročajo nemire in ščuvajo ljudstvo na boj. — Sploh pa iredentarska hidra v Italiji zmirom bolj vzdiguje glavo in čemdalje drzovitejše preti Avstriji, v katerej ima celo svoje odposlanike in zastopnike. V Trstu jih je se vedno nekoliko. Ponarejalci denarja. Iz Belgrada br-zojavijo, da je žandarstvo zaprlo v Šabacu 14 oseb, ki so ae pečale s ponarejanjem denarja. V svojej posesti bo imeli še za . Gospodarske 111 tromske stvari. Reka, Trst in Benetke. Na Reki je trgovina začela lepo se razvijati, kar kažejo sledeče številko: Na Reki znašal je uvoz po suhem in po morju 1888 leta 7,021.822 metričnih stotov raznega blaga. Izvoz pa po kopnem in po morju istega leta 7,338.245 metr. centov. Ako leto 1888 primerjamo z letom 1S79 nahajamo, da se je leta 1870 uvozilo na i Reko po kopnem in po morju 2,651.177 J metr. centov blaga, izvozilo pa 2,674.101 metr. centov. Skupni promet v letu 1888 je znašal 15,260.107 metr. centov; leta 11879 pa: 5,325.278 metr. stotov. V teku desetih let so je tedaj promet za dve tretjini povišal, toliko v izvozu, kolikor v uvozu. V nekaterih svotab blaga j« Reka zadobila vladajoči položaj, kakor n. pr, na žitu, pšenici, si ji v ah, dogah itd. Vanjo se sedaj steka skoraj vsa ta trgo-vina, ki je nekdaj stokala se v Trstu. Posebno važnost si je pa Reka pridobila s , trgovino in izdelovanjem nekaterih vrst blaga, kakor n. pr. petroleja, za koje ima svojo čistilnice, in riža; s' tema zaklada lehko vso avstrijsko državo. Vsled zgoraj navedenih razlogov in vsled ugodne zemljepisne lege in umne, raoijonalne politike zavzema Reka polagoma ulogo Trsta ter že sedaj prevažava skoraj vse izvozno blngo iz Bosne, Srbije, Bolgarsko itd., namenjeno v zapadne dežele. S tem je Reka znatno znižala promet Trsta, kjer trgovina leto za letom bolj peša. Temu so pa ni čuditi, ako po-, mislimo, da ima Reka mnogo ugodnejšo geografično lego, nego Trst. Odprta je po morju na jugo-vztok, z inozemstvom je pa tesno spojena po najkračjih železniških progah. Pri tem pa skrbi za Reko, liki za punčioo svojega očesa, ogrska vlada, koja jej trgovino odpira in olehčuje z znatnimi podporami. Vso drugače je s Trstom, kjer se je zadnja leta promet nekako ustavil ter se sedrj nahaja v položaju stanjacije. To nam kažejo sledeče številke : Skupni promet leta 1888 je iznašal 23,533.130 metr, stotov a 1879 leta 21,259.646 metr. stotov, torej v zadtijem desetletju je poskočil njega promet za 10.8% kar se ne da primerjati z orjaškim korakom, ki ga je storila Reka v zadnjem desetletju. Veliko konkurenco Trstu delati tudi italijanski mesti Benetke in Genova, čijih promet se je zadnjih let znatno povišal. Benetke in Genova ste privabili k sebi valed poprave lastnih luk iu popolnenju železniških zvez (Benetke s6 železnico via Pontebba, Bren-ner in Arlberg, Genova pa s svojo gotard-sko železnico) znaten del trgovinskega prometa izmed Nemčije, Švicarske itd. in ostalih krajev Jadranskega morja, iz vshoda, Indije itd., koja trgovina so je poprej vsa stekala v Trst. Isto tekmovanje traje Še dandanes ter učinja Trstu velikanske škode. Ali to ni še zadosti. Ne samo sosedne luke na Jadranskem morju in Ligurškim zalivu tekmujejo z Trstom, ampak tudi luke na severnem morju so Trstu v veliko škodo. Razne luke na obrežju severnega morja so nekako sprejele same zase ulogo Trsta, kajti prevažajo mnogo cenejše razno blago iz oceana ns vahod. Opazuje se tudi, da skega Llovda vedno bolj potiska v ozadje ter takorekoč nema razun redovite linije Trst-Henetke in Trut-Brindisi nobene druge zveze z ostalimi italijanskimi lukami. Ako pomislimo na obe trgovinski mesti Trst in Reko, lehko nam je sprevi-deti, da Reki predstoji lepa prihodnost in cvetoča trgovina. Kar se tiče Benetek opaziti nam je, da so imele 188S. leta 18,273.952 metr. centov skupnega prometa, v jednem Ha-inem letu je promet narasel za 2,434.117 metr. centov. Benetke udinjajo Trstu najnevarnejšo konkurenco, v tem ko je Reka odstranjena. Iz teh kratkih podatkov je razvideti položaj teh glavnih tržišč na bregovih Jadranskega morja, koja si delajo največjo konkurenco. „Pester Lloydu, i/, katerega smo podatke povzeli, prorokuje slednjo zmago R»'ki kot najpristojnejšemu pristanišču. Naša misel je pa, da je Trst gotovo najprikladnije skladišče blaga ter da se bode vzpel do svoje nekdanje trgovinske slave, ako bodo morodajni krogi brigali se, da ga tesnejše zvezejo •/. notranjimi deželami. Trstu živo manjka direktne železniške zveze z notranjimi deželami, za kojo bodu tembolj skrbeti, ko se odpravi svobodna luka. — L — n. Listnica ur e d n i & t v a: ftosp. dopisniku iz S e m p n h h : Mi mislimo, da jo t« „eorkovniško* pravdo dovolj. Dali Hino priliku oborn Ntronerii, dn povusti „svojo"; odide j pa ne priobčimo Hpisov o t«j zadevi drugaru, nogo kot „poslana", /,u kar jo neveda plavuti dotično pristojbino. Tržno poročilo. Ceno ho rnzuino, kttkor ho prodajo na debelo blago zu gotov denar). Cciu » od f.ir. 'lo fjr Kava Mocca....... 100 K. Kil — 183.— Hin liinor jako lina . n — .— — Jsva „ „ . n 123.- Sunitu lina..... t ] U S. — IU9.— „ Hrodnja . . . » l04,— 106. - (iuntcniala..... 71 —.— —.— 1'oriorieco..... n 12*. - 130.- Sun Jugo de (Juha . * 134.- 130.- Ceylon plant. lina . . Uo krogljice. katere se dobiva po lekarnah, jednu škatlji«1!1 za 70 kr.; te krogljice so osobito priljubljene ženstvu radi njih prijetnega učinka. Zahtevati pa je vselej Kihardu Brandta švicarsko krogljice in je posebno paziti na krstno ime. ZapoMtiiti sije. da ima vsaka škatlji'a kot etiketo boli križ na rudecem poljn, kakor tudi napis Kihaida Hramlta švicarske krogljice. Vse škat-Ijice, katere drugače izgledajo, naj se odklonejo. Zahvala Pri veselici pevskega družtva „Adrija* v Barkovljah dne 15. t. m. je darovala sledeča gospoda: Grofica Nugent 4 gld., župnik Ć.'fne 3 gld., družina Covacich-Rebek 5 gld., Gregor M. Nascicz 5 gld.. M o se 4 gld.. Giuseppe Breitner 1 gld. 20 kr., Andrej Martelanc 1 gld., Turk Josip 1 gld., F run Spanger 1 gld. ^ F. Žitko 1 gld.. I. Piščanec 80 kr., Iv. Skabar 1 gld.. N. N. v Barkovljah 1 gld. — Vsej tej plemenitoj gospodi se najsrčnejše zahvaljuje podpirani odbor. Bog naj s-otero povrne dobrotnikom „Adrijett in Ilarkovljan-akili ubožcev, katerim j« odločena polovica čistega dobička imenovano veselice. Odbor družtva „Adrija". Ivan Hummling krojač Via delte Beccherie št. II, nadstr. II. priporoča se slavnej duhovščini za izvrševanje duhovenskih oblek po pogodbi in najnižjih cenah. Sprejema tudi naročila na deželi. Naročila izvišujejn se točno in iz najfinejšega angležkega sukna. 2- 4 V SRiccardo Dinelli l m & ,, Via 5. Lazzaro št. 15, Trst. k! Ijjjj Zaloga iilubastra vsako kvalitete h jiLj in obliko. Lfj I Tovarna za gips I £1 različnih vrstna drobno In debelo, '"ti Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih 5-44 m m ^______ cen ah. Nič več kašlja! P It S N I 0 A .1 napravljen po lekurničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj. Se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvalo, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Čisti kri; ima dober okus in veta en zavoj za 8 dni 60 nve. Omenjena lekurna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronil iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z prtein truplu, želodčnih boleznih j itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Kna škatlja velja 30 nvč. P laste r in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — cena ;t plastrov z . kurja očesa 20 nvč. — Kna steklenica tinkture 40 so Ido v. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristo folletti iu Pontoni. 3_i>j V tej lekarni govori se tudi slovenski. „Narodni koledar" za leto 1890. prodaja se v Tiskalni Dolenc Bgm\ in v „Tržaškem podp. družtvu" JJjg po 45 kr.. s pošto 50 kr. ^- ■■■ '■■■-"i-'-- ^ 8—3 Prašek za prsi (No kapljaj). Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojti novo kroiačnico, Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, I ' nahodu in družim kataraiističnim afekcijam. katero jo odprl v ulici detle Beccherie Kna ikatljica z navodilom stane 30 kr. Štev. 11, drugo nadstropje. Dobiva se edino le v lekarni Prnm.marer cJOSlj^ ^^lČlČ Palazzo Mnnicipale, Trst. Zvimuiija naročila izvršujejo se z obratom pošte. krojne. Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst. Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode inornarjem in delaleom po niskih cenali in na vse kraje. Pošilja blago dobro pravično in poštnine prosto! Teodor Slabanja srebrar v tioriei, ulica Dlorelli st. 17, priporoča se vljudno pri viseko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 27—9 Pcsilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1 Colnine prosto I Stalne cene Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TltST, ulica al Te a tro štev. 3. bila jo vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in ediln- sobe, lastni izdelki, v najnovejšem ulovil in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih conah. priatoja tudi/ 1 pohištvo za spalnico, ntaro-nem. ulogu iz svitle nrohonine gl. 2551 bogato za odlične I , baroko ,. „ » 285 j narez- d r u ž i n e | 1 „ za jed. aobo, „ „ „ , , 380/ Ijano V zalogi so dobiva zinirom tudi mnogo prostornoga pohištva, ali trdno delnnoga in po jako liizkej coni. Kadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se je izdatno skrčila in do novo razpolago, so bode prodajalo po tovarniški n innuli. Ceniki so na zalito vanjo nosil jtijo po deželi fiftnko in brezplačno. 1 ----- ------ ' -----1—-- J.&S. KESSLER, v BRNU i«; 2 (MORAVSKA). Največja in najcenejša ra/prodajalnica za poletje. Ceniki moškega In ženskega perila, tkanin iu galanterijskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. Kazpo-iljatev po povzetju. Zaloga suknene^a blnpi. Ivjuhe, 1 komad brez šiva, 2 m. dolg f. I.SO Blago za poletno obleko, uiore se oprati, najiKivojse. praktično, 8 iu pol metr. za [lupnlno moško obleko. for. S.— Modne stvarij za gospode. Srajce za gospode iz sifona, kretona, oxt'ord, najboljši izdelek I.a f. 1 .so II,a f. 1 .^O <)\ford- srajce za delavce močne dobre kakovosti, 3 komadi prvo vrsto for. t. • Sukneni ostanki za moiko obleko in ženske dežne haljine, H. 10 m. za celo obleko f Pristni angležki Ševlot. »*lo m zapo-fmlno moiko obleko for. H,50. 7.50 in f. tt — Spodnje hlače iz trpežnega platna, za 3 komodu I. v. for 2."i0 II vrsto for I .HO Blago za vrlino suknjo najnov.-jsih barv, najfinejše kakovosti, 2*10 m. za popolno vrlino suknjo for. <1,— Normalno perilo, Jilgerjev zistern, iz čiste volno, /u gospode in gospe, 1 srajca f :!,50, 1 hlače 3 f.. iz pavolo 1 kom f. I.SO Kleg,antao urejeni uzorniki z 4iio podobami gospodinu krojačem nefrankirano. .Moške nt»govice za poletje, bela in barvan« pleteno, li pnrov for. 1 lO Potili plašči, volneni, 8'oO dolgi 1-C.O Široki tor. I.«0 Svileno-Finich nogovice za potne noge, 12 parov for. 1 *0 Bla^o za ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljeno, z barva-niiit obrobl jeni, zn možke f. 1 20za gospo f. 1 — !!Najugodnejša pribka !! ('opice iz sukna iz nn jfinojšega brnskoga sijkiui, za gospode in dečke, fi kom. f. I SO lila^o-zelir, pristno barvano, najkras-nejSib b irv 10 metrov for. II.BO Perilo za gospe. Carirovano in progasto modno blago. <;0 eni. široko, za ponnčne suknjo žensko iu otroško obleko, 10 metrov for. %.uO Ženske srajce, li kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s fitlkarijo for. S. — Žnpon- in trožićno bi *go vseh barv 10 m. I. vrsto 8.6o, II. vrsto for Brocat-, Jaknart iu volneno Kips-hlago, i; cm. široko, v vseh mogočih barvah 10 Nočni korseti iz finega Sifona in finim stikanjam, it kom I v f. t, II. v. f, 1 WO Ž<*nski predpasniki iz oxforda, kretona, surovega platna ali sifnna. fi kom. for. ■ ttO metrov for. 3.OO Spodnje liitlje za gospo iz rouge, suro- Nervi Hit cm. širok, nežno lisasto modno Idngo najnovejših barv, 10 tnollov for. I.SO vegu platna ali šifona, 3 kom. t, H. - iz -mniiairja "li znfirja, 1 kom f 1 50 in f. » — I5eig<* in Doris najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čisto volne 10 m^tr. F. a opralno obleko, 10 metrov f 2">o f. TS.IiO ; Blago iz platna in tkanine. Volneni atlas, dvojnato široko volneno Niikno, črno in v vseh barvah 10 m. f. O .»O 1 komad — ?9 vatlov Zastori, odeje, preproge. .Domaće platno močne kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) for. 5.50, 0, for. S MO Oxford najnovejših uzorcev, 1 kom. ('JO vatlov) for. I.SO Chifoii zn možko iu žensko perilo, 1 kom — Stepane Itoiige-odeje, popolno dolge in Široke, komad for 3 — Cannevas za posteljne preprope, i kom ( 30 dunajskih vatlov) I. v. 8 f., II. v. f. S »O Jacquard-Manilla preproge, 10 metr. dolge trpežne kakovos i for. 3.SO Atlas Gradi za posteljne preprogo, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrste for >7.50 II vrsto for. S.SO i Kips-garnitura, 2 posteljni iu 1 namizna odeja, najmoden jše barvane sestave f, t.SO K W IZBE kornelmršk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno živinorejo prašek, jo vsled mnogoletne izkušnjo iz-. vrstno sredstvo proti slabemu teku. molzenji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali skatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizdc krepčaiofa krma /a konje in govedo za brzo pomoč onemogle ži> i vine in pospeševanje reje. — V zabojih ' po G in 3 gld. in omotih po 80 kr. Kwizde svinjski prašek za pospe- i ševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 03 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K \v i z d e preparate in pa ne pazi na gorenju varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis* apothoke Korneuburg pri Dunaju Fran/, Joh. Kwiz<(:>, c. kr avstrijski in kralj, riimniiski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Vozili listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni pun liroi.1 „IlED STEARN LINIK" i/. Antverpena direktno v New Jork & PhiladelSjo koneusijonovana črta, od c. kr. avstrijske vladf. Na vprašanja odgovarja točim : It m-cosijonovani zastop 6—42 Ludwig Wie!ieh na Dunaju, IV Weyringergafl8e 17, ali pri Josip-u Strasser-ii Speditionsbureau t'iir dio k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Snovlj za obleke. 1'eruvion in Dosking za višjo dnhovenstvo predpisane snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nopi oinoeljiv za lovske suknje ; pralne snovij, v plaidi za potovanje odgl 4 \2 itd. Vse to se dobi cenej« nogo kje dru od in najboljše, trpežne kvalitete. Joh. StikarofskivBniii(Kriimi) Največja zaloga Avstro-Ogon-k". Vzorci franko. Za gospode krojače knjige z nnj-rnznovrstiiejšinii in najlepšimi vzorci PoAiljatve s povzetjem čez 10 gld IVanco. Pri mojoj stalnoj zalogi v vrednosti 200.000 gt. in pri mojej svetovnej kupčiji se razume ob sebi da mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzoreov, vzamem take naročeno odrezke rad nazaj, ali jih Kiimenjam z drugimi, ali pa vrnem donar. llurvo, dolgost iu ceno treba je napovedati kadar se naroča take ostanke. Korespondencija v nemškem, mndjurskem, češkem, pulskom, italijanskem iu francozkem jeziku. 4 '20 1 _ Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikotft. Tiskarna Dolenc v Trstu