Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI., št. I94 Ljubljana, sreda ZL avgusta 1940 Cena 1 Din Upravmstvo. ujuoijana, Kaafijeva 5 — Telefon fttev. 3122, 3123, 3124, (126, 312«. fnseratm oddelek: LJubljana, Selen-ourgova ul. — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajala trg «t ?. — Telefon 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 4L 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub-<1ana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljcva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Zediniene države, Anglija in Kanada Povsem nenadno so prišle vesti o razgovorih med Zedinjenimi državami *er Veliko Britanijo, katerih predmet so nekakšne transakcije glede kolonialnih angleških posesti na ameriških tleh. Kaj naj te transakcije vsebujejo, o tem smo doslej izvedeli le malo konkretnega od poučenih strani, zato pa je bilo tem več ugibanj v krogih, ki ne premorejo povsem zanesljivih informacij. Predsednik Roosevelt se ie sicer tudi sam izjavil o tem. saj so prav njegove besede največ pripomogle, da so se poročila razširila po svetu, toda njegova izjava ne govori o nikakih teritorialnih spremembah. Roosevelt je govoril le o pripravijajočih se novih pogajanjih med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami ter o tem. da se bodo pogajanja nanašala na odstopitev nekaterih angleških pomorskih in zra-koplovnih oporišč, ki so potrebna za obrambo Panamskega prekopa . Samo to je do sedaj avtentično in pa angleška izjava, da so takšna pogajanja zares mogoča, a da pri njih nikakor ne bo šlo morda za zamenjavo britanskih teritorijev v kolonijah za one rušilce, ki jih Anglija želi dobiti od Amerike. Predvsem moramo zaradi razumevanja teh napovedi opozoriti na razliko med vojnimi oporišči ter teritorialnimi odstopitvami ali spremembami. Amerika bi mogla dobiti letalska in pomorska oporišča na britanskih otokih v bližini ameriške obale, ne da bi bile s tem zvezane kakršne koli teritorialne spremembe. Letalska in pomorska oporišča na tujih ozemljih, to je sploh najmodernejša formula, ki so se ie začeli posluževati v mednarodnopolitični sodobnosti. Toda pristaviti je treba, da se je dosedaj uporabljala največ tamkaj. kjer je močna soseda zahtevala od manjše državice neke vojaške koncesije na njenem ozemlju, a je želela olajšati to transakcijo s tem, da je vzela za osnovo bolj blago zvenečo obliko. Takšne so bile na primer osnove začetne sovjetske ekspanzije v Baltiku. V prejšnjih dobah so si velike kolonialne sile izbrale oporišča na izvenev-ropskih ozemljih, zlasti ob morju, tamkajšnje države pa so jim jih »odstopile«, ker se niso mogle učinkovito braniti. Primerov, da bi si jih dve enako močni veliki sili tako rekoč »posodili« — tudi ta termin se je v zadnjih dneh že začel uporabljati — pozna svetovna zgodovina le zelo malo. Na kaj bi mogli. v tem pogledu konkretno misliti v britansko ameriških pogajanjih, je še preveč zavito v temo. Ni potem čudno, ako je svetovna politična javnost vsebino pogajanj vzela kar zelo konkretno, v bolj prijemi ji vi obliki; smatra se, da gre vendarle dejansko za odstopitev nekaterih kolonij v korist Amerike. Razna imena so se pri tem že imenovala, seveda imena otokov, zakaj otoki so ono, kar bi bilo Ameriki najbolj potrebno. Na celini v Srednji Ameriki imajo tudi Američani posest, južnoameriška Gvajana leži od rok, a za obrambo Panamskega prekopa, ki ga j« Roosevelt posebej omenil, so potrebni po vojaškem mnenju predvsem otoki, ki se vlečejo v nizih od Floride do Venezuele. Te dni najpogosteje imenujejo otok Trinidad, ki ima to veliko prednost, da leži ob vhodu v Karibsko morje, hkrati pa neposredno ob venezuelski obali in je najbolj proti jugu pomaknjena postojanka otoške Srednje Amerike. V isti otoški seriji je še več britanskih otokov, ki bi odlično služili kot zid, ki bi branil dostop do Paname po morskih poteh. Toda vmes med britanskimi ležijo tudi nekateri dokaj veliki francoski otoki, zlasti Martinique in Guadelou-pe: o njihovi bodoči usodi je bilo zadnje tedne ponovno govora. Predsednik Roosevelt pa je napovedal tudi pogajanja s kanadsko vlado g'ede obrambe zapadne poloble. Do teh pogajanj je med tem že prišlo, ko sta se sestala šefa obeh vlad Roosevelt in Mackenzie King. Brez dvoma sta hoteli obe vladi zagotoviti že sedaj vse potrebno. da ne bi kanadska tla v kakršni koli obliki postala izhodišče zunanjega sovražnika za morebitni pristop na ameriško celino ali vrata v zapadno poloblo. V zvezi s tem se je kot osnova za pomorska in letalska oporišča v obrambo ameriške celine ponovno imenovalo otočje Nove Fundlandije. ki ima izredno važno lego pred velikim ustjem plovne reke sv. Lovrenca, a še bolj kot najvažnejši in prvi otok na zračni poti iz Evrope v Ameriko. Toda ta otoška dežela ne spada h Kanadi, marveč je vključena neposredno Angliji, zanjo potem takem ni kompe-tentna kanadska vlada. Sedaj pa nam je že znan rezultat sestanka med Rooseveltom in Macken-ziem Kingom. Lahko rečemo, da daleč presega vsa pričakovanja, kajti Zedinjene države in Kanada so se sporazumele o ustanovitvi skupnega obrambnega odbora, ki naj izdela vse načrte o skupni obrambi zapadne poloble. Pomen tega sporazuma, ki je že sam Tura Severinii Rumunska pogajanja z Bolgari f ovoljno napredujejo, ona z Madžari pa so v kratkem zastoju in se bodo nadaljevala najbrž danes — Pripravlja se bolf^rsko-rumiinsk* prijateljska pogodba Bukarešta, 20. avg. p. Rumunski tisk obširno poroča o pogajanjih z Bolgari v Crajovi. Vsi listi so si edini v tem, da se pogajanja razvijajo v prijateljskem duhu. Obe delegaciji sta imeli danes dopoldne novo plenarno sejo. Poučeni krogi zatrjujejo, da je že v najkrajšem času prikovati uspešnega zaključka teh pogajanj. V zvezi s tem pa tudi že napovedujejo, da bo med Bolgarijo in Rumunijo sklenjena pogodba o nenapadanju in vzajemni pomoči ter bržkone še pakt o trajnem prijateljstvu. Bolgarski tisk prav tako posveča mnogo prostora pogajanjem v Crajovi. Pri tem listi beležijo, da je rumunska vlada ukrenila že vse potrebno za evakuacijo Rumu-nov iz krajev, ki pridejo pod bolgarsko oblast. Iz Turn Severina poročajo, da se bodo pogajanja z Madžari nadaljevala v sredo. Šef madžarske delegacije poslanik Hory je odpotoval sinoči v Budimpešto, ostali člani madžarske delegacije pa so ostali v Turn Severinu. Tudi nekaj rumunskih delegatov se je pripeljalo v Bukarešto, kjer se posvetujejo z odgovornimi državniki o nadaljnjih pogajanjih. Rumunski poučeni krogi pravijo, da so madžarske zahteve zelo pretirane. Morda bodo madžari na osnovi rumunskih proti-predlogov spoznali, da so šli predaleč, in bodo svoje zahteve zmanjšali. V drugačnem primeru bo težko doseči primeren in sprejemljiv sporazum. Bukarešta, 20. avg. AA. (DNB). Rumunska in bolgarska delegacija sta se včeraj popoldne sestali v Crajovi na prvo sejo. Pred tem se je vršil dve uri trajajoč razgovor med predsednikoma obeh delegacij. V poučenih krogih trde, da potekajo pogajanja v prijateljskem duhu in da so že dozorela do diskusije o posameznih vprašanjih. Danes v torek se bodo pogajanja nadaljevala. Uradno poročilo bo Izšlo šele po končanih razgovorih. Rumunska oblastva so že vse ukrenila v zvezi s pričakovano prepustitvijo južne Dobrudže. Večina vojske se je že umaknila v severnejše kraje Dobrudže, ostalo je samo orožništvo in obmejne čete, da pazijo na red. Turn Severin, 20. avg. AA. (Štefani). Seja madžarskega in romunskega zastopstva je trajala od 20.30 do polnoči. Po končani seji je izšlo tole poročilo: Madžarska in rumunska delegacija sta imeli danes dve seji. Šef rumunske delegacije minister Valer P©p je na sejah orisal stališče rumunske vlade, minister Ho-ry, šef madžarskega zastopstva, je pa podal svoje pripombe. Oba delgata sta se nato zedinila, da bosta poročala svojima vladama, člani delegacij bodo pa še nadalje ostali v Turn Severinu. Dan prihodnjega sestanka se bo pozneje določil. Nemške informacije Crajova, 20. avg. AA. (DNB) Rumunsko-bolgarska pogajanja, ki so se snoči začela, so se danes nadaljevala. Šefa obeh delegacij sta imela daljšo konferenco z gospodarskimi in vojaškimi strokovnjaki. Danes popoldne sta se sestali obe delegaciji na skupno plenarno sejo. Poučeni krogi trdijo, da bo politična pogodba med obema državama, ki se v glavnem tiče odstopa južne Dobrudže Bolgariji ter izmenjave prebivalstva, še danes ali jutri sklenjena. Naslednje dni bodo razpravljali o tehničnih vprašanjih in bodo podpisali naknadni protokol. Na ta način bodo pogajanja v Crajovi trajala še teden dni. Ni pa še bil sprejet sklep o dnevu, ko bodo Rumuni izpraznili Dobrudžo, da jo bodo nato zasedle bolgarske čete. Sofija, 20. avgusta. AA (DNB) Jutranji listi se obširno bavi j o z bolgarsko-rumun-skimi pogajanji, ki so se začela v Crajovi. Listi poudarjajo v svojih poročilih, da dovoljujejo prisrčni sprejem bolgarske delegacije od strani Rumunov, kakor tudi dve kratki seji prvega dne vtis, da poteka konferenca v ozračju prijateljstva in razumevanja. To potrjujeta tudi govora obeh šefov delegacij ob otvoritvi konference. Tako je bolgarski delegat minister Pomenov izjavil, da so Bolgari prišli, da bi ustvarili trajno prijateljstvo med obema narodoma. List »Utro« piše, da se bolgarski politiki nadejajo, da se bodo pogajanja zaključila z ugodnimi rezultati. Madžarske zahteve Budimpešta. 20. avg. s. (Reuter). Vodja t madžarske delegacije za pogajanja z Ru-j muniio poslanik Hory je sinoči odpotoval iz Turn Severina v Budimpešto. V madžarskih uradnih krogih označujejo rumunski protipredlog. ki predvideva odstopitev samo 4 okrožij v Transilvaniji, kot popolnoma nezadovoljiv. Po Reuterjevih informacijah zahtevajo Madžari od Rumunije odstopitev 14 okrožij. Mussolini pri bolgarskih vojnih akademikih Rim, 20. avg. AA. (Štefani.) Predsednik vlade Mussolini ie v navzočnosti državne- ga podtajnika za letalstvo sprejel 20 bolgarskih gojencev vojaške akademije, ki so zdaj v Caserti kot slušatelji tečaja tam-kajšnie letalske akademije. V njihovem spremstvu ie bil tudi bolgarski poslanik v Rimu. vojaški ataše ter njihov komandant. Mussolini ie naslovil več prijaznih besed oficirjem, dijakom in njihovi domovini Bolgarska kmetijska štariletka Sofija, 20 avgtista. AA. (DNB). Vrhovni gospodarski svet v kmetijskem ministr-stvu se je sestal danes pod predsedstvom kmetijskega ministra Bagr ianova Na zasedanju bodo razpravljali v glavnem o štiriletnem načrtu za pospeševanje bol~ar-i skega kmetijstva. Po izjavi kmetijskega ministra bo ta načrt izrednega pomena za nadaljni razvoj kmetijstva. Konferenca bo traiala približno 10 dni in bodo na niei razpravljali o več ko 100 različnih predlogih. Nadomestilo za besarabsko žitnico v Rumuniji Bukarešta, 20. avgusta. AA. (DNB.) Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt, po katerem naj bi se nadomestila gospodarska škoda, ki je nastala v kmetijstvu zaradi priključitve Besarabije in severne Bukovine Sovjetski Rusiji. S pšenico posejana površina se bo povečala od 1.8 na 2.5 milijona ha. Koruzo bodo posejali na štirih milijonih hektarjev zemlje. Prav tako bodo začeli pospeševati kulturo oljč-nic. SOMALIJA V ITALIJANSKI POSESTI Italijanske čete so v ponedeljek popoldne zavzele glavno mesto britanske Somalije ter postale gospodar cele dežele Rim, 20. avg. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 73. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Naše čete so včeraj popoldne strle pojemajoči odpor zadnjih straž sovražnika ter so zavzele Berbero, glavno mesto britanske Somalije. Angleži so pred begom na ladje zažgali del mesta, četa velblodni-škega zbora, ki je bila dobro oborožena in opremljena, se je javila našemu poveljni-štvu v Hargeiši, kjer se je predala in Izročila orožje. V Gallabatu je naš bataljon nenadno napadel in pregazil formacije sovražnika. Pri tem je bilo več ljudi ujetih m zaplenjenega mnogo orožja in živine. Pri sovražnih letalskih napadih na Ne-geli, Magdišu, Bardlje.. Merko in Dženale ni bilo ne žrtev, ne večje škode. V severni Afriki je sovražnik bombardiral bolnišnico v Dernl. Neki bolnik je bil ubit, nadaljnjih 22 je bilo ranjenih. Neznana podmornica je zadela ob našo minsko zaporo okrog Dodekaneškega otočja. Velik madež nafte na kraju, kjer je nastala eksplozija, kaže, da se je ladja potopila. Rim, 20. avg. J. (Štefani.) Posebni dopisnik agencije Štefani javlia. da so danes zjutraj močne formacije italijanskih bombnikov v spremstvu lovskih letal ponovno napadle angleške vojaške objekte na otoku Malti Poročilo angleškega generalnega štaba Kairo, 20. avg. AA (Reuter) Dahašnje uradno poročilo britanskega generalnega štaba pravi: Včeraj so britanski bombniki izvršili napad na Derno. Istočasno je bilo bombardirano tudi taborišče in skladišče bencina v Bilbi kakor tudi letališče, ki je tam v bližini. Letalske enote Velike Britanije so uspešno zaščitile izpraznitev britanske Somalije. Važna vloga italijanskega letalstva Nekje v Italiji, 20. avgusta. A A. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Poseben delež pri italijanski zmagi v Somaliji imajo italijanske letalske sile. Ogledniki poleti italijanskega letalstva so v veliki meri pomagali da je vrhovno po-veljništvo do podrobnosti zvedelo za obrambni sistem, ki ga je sovražnik uredil na vsem ozemlju Somalije. Bombniški' oddelki so razvidi ogromno delovanje navzlic velikemu številu britanskih protiletalskih baterij. Bombniki so sodelovali v najtesnejšem stiku s kopenskimi četami in z njihovimi ofenzivami ter so napadli in bombardirali z majhne višine sovražnika, ki je bežal, in mu povzročili pri tem teške izgube. Bombniki so razen tega vrgli mnogo bomb in uničili več sovražnikovih letališč ter uničili angleška letala, ki so bila na tleh. Po drugi strani pa so lovska letala gospodarila pri vseh teh operacijah nad po sebi velik glede na neposredne obrambne interese vsega ameriškega kontinenta, pa je glede na sedanjo vojno predvsem v tem, da so ga sklenile Zedinjene države, ki so izven vojne, s Kanado kot britanskim dominionom, ki je v vojni. Gotovo je ta sporazum — kakor tudi razgovore z Anglijo glede odstopa nekaterih oporišč — rodila v prvi vrsti želja Amerike, da si zagotovi obrambo pred napadi bodisi čez Atlantski ocean, bodisi čez Tihi ocean. Posredno pa pomeni že sama ta želja Amerike uspeh angleških prizadevanj za odvrnitev Amerike od politike strogega izolacionizma, ki se prav glede na razvoj sedanje vojne zdi Američanom iz dneva v dan bolj nemogoča in za ameriške interese celo škodljiva. Zlasti zgovorno je ta ameriški preokret podčrtal pred dnevi Rooseveltov protikandidat pri predsedniških volitvah, republikanec Willkie, kar dokazuje, da v zunanjepolitičnem pogledu ni nobenih razlik v gledanju obeh glavnih ameriških strank. Važno pa je še vprašanje, zakaj se je Anglija odločila za navedena pogajanja z Ameriko. Gotovo je, da se s pogajanji stopnjuje ameriško-britansko sodelovanje. Po mnenju nekaterih naj bi britanske koncesije Ameriki služile kot odškodnina za onih 50 rušilcev, ki naj bi jih Amerika odstopila Angliji. Takšno tolmačenje se je od obeh strani ponovno zavrnilo. Drugi spet hočejo vedeti, da bi Anglija s koncesijami nudila odškodnino za neplačane dolgove izza svetovne vojne, ki služijo v Ameriki še vedno kot očitek Angliji. Končno menijo nekatere razlage, da želi London po tem potu dobiti osnovo za nadaljnje kredite, potrebne za nova vojaška naročila. sovražnimi in jim preprečila da b; posredovali v akciji ali pa ščitila britanske bombnike. Naša lovska 'etala so se v vseh teh bojih pokazala kot premočna nad sovražnikom. Mnogo ton eksploziva je bilo vrženega z majhne višine na ladje in čete, ki so čakale, da bi se vkrcale. Končno so bombniki prisilili Angleže, da so pustili velike količine vojnega materiala in živeža. Mussolini je ve čestitke Rim, 20. avg. br. (Štefani) Min. predsednik Mussolini je poslal abesinskemu podkralju vojvodi Aosti brzojavko, v kateri mu izraža svoje čestitke in pohvalo ter zahvalo vsega italijanskega naroda za zmago, ki je bila dosežena v britanski Somaliji. Mussolini izraža posebno zahvalo generalu Nasiju. ki je vodil vse operacije v tej ofenzivi, končani z zasedbo vsega britanskega somalijskega protektorata. Mussolini poudarja v svoji brzojavki, da so se italijanske čete v teh borbah izkazale z veliko vztrajnostjo in hrabrostjo. Dokazale so, da se lahko italijanski narod napoti novim ciljem nasproti. Kako so se razvijale operacije Rim, 20. avg. AA. (DNB) O zavzetju britanske Somalije so se zvedele naslednje podrobnosti: Severna kolona italijanskih čet je prestopila mejo 5. avgusta, 8. avgusta pa je prispela do Zeile. V centru je druga kolona 9. avgusta zavzela Hargeiso, ki je 70 km daleč od meje. Tretja kolona je napadla Adueino, kamor je navzlic terenskim težkočam prispela 10. avgusta, čeprav je morala prehoditi 90 km dolgo pot skozi strahotno puščavo. Italijanska glavna sila je bila v centru. Ta je 11. avgusta stopila v stik z glavnimi silami angleških čet, ki so štele okrog 15.000 vojakov. Po 6 dnevnih težkih pohodih in navzlic težavni preskrbi so italijanske čete napadle spočitega sovražnika, ki se je branil na odlično zgrajenih utrdbah. Na bojišču med Har-geišo in Adeoinom, čigar širina znaša 70 km, je imel sovražnik svoje obrambne črte na postojankah, ki se dvigajo do 150 m nad bližnjim terenom. Italijanske čete so bile sestavljene iz narodnih oddelkov kakor tudi iz precejšnjega števila domačinskih čet ter oddelkov črnih srajc, katere so rekrutirali iz vrst delavcev v italijanski Vzhodni Afriki. Napad na glavne točke se je začel z velikim manevrom, ki je skušal zajeti sovražnikove boke. Od 13. do 16. avgusta so trajale neprestano težke borbe, ker so Angleži držali napadalca pod križnim ognjem. Glavni odpor sovražnika je bil strt 15. avgusta, ko se je začelo postopno prodiranje osrednjih oddelkov italijanskih čet. Po močni topniški pripravi se je 16. avgusta začel splošen napad proti Lafa-ruku. Dva dni kasneje je bila prebita celotna obrambna črta sovražnika. Številni sovražni oddelki so se vdali. Orožje so najprej odložili oddelki južnoafriških čet. Italijanski listi o pomenu zmage Rim, 20. avg. br. (CBS.) Ves italijanski tisk proslavlja zmago v britanski Somaliji. Vsi so si edini v tem, da kontrolira Italija sedaj vso jugozapadno obalo Rdečega morja in ves Adenski zaliv. Italija si je na robu Indijskega oceana sedaj ustvarila pozicijo, s katere bo lahko uspešno prešla v napad proti Adenu, na kar ne bo treba niti dolgo čakati. V »Giornalu d'Italia« pravi dr. Gayda, da je zmaga v Somaliji v resnici le prva etapa v zmagovitem afriškem pohodu italijanske vojske. Padec Eerbere pomeni le izvojevanje adenskih vrat. »Popolo di Roma« beleži v zvezi s tem, da je italijanskim podmornicam uspelo prodreti tudi iz Sredozemskega morja na Atlantski ocean in se priključiti nemški pomorski sili, ki je pričela blokirati angleške oteke. Angleški listi London, 20. avg. j. (Reuter) Današnji »Times« pravi v svojem komentarju o umiku britanskih čet iz Somalije, da pomeni to dejanje hudo bolesten poraz. List nato razmotriva o smotrnosti nadaljnje obrambe Somalije ter naglaša, da se ne sme prezreti, kako važen faktor v vojnem času pomeni prestiž ene in druge v bojnem metežu sodelujoče države. Ako bi hoteli to izgubo na prestižu, ki smo jo utrpeli, sedaj opravičevati, pravi »Times«, bi bilo to prav tako nekoristno, kakor če bi si hoteli zakrivati oči pred velikim razočaranjem, ki smo ga doživeli z začasno izgubo Somalije. Odmevi ameriški Japonci tolmačijo ameriško-kaitadsko pogodbo kot prvi korak za vstop Zedinjenih držav v vojno Tokio, 20. avgusta, br. (CBC). V japonski javnosti je ameriako-kanadski sporazum o vzajemni obrambi severne Amerike napravil najgloblji vtis. Se večjo pozornost je zbudilo dejstvo, da je Roosevelt še pred pov^tkom v Washingtun telefonsko odredil ministrstvom za narodno obrambo, naj takoj določijo sveje zastopnike v stalnem odboru, kakor ga določa omenjeni sporazum, m naj v vsej naglici pospešijo priprave za poslovanje tega odbora. Tokio, 20. avgusta, i. (Štefani). Japonski tisk se v svojih zunanjepolitičnih pregledih danes največ bavi s sklenitvijo vojaške pogodbe med Zedinjenimi državami in Kanado. Splošno sodijo komentarji japonskega tiska, da pomeni ta dogovor prvi korak Zedinjenih držav k voiaški intervenciji v sedanji vojni in da dokazuje veliko bojazen v Washingtonu glede nadaljnje usode Velike Britanije. Tokio, 20. avgusta, j. (Domej). Obrambna pogodba, kd so jo sklenile Kanada in Zedinjene države, predstavlja osrednjo točko zanimanja današnjih japonskih listov. List »Asahi« je mnenja, da so Zedinjene države s to pogodbo prvič prišle v direktni dotik s sedanjo vojno. Ako bi se pripetilo, nadaljuje list, da bi bila britanska vlada prisiljena iskati zavetja; v Kanadi, potlej bo sklenjeni dogovor postal še izredne važnosti. List »Hoshi« vidi v sklenitvi obrambnega dogovora med obema salama severne Amerike dejanje, ki utegne imeti dalekosežne posledice tudi na Daljnem vzhodu. List namiguje direktno na nekakšno nevarnost, ki grozi od tega dogovora Japonski, ter sodi. da se mora Japonska že zdaj pripraviti na morebitna presenečenja. Franc&ske-faponska pogajanja Vlchy, 20. avg. j. (Havas.) Vesti, ki so se razširile za dni e dni, češ da so se razbila pogajanja med Francijo in Japonsko zaradi Indokine, ne odgovarjajo resnici. Doslej se je samo zaključila prva faza razgovorov, pri katerih so se med japonskimi in francoskimi strokovnjaki obravnavala nekatera vprašanja tehničnega značaja. Pogajanja, katerih namen je, rešiti celokupni problem francoske Indokine, kakor so ga postavile nove politične razmere, pa še niso zaključena. O posameznih vprašanjih so se pokazala različna na-ziranja*vlad v Tokiju in Vichyju ter je zato francoska vlada poslala japonski vladi posebno noto, v kateri objasnjuje svoj. stališče. CHU POLOŽAJU Govor v parlamentu - Napoved dolge vojne - Totalna vofna in Angleži - Umik iz Somalije - P ogafanfa z Zedlnjjenirai državami London, 20. avg. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je podal popoldne v spodnji zbornici svoje poročilo o vojaškem in političnem položaju. Sedanja lit zadnfa svetovna vojna Churchill je pričel svoj govor s primerjavo sedanje vojne z vojno v letih 1914 do 1318, čeprav je sedanja vojna, kakor je dejal, prav za prav samo nadaljevanje prejšnje. V prejšnji vojni so udarile armade z ogromnimi količinami jekla druga ob drugo in nastalo je strašno klanje, sedanja vojna pa je drugačna. To je konflikt strategij, tehničnega aparata, znanosti, mehanizacije in morale V zadnji vojni je Anglija v prvih 12 mescih izgubila 235.000 mož, v sedanji vojni pa znašajo angleške izgube v prvih 12 mescih skupno 92.000 mož na mrtvih, ranjenih, ujetnikih in pogrešanih, vključno civiliste. Veliko število teh žrtev odpade na ujetnike, če primerjamo žrtve, ki jih je zahtevala seda.nja vojna po vsej Evropi, vidimo, da pride za prvih 12 mescev samo po ena žrtev na pet v istem času 1 1914 15. V sedanji vojni povzročajo znanstveni in strateški načrti, da se sedaj bore celi narodi z vsem svojim prebivalstvom. Strelski jarki tečejo skozi mesta in vasi. če gredo v borbo celi narodi, je to Angležem prav. Saj so Angleži boli enoten narod kakor katerikoli drugi na svetu. Prijave za dolgo vojno Pripraviti se moramo za dolgo vojno, je nadaljeval Churchill, za kampanjo leta j 1941 - 1942. Dve do tri leta niso dolga doba. niti v našem kratkem življenju, niče- | sar pa ne pomeni to v zgodovini člove- ; štva. Naše energije v prihodnjih letih pa ne bodo omejene samo na obrambo. Z dejanji moramo prepričati Nemčijo, da lahko tudi udarimo. Pot k zmagi morda ni tako dolga, kakor nekateri mislijo, naj pa bo še tako težka ali huda, vzdržali bomo do konca. Vztrajanje na popolni Govoreč o bluKadi Nemčije, je poudaril Churchill, da ima Anglija namen, da ostro blokira vso Nemčijo, Italijo in vso Francijo, kakor tudi vse one države, ki pridejo pod nemško oblast. Tudi Nemci so proglasili blokado angleškega otoka. Nemški cesar je storil isto v svetovni vojni. Ničesar jim ne moremo očitati zaradi tega. Ne moremo pa dovoliti, da bi se pošiljala živila v države, zasedene po nemški vojski, in bi se na ta način podaljševala vojna. V leni oziru so bili podani mnogi predlogi, rsekakor z najboljšimi nagibi. Na žalost jih moramo odkloniti. Nemci sami pravijo, da imajo na podlagi svojega novega gospodarstva dovolj živil na razpolago in da lahko zalagajo svoje prebivalstvo. Ko so nemške čete zasedle Norveško, so bile zaloge živil na Norveškem zadostne za prehrano njenega prebivalstva za eno leto. Tudi vse druge države, ki so zasedeno po nemški vojski, so razpolagale z dovo^f. zalogami in znatno lastno produkcijo živil. če sedaj na enkrat res nimajo dovolj živil, je to mogoče le zato, ker so jih Nemci zasegli. Treba je tudi poudariti, da je mnogo najvažnejših živil mogoče uporabiti za. produkcijo vojnega materijala. Pripravljeni pa smo proučiti, način pomoči po zmagi nad Nemčijo. Po vsem svetu naj bi se nakopičile velike rezerve živil, ki bi se takoj poslale sedaj narodom, čim bi bili osvobojeni nemške okupacije. O v©jaškem položaju V nadaljnjem govoru ie Churchill omenil. da se lahko zgodi, da bo francoska vlada v Vicbyju vsak trenutek prisiljena, da stopi v sovražnosti z Anglijo. Položaj za Anglijo ie sedaj tak. da lahko nemška letala v nekaj minutah iz vseh smeri pridejo s svojih oporišč nad angleško obalo. Če bi kdorkoli kaj takega dejal v začetku maja. bi se bilo zdelo neverjetno. Nihče pa ne bi verjel, da se v sedanjem položaju ne počutimo samo močnejše, temveč, da smo tudi res močnejši nego tedaj. Angleški narod in imoerij se sedai zavedata velike nevarnosti. Mnogi, ki so prej mislili na mir. mislijo danes samo na nadaljevanje vojne. Anglija se ie utrdila ne samo v srcih prebivalstva, temveč tudi v obrambi otoka. V juliju so ogromne količine orožja vseh vrst in municiie prišle preko Atlantskega oceana iz Zedinjenih držav, ne da bi bili pri prevozu izgubili en sam top. Tudi domače tovarne produ-ciraio več nego kdaikoli orei. Več nego dva milijona vojakov v Angliji je že opremljenih s puškami, tri četrtine izmed njih so že razvrščene v redne formaciie. Nikdar orei ni razpolagala Angliia s tako armado. Angleška vojna mornarica ie sedaj močnejša nego ob začetku voine. Kl jub temu se je treba zavedati, da stojimo še pred velikimi nevarnostmi, ki pa jim stoje nasproti tudi mnogi pozitivni moment'. Imamo vso osnovo, da lahko z zaupanjem nadaliuiemo vojno, če bo treba tudi sami in več let. O letalskih napadih Govoreč o dosedanjih letalskih bitkah ie deial Churchill da še niso dosegle no svojem obsegu najvišje stopnje, temveč je pričakovati še večjih sovražnih napadov. Nemčija bo vedno boli razvijala svoio letalsko aktivnost. Dosedanji potek bitk ie dal ugodne rezultate za Angliio Število angleških izgub ie razmeroma majhno in uspešen sistem popravil omogoča. da pridejo pokvarjena letala čim prej zopet v akcijo Od oremoči v letalstvu bo odvisna najbrže odločitev v sedanji vojni. Churchill ie nato izrekel priznanje in zahvalo vsega angleškega naroda in imperija angleškim letalcem. Umik iz Somalije V naslednjem je prešel Churchill na poročilo o položaju v Afriki in je dejal, da .se je ta položaj poslabšal s porazom Francije Anglija je računala na francosko pomoč v Džibutiju računala tudi na letalska in mornariška oporišča ter na pomoč francoskega brodovja Kc je bila Francija pre- gažena, ni bilo nobenega razloga, zakaj ne bi mogle francoska mornarica ter mnoge važne edinice francoske vojske v preko-morkih posestih nadaljevati voine Da je bila uničena Francija, ni kriv francoski narod, temveč tako zvani možje iz Vi-chvja O evakuaciji Somalije ie Churchill dejal. da je bilo že pred začetkom vojne odločeno, da Anglija Somalije ne bo branila. Italijani so poslali potem v boi dve diviziji, ki sta bih prei nameščen: za obrambo proti Džiburiju Zato je bilo pravilno, da sr bile angleške čete skoro nedotaknjene umaknjene iz Somalije tako da jih je mogoče uporabiti druged. Pričakovati je. da ho prišlo na Bližn em vzhodu še do mnogo večjih vojaških operacij. Ni mogoče sedaj o ten, ugibati ali prerokovati povedati pa je treba, da ima Anglija v vzhodnem Sredozemlju zbrana močno vojsko Kaj bo po vojni Churchill je nato omenjal, da je angleška vlada v zadnjem času priznala samostojno češko vlado pod dr. Benešem ter francoski narodni odbor geneTala de Gaul-lea, ki se bori za obnovo Francije. Govoreč nato o načrtih za bodočnost, je dejal Churchill, da ne bi bilo modro v sedanjem trenutku, ko je vojna v polnem teku, delati podrobne špekulacije o bodoči ob'iki Evrope ali o učinkovitih varnostnih ukrepih, ki naj po vojni preprečijo, da bi človeštvo doživelo novo vojno Preden začnemo graditi novo zgradbo je treba zmagati. Sedaj še nismo na vrhu hriba na svoji poti in še ne moremo videti, kaj nam prinese jutro novega dneva. Neposredna naloga je za enkrat mnogo bclj praktična in enostavna Odnošajl z Ameriko V končnem odstavku svojega govora je govoril Churchill o odnošajih do Zedinjenih držav. Dejal je, da je angleška vlada, ne da bi bila za to naprošena, obvestila Zedinjene držve, da jim je pripravljena dati primerna obrambna oporišča v svojih prekomorskih posestih. Churchill je opozoril, da so bili že prej med Anglijo in Zedinjenimi državami doseženi v manjšem obsegu sporazumi glede uporabe manjših angleških otokov na Tihem oceanu za zaloge goriv za ameriška letala, sedaj pa je°pred®ednik Roosevelt sporočil, da bi že- lele Zedinjene države dobiti letalska in mornariška oporišča na Novi Fundlandiji in v Zapadni Indiji. N ibila izražena želja, da bi Anglija te kolonije prodala. Anglija bo taka oporišča posodila za dobo 99 let. S tem bo ustreženo enako našim interesom kakor ameriškem, prav tako pa interesom naših kolonij. Brez dvoma pomeni ta proces, da se bosta s tem dve veliki angleško govoreči demokraciji, Anglija in Zedinjene državo tesneje združil: v svojo skupno in splošno korist. Zaključni del Churehillovega govora ie zbornica posebno toplo pozdravila. Opaženo je bilo, da so poslušali v diplomatski loži govor med drugimi ameriški veleposlanik Kennedy ter vsi trije posebni ameriški vojaški opazovalci v Angliji. V lordski zbornici London, 20. avg. s. (Reuter) V zgornji zbornici je slično izjavo o položaju kakor v spodnji zbornici ministrski predsednik Churchill, prečital v imenu vlade lord Coi-dercoot Glede odnošajev med Anglijo in Rusijo je omenil lord Coldercoot prizadevanja angleška veleposlanika Crippsa za izboljšanje angleško-ruskega razmerja. Cripps se je zadnje čase ponovno sestal z Molotovom. Diplomati na seji parlamenta London, 20. avgusta. AA. (Reuter) Danes popoldne je podal predsednik vlade Winston Churchill v spodnjem domu izjavo o vojnem položaju. Skoro vsi narodni poslanci so bili v dvorani tribune pa so bile natlačeno polne. V diplomatski loži je bil o videti veleposlanike Združenih držav, Brazilije, Argentine, Egipte, SSSR, Španije, zraven njih pa odpravnika poslov Saudske Arabije, kakor tudi poslanike Nepala. Bolgarije, Afganistana, Letonske in Jugoslavije, svetnika turškega veleposlaništva in norveškega vojaškega atašeja. Ko je vstopil v dvorano, so poslanci Churchilla pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Po Churchillovi izjavi bo na javni seji razprava o njegovih izjavah. Debata bo verjetno trajala pozno v noč. Prav tako bo Imel gornji dom sejo, na kateri bo govoril najbrže lord Ha-lifax. važnejši teden v angleški zgodovini" Angleški tisk napoveduje nov, še večji naval nemškega letalstva in piše o možnosti vpada v sevemovznodno Anglijo JLondon, 20. avg. br. (CBS) Ves angleški „jsk se bavi z materialnimi in moralnimi rezultati velikih letalskih borb nad Anglijo v preteklem tednu. Pri tem listi ne pozabljajo naglasiti, da se bo po presledku, ki je nastal včeraj v teh borbah zaradi slabega vremena, nemška letalska ofenziva nedvomno ta teden nadaljevala in se še zelo ojačila. Današnji »Times« menijo v svojem uvodniku, da bo najbrž prav ta teden eden najvažnejših v zgodovini Velike Britanije. Skoraj ni dvoma, da bodo Nemci sedaj sprožili vse svoje sile, ki so jih v zadnjih tednih koncentrirali za napad na Veliko Britanijo. Mnogo je znakov, ki kažejo, da bodo skušali vpasti v severovzhodno Anglijo. Na vsak način je angleško letalstvo pripravljeno. Tudi če bi se napadi nemških bombnikov podvojili in potrojili, bi Nemci bržkone še ne dosegli odločilnega uspeha. Angleško vojno poročilo London, 20. avg. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili nocoj komunike o današnjih letalskih napadih na Anglijo. Komunike pravi, da je bila zjutraj nemška letalska aktivnost nad Anglijo majhna. Napadeni sta bili dve mesti v Essexu oziroma južnem VValesu. Več hiš je bilo poškodovanih in več oseb ranjenih, med njimi nekaj smrtno. V južnem VValesu je biia bombardirana tudi neka luka, vendar je povzročena škoda majhna. Popoldne so se ponovili močnejši napadi na južnovzhodno Anglijo. Bombardirano je bilo neko mesto, vendar povzročena škoda ni velika. Ob južni obali so nemška letala napadla neko vojaško letališče. Zaradi dobre protiletalske obrambe je le malo napadajočih letal doseglo cilj. V ponedeljek je bilo zbitih pet nemških letal London, 20. avgusta, br. (Reuter). Nad veliko Britanijo je bilo včeraj sestreljenih 5 nemških letali. Množestvenih napadov na posamezne kraje ni bilo. Le sem in tja so se nad deželo pojavile posamezna nemška letala, ki so nekaj objektov tudi bombardirala. Nemci res streljajo čez Kanal London, 20. avg. s. (Reuter.) Uradno poročajo, da so angleški vojaške oblasti ugotovile, da izvirajo drobci izstrelkov, ki so bili pred dnevi najdeni v južnovzhodni Angliji, od granat daljnostrelnih topov, s katerimi so Nemci obstreljevali obalo z oporišč v severni Franciji. Angleški poleti nad nemškim ozemljem London, 20. avg. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so v pretekli noči angleški bombniki napadli 30 letališč v Nemčiji in v zasedenem ozemlju. Napadene so bile tudi vojne luke v Kielu. bencinske rafinerije v Hannovru. električna centrala pri Lipskem ter prometne zveze v Porurju in severozapadni Nemčiji. Pri Bordeauxu so bila napadena bencinska skladišča. Dve angleški letali se nista vrnili s teh poletov Podnevi so včeraj izvedla angleška le-1 tala vrsto izvidniških poletov nad Nizo- „Le deset ljudi ve, kaj se pripravlja proti Angliji" Italijanski vojaški strokovnjak o dosedanjem poteku letalskih napadov na Veliko Britanijo zemsko in Severnim morjem Napadla so postojanke protiletalske obrambe v Amsterdamu in letališče v Vlissingenu. Eno angleško letalo ie bilo pri tem izgubljeno Izgube angleške trgovinske mornarice London, 20. avg. s. (Reuter.) Admiraliteta objavlja podatke o izgubah trgovinske mornarice v tednu od 5. do 11. avgusta. V tem času je bilo potopljenih skupno 9 angleških trgovinskih ladij s skupno 32.237 tonami. Poleg tega je bila potopljena ena 940tonska zavezniška ter dve nevtralni ladji s 6730 tonami. Vse te izgube, znašajo skupno 39.907 ton ladijskega prostora. Bombmki in lovci London, 20. avg. br. Kar se tiče nemških letalskih napadov v poslednjih dneh, ugotavljajo današnji listi, da so odpadla od sestreljenih nemških letal po 3 bojna letala na 1 lovsko letalo. Tako je bilo sestreljenih v zadnjem tednu okrog 375 bojnih letal. Po mnenju angleških listov pomeni to zelo veliko izgubo za nemško letalstvo, ker so Nemci gradili v prvi vrsti lovska letala. Bojna letala so tudi vse bolj komplicirano zgrajena ter stanejo mnogo več kakor lovska. Napadi ob norveški obali Lond°n, 20. avg. br. (Reuter) Admiraliteta je ' danes objavila da so angleški bombniki tipa Scuart v teku včerajšnjega dne v bližini Hangesunda na Norveškem izsledili dve sovražni 3000 tonski transpo-ni ladji ter ju takoj napadli. Ena izmed njiju je bila zadeta v polno. Nekoliko bolj proti severu so angleška letala bombardirala tudi tanke bencina, ki so si jih Nemci uredili tik ob obali. Vsa letala so se vrnila s tega napadalnega poleta na svoja oporišča. Japonci zapuščajo Anglijo Tokio, 20. avgusta. AA. (Reuter). Japonska vlada bo zaprosila nemško vlado za propust štirih japonskih ladij, ki odvažajo japonske državljane iz Velike Britanije. Kljub neonski totalni blokadi britanskega otočja plovejo tri japonske ladje v Lizbono, in tudi v Liverpood če bo mogoče, da bi sodelovale pri tej evakuaciji. V Liver-pool je včeraj prispeSa japonska ladja »Siva Maru«, da bi vkrcata 40 japonskih državljanov. Letalci iz Južne Rodezije London, 20. avg. AA. (Reuter.) izve se, da je prispel v neko severovzhodno angleško pristanišče drugi oddelek letalcev iz Južne Rodezije. Letalce je sprejel komisar Londona, Rim, 20. avg. o. Vojni dopisnik Musso-linijevega glasila »Popolo d' Italia« Mario Apelius razpravlja danes v svojem poročilu o veliki letalski bitki, ki se je pričela nad Anglijo 5. t. m. Bitka do 17. avgusta m bila zaključena, čeprav je nekoliko ponehala. Pomenila pa je na vsak način generalno preizkušnjo, ki je služila nemškemu generalnemu štabu, da je dognal, kako močan je angleški obrambni sistem. Nemci so vsekakor dognali, aa_ Angleži ne morejo obraniti pred nemškimi letalskimi napadi niti svojih največjih pomorskih oporišč, kakor je Portsmouth, niti svojih velikih letaiskir. centrov, kakor je Croydon. Tudi znane balonske zapore okrog Londona so se izkazale za nezadostne. Nemške letalske formacije so jih predrle brez velikih izgub. Čeprav so se Angleži še tako hrabro borili, se je pokazalo, da so Nemci nasproti njim v veliki premoči. Nemci so tudi brez nadaljnjega uničili močne angleške obrambne naprave, kakor so one okrog Dovra. Končno angleška vojna mornarica ni mogla ničesar ukreniti proti nemškemu letalstvu. Se najmanj ji je uspelo učinkovito braniti svoja oporišča ob obali. Iz vsega tega lahko nemški generalni štab sklepa, kolikšna je nemška premoč in s kolikimi silami bo lahko dosegel popolno zmago. Osni velesili imata svoj načrt, ki pa je seveda še tajen. Morda le 10 ljudi ve, kaj Nemčija in Italija v borbi proti Angliji prav za prav pripravljena. Nemška vojna poročila švedsko-ruska pogajanja Stockholm, 20. avg. AA (DNB). V Švedskih političnih krogih menijo, da bodo [ kmalu končana švedsko-sovjetska trgovin-\ ska pogajanja v Moskvi. Pričakujejo, da bo nova trgovinska pogodba v oreceišni meri ojačila blagovno izmenjavo. Finsko-sovjetska pogajanja se bodo nadalieva v nekai dneh. ker ie finska delegacija dobila nova navodila od svoje vlade. Berlin, 20. avg. AA. (DNB) Več manjših nemških letalskih enot napada od vCe-raj popoldne razne vojaške objekte v srednji in južni Angliji. Nemška letala so z vidnim uspehom bombardirala posamezna letališča. Nadalje so bombardirala velika skladišča tekočega goriva, posebno uspešno pa železniške naprave. Ugotovljeno Je, da so morali Angleži zaradi tega ustaviti promet na nekaterih progah. Z uspelim zadetkom je bilo razbito veliko skladišče goriva v Stanglowu. Iz stavbe so se dvignili visoki plameni, ki jih je bilo mogoče opazovati tudi iz velike daljave. Berlin, 20. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je dopoldne objavilo službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Naše podmornice so dosegle nove uspehe. Neka podmornica je potopila 4578 tonsko oboroženo angleško trgovinsko ladjo »Ampleporth«, druga podmornica pa je potopila več sovražnih trgovinskih ladij s skupno tonažo 6680 bruto registrskih ton. Tretja podmornica, ki je dotlej, kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, potopila za 32.300 ton sovražnih ladij, je v celoti uničila že 41.000 ton sovražnega ladijskega prostora. O priliki Izvidniških akcij so z bombami oborožena letala uspešno bombardirala tovarne orožja, tanke bencina, železniške naprave, luke letališča in taborišča čet, posebno v grofijah Suffolk, Norfolk in Ox-ford. Ponoči so nemška letala napadla letališča v južni Angliji in pristaniške naprave ter velike bencinske tanke vzdolž južne in južnozapadne angleške obale. Sovražna letala so v noči na 20. avgust bombardirala v raznih krajih stanovanjske okraje. Nekaj bomb je padlo na nezazidan teren. Nekaj civilistov je bilo ubitih in ranjenih. Več hiš je bilo razdejanih. Zaradi učinkovite intervencije varnostne in reševalne službe ter samopomoči prebivalstva je bilo mogoče v raznih krajih nastalo škodo takoj omejiti in popraviti. Lovska letala in protiletalsko topništvo so sestrelila pet sovražnih letal. Dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče. Angleški bombmki nad Berlinom New Tork, 20. avg. br. (CBC.) »New York Times« poroča, da ie imel Berlin v pretekli noči najdaljši letalski alarm od pričetka sedanje vojne. Trajal ie od 0.40 do 2.20. V zapadnih predmestjih Berlina se ie čulo več eksplozij. Berlin. 20. avg. j. (TOP.) V noči od ponedeljka na torek ie bil odrejen v Berlinu letalski alarm. V zapadnih berlinskih predmestjih se ie nekai časa čulo v daliavi streljanje protiletalskega topništva. Kakor se je zvedelo od merodaine strani, sta skušali dve sovražni letali preleteti pomeri j berlinskega mesta, bili pa sta zavmieni že na skrajni periferiji zapornega pasu okrog mesta. Berlin. 20. avg. AA. O nočnem alarmu v Berlinu poroča DNB: Britansko letalo tipa »Bristol-Blenheim« se ie pojavilo v prostoru nad Berlinom, zaradi česar ie bil takoi odrejen alarmni znak. Britan^co letalo ie nato krenilo proti severozapadu in so ea pozneje opazili nad Oldenburgom. kjer so ga uieli snopi žarometov, nakar ea ie protiletalski topništvo sestrelilo in je goreče treščilo na tla. Ameriške Informacije New Tork. 20. avg. br. (C. B. C.) Relativni presledek v nemški letalski ofenzivi proti Veliki Britaniji ie nastal, kakor .ie izjavil zastopnik nemškega tiskovnega urada tujim novinarjem v Berlinu, zaradi neT ugodnega vremena. Napovedal ie. da^ se bodo nemški letalski napadi v najkrajšem času znova pričeli in da bodo tedai zavzeli tako ogromen obseg, da bodo daleč zasenčili nemške letalske akcije v preteklem tednu. Nemške sile Angležem ne bodo dale niti trenutka oddiha, dokler se ne bodo končno vdaH Kar se tiče letalskega alarma v Berlinu, ki ie v pretekli noči trajal od 0.40 do 2.20. je zastopnik nemškega tiskovnega ur?da izjavil novinarjem, da so formacije angleških letal v resnici Skušale prodreti skozi obrambno zaporo Berlina. Le nekaj letalom le uspelo doseči Pmtsdam. a tudi tem nI uspelo učinkovito bombardirati nemške objekte. V okolici Berlina je nastalo okrog | 40 eksplozij po večini od bomb. ki pa na vojaških objektih niso napravile ni-kake skoclc Otvoritev bosrze v Bruslju Bruselj, 20. avg. AA. (DNB) Z odlokom belgijskega finančnega ministra se bo 21. t. m. odprla borza v Bruslju. S ponovno otvoritvijo borze so ustregli belgijskim finančnim krogom, prav tako pa tudi trgovskim interesom. Da bi preprečili špekulacije, so prepovedani vsi terminski posli. Prav tako je prepovedano trgovanje s tujimi devizami. Odškodnina Nemcem v Belgiji Bruselj, 20. avg. AA. (DNB) poveljnik ! vojaške uprave v Belgiji in severni Fran-i ciji je izdal 14. avgusta ukaz o povračilu ! škode nemškim državljanom v Belgiji. Po j tej uredbi bodo dobili popolno odškodnino ; vsi Nemci v Belgiji za škodo, ki so jo i trpeli na svojem premičnem in nepremič-I nem imetju kot posledico protinemških ukrepov. Uredba določa, da jamstvo in od-; govornost za povrnitev te škode ne pade na belgijsko državo. 0stra švicarska pritožita prsti Angliji Curih, 20. avg. j. (SDA). »Neue Zurcher Zeitung« obravnava v svojem uvodniku ponavljajoče se polete angleških bombnikov čez švicarsko ozemlje ter pravi med drugim: Ti poleti zbujajo splošno začudenje in zapuščajo grenke občutke. To pa ne zaradi tega, ker se po>Ieti izvršujejo ponoči ter vznemirjajo prebivalstvo, marveč zgolj zaradi tega. ker so se doslej vsi protesti zveznega sveta v Londonu izkazali za povsem neučinkoviti. Angleški letalski poleti preko švicarskega ozemlja na italijanska mesta pomenijo namerno in načrtne kršenje švicarske nevtralnosti Ti napadi se ne morejo več zamenjati s svoječasninv sličnlmi incidenti, ki so se zgcdvi po pomoti. Bern, 20. avg. br. Angleška vlada je izrazila švicarskemu poslaništvu v Londonu svoje obžalovanje, ker so angleška letala preletela švicarsko ozemlje in tako kršila švicarsko suverenost in nevtralnost. Švicarski poslanik je bil obveščen, da je angleška vlada odredila angleškemu letalskemu vodstvu, naj se v bodoče skrbno izogiba švicarskega ozemlja. Skrivnostna pot ameriškega parnika New York. 20. avg. j. (A. R.) List »Eve-ning Star« objavlja v današnji izdaji zemljevid. ki ga je izdala poročevalska agencija Associated Press. Na zemljevidu je zarisano nemško blokadno področje okrog Anglije, kakor tudi tri plovne pro?e. po katerih naj bi ameriški pamik »American Legion« plul iz Evrope v Ameriko. Smer. ki jo je izbrala za to notovanje washing-tonska vlada namreč zbuja v ameriških krogih dokajšnje začudenje, ker se smatra med vsemi tremi variantami za najbolj nevarno. Prva smer. ki je zapi.-ana na omenjenem zemljevidu. n°teka severno od Islanda in se ie ie ameriški parnik držal na svoji poti v finsko luko P:žčenSo. Ja^no ie. da bi se ladia po tei poti lahko tudi vračate Draga smer ki ie zarirana na zemljevidu, poteka neposredno iu?no od Islanda in jo ie predlagala Nemčija. Ta smer ie celo krajša od prve. a not^ka tudi izven blokadnega pasu. Smer. ki io ie predlagala washingtor.?ka Vadi pa ni nič krajša od prve in druge, poteka ra sredi skozi blokadni pas. Ker vlada Zedinienih držav ne mara pojasniti, zakai smatra do-slednio smer za naiboli varno, sodijo v poučenih krogih, da se bo parnik »American Legion« morda ustavil nekje v bližini angleške obale, kjer bo morda vzel na krov nekai članov angleške ali pa norveške kraljevske rodbine. | Narašfenjs komunisti kem ene aKcije m s Curih, 20. avgusta o Švicarski listi poročajo iz Stockholna o velikih skrbeh švedskih vladnih krrgov za nadaljnji razvoj dogodkov na Finskem Vesti iz Helsinkov kažejo, da razv;a levičarsko krilo finske socialno demokratske stranke skupno s komunisti vedno večjo akcijo Dan za dnem se po raznih finskih krajih prirejajo demonstracije ki vedno znova iz-zvene v zahtevi po takojšnjem daljnosežnem sporazumu z Ru^-jo. Švedski krogi ugotavljajo, da je finska vlada v izredno težkem položaju. Krogi blizu Kuusinena, ki je zavzel kakor znano, zelo pomembno mesto v ruski hierarhiji, pravijo, da »meščanska Finska v smrtnih krčih zaman skuša uteči pravični usodi« Madžarski narodni praznik Sarajevo, 20. avg. o. Vat kansko glasilo ;-Osservatore Romano« je objavilo, da je bil sarajevski pomožni škof dr. Milan Čeka da premeščen v Skoplje in imenovan za tamošnjega škofa. Nov katoliški škof v Skoplju Beograd, 20. avg. p. V cerkvi Kristusa kralja je bila danes slavnostna služiba božja v proslavo madžarskega narodnega praznika. Udeležii so se je madžarski poslanik z csobjem poslaništva, madžarska trgovinska delegacija in druge ugledne osebnosti. Naš generalni štab sta zastopala major Peričič in kapetan Hristič. Deseto kolo v Celju Celje. 20. avgusta. Na nacionalnem šahovskem turnirju v Celju so danes zaigrali 10. kolo. Do 21. ure sta končala partijo le Meden in Pavlovič, ki sta se zedinila za remis. Berner in Šorli se borita kot najresneiša kandidata za turnirskega mojstra, a njuna igra se le počasi razvija. Sorli se kot črni brani s j kraljevsko indijsko obrambo. Tudi pri ostalih partijah položaj še ni jasen. Maši kraji io ljudje V dolinah nalivi, v planinah sneg Po nočni nevihti je včeraj deževalo po vsej Sloveniji LJubljana 20 avgusta 2e vse zadnie dm ie bilo Dričakovat spremembe vremena Kliub temu da so se noči v drugi polovici avgusta znatno ohladile ie bilo čez dan sooarno V ponedeljek D0D0ldne ie zaDlesal P" liubiian-skih ulicah močan veter ki ie dvigal Drah nebo oa so oreoreali sivi oblaki Ponoči so začeli blisk- oarati nebo treskalo ie za-bučalo ie votlo grmenie vlil se ie dež Potem ie lilo vso noč in nevihta se ie ob-navliala zdai z večio zdai z manišo silo Voda ie klokotala do žlebovih in kanalih Ljubljana se ie zasDana Drebudila v močno zadeževanem jutru Na meteorol'š'askovič z 10 delnicami in odvetniški pripravnik Milan Banjanin takisto z desetimi delnicami. med tem ko je Rac sam imel okrofi 60 delnic. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Racov zet Milomir Sajič. najemnik kavarne »Akademija nauka«. Nadalje so bili v upravi večinoma Racovi sorodniki. Ko so zdaj po aretaciji vprašali Raca. zakai je izpremenil svoie podjetje v delniško družbo, ie rekeL da se ie bal preganjanja Zidov v naši državi in se je hotel na ta način zavarovati s tem. da je izročil del delnic v arijske «>ke. Policija pa je seveda dobro vedela, da ie Rac eden izmed tistih ljudi, ki mu Jugoslavija ni posebno pri srcu. Zbirka prijav, ki jo ima policija v rokah, obširno govori o tem. Zato so oa nadzorovali na vsakem koraku. česar morda še sam ni vedel, bo pa zvedel zdaj. ko so ea spravili na varno. Pred dnevi ie policija zvedela, kako je Rac zgovorno razlagal svojim prijateljem, da bo v naši državi kmalu nastopila lakota in da smo na robu katastrofe, da se bližajo črni dnevi in da se ie treba rešiti. Nihče sevedt ni pričakoval niti želel, da bi Rac držal patriotične nagovore o državi, v kateri si je nakopičil premoženje, toda kaj mu je bilo treba širiti razburjenje! 2e vsa zadnja leta ie Ludvik Rac smatral za nekakšno dolžnost, da samo laže. kleveta in izpodkopava vero v Jugolavi-jo. Bil je zatorej skraini čas. da ga vtaknejo pod ključ. Ko ie Rac brez velike skrbi za lastno katastrofo užival vse udobnosti milijonarskega letoviščarja v Vroiač-ki Banji, so mu detektivi otipali žilo in ga prignali za zapah. Pri hišni preiskavi so našli 2.825 kg sladkorja in 315 kg kave. Toda to še daleč ni bilo vse. Na stanovanju moža. ki ie bil tako v skrbeh zavoljo lakote, je polici ia odkrila nič manj kakor celo tono sladkorja in 18 vreč zrnate kave. Skupno so zaplenili pri Racu okrog 4 tone sladkorja in več kakor celo tono fine kave. Zaradi širjenja razburljivih vesti ie policija takoi kaznovala Raca s 30 dnevi zapora. zaradi gomiljenia živil oa bo obtožen pri sodišču. V tem času. ko bo v zapo-u nadaljeval svoje letovišče, bo policija nadaljevala zbirko poizvedb Ludvik Rupelj f Sava pri Litiji, 20. avgusta Na pokopališču v Polju smo ob lepi udeležbi pokopali kmetijskega strokovnjaka g. Ludvika Ruplja. K slovesu so prihiteli tovariši in prijatelji iz raznih krajev, predstavniki oblastev in zlasti tudi ljudje iz litijskega okoliša, saj je bil Rupelj pred 10 leti najmarljivejši preoblikovalec nekdaj močno zapuščenega banovinskega velepo-sestva na Ponovičah, kakor je prej spravil pokonci tudi nekdaj zapuščeno veleposest-vo Malo Loko na Dolenjskem, zdaj znano banovinsko gospodinjsko šolo. Ko je okrog 1928. leta prišel Rupelj v Zasavje, se je kot domačin iz bližnjih Izlak vneto lotil dela. Razpadlo graščino je obnovil in zemljo tako izboljšal, da imamo na Ponovičah po Rupljevi zaslugi eno najlepših vele-posestev v naši banovini. Rupelj je bil vzoren kmetijski strokovnjak, ki je črpal prve nauke na domačem posestvu, potem pa se je odločil za praktični študij kmetijstva. Za nekaj časa je odšel v inozemstvo, kjer se je pečal posebno s travništvom. Zato je tudi na Ponovičah uredil posebne parcele za travništvo in je okoliškim kmetom rad dajal željeni pouk. Izkušnje je črpal iz lastnih preizkušenj. Zasavski gospodarji so želeli, da bi se ustanovila na Ponovičah kmetijska šola za male gospodarje. Sprva je bilo tako obljubljeno, potem pa so se Rupljevi načrti podirali drug za drugim. Najprej so mu dodelili na veleposestvo državno vzga-jališče. Potem je bilo spet podrto Rupljevo prizadevanje, da bi Ponoviče dvigal, nazadnje so ga s Ponovič premestili na podrejeno mesto v pisarno. Mož, ki je ves gorel le za življenje in delo na prostem, je bil s tem najobčutneje prizadet, številen krog zasavskih gospodarjev ga ne bo nikoli pozabil. Prav tako tudi ne naša so-kolska četa, ki ji je bil vedno bratsko naklonjen in ji uredil prijazni Sokolski dom v Mačkovni. Na poslednjo pot je odšel g. Rupelj ves okrašen s cvetjem, številni spremljevalci od blizu in daleč so s tugo v srcu polagali v grob še mladega moža, družinskega očeta. V življenju je doživel mnogo razočaranj, v srcih našega kmeta in naših Sokolov si je zagotovil nepozaben spomin. Ob grobu se je poslovil od vzornega kmetijskega strokovnjaka zastopnik njegovih stanovskih tovarišev. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin! Potrti družini izrekamo bratsko sočutje! MARTIN KOJC avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno v hotelu »Metropol«, Ljubljana od 16. do 18._ Letos je neopaženo poteklo 1760 let. kar je umrl — verjetno na tleh današnje Jugoslavije — eden najplemenitejših vladarjev. kar jih pozna malo plemenita zgodovina človeštva: rimski cesar Mark Avrelij Ta letnica ni zaokrožen jubilejni datum in če bi tudi bila, bi jo današnji svet takisto prezrl. Sedanja coba nima samo drugih skrbi, marveč ima tudi druge »heroje svojega časa«. Morda bi bilo kaj malo to-lažljivo za človeka, ki veruje v napredek, če bi primerjal vodilne sodobnike z davnim rimskim cesarjem, ki je umrl pred 1760 leti nakje na meji svojega imperija. Cesar" Mark Avrelij je tudi kot vladar oznanjal razumnost, dobroto in ljubezen do ljudi. Ne le v svojih nazorih, marveč tudi v dejanskem življenju je bil poln razumevanja za človeka in usmiljenja do trpečih ljudi, čeprav ni pripadal takrat še mlademu krščanstvu. Dasi je bil na čelu velikega vojaškega imperija, ni bil oboževalec surove moči. Veroval je, da je moč tudi v človekovem plemenitem čustvovanju in razumnem mišljenju in je odtod pričakoval prerod človeštva. Morda je prav danes treba vzeti večkrat v roke njegov »Dnevnik«, ki ga je pred leti tako vzorno poslovenil in grškega izvirnika prof! Sovre (v izdaji Slovenske matice). V tej zlati knjigi človeške modrosti in duhovne lepote ni navodil o tem, kako bi bilo mogoče obvladati narode in ugonobiti države; rimski cesar ni dosti razmišljal o tem in podobnem. Zato pa je v Dnevniku cesarja Marka Avrelija mno- go misli o nečem, kar nam je bližje: kako naj si uredimo osebno življenje svoj mali zaprti svet, ki se suče okoli minljivega »jaz«, in ki je kljub svoji ničemerni brez-pomembnosti pred vesoljstvom za vsakega človeka tako neizmerno važen. Prikupni učitelj stoične filozofije nas uči, knko naj premagamo »želja neizpoljnjenih bolečine«, kakor bi dejal naš Prešeren; muke hrepenenja po sreči, ki je ni nič več nego si je moremo ustvariti tako, da čim ma-nje zaupamo tej varljivi iluziji. Sprejemati voljo Vsenarave in se sprijazniti z vsem, kar je neizogibno, ker je izven dosega naše volje; storiti življenje razumno in si zagotoviti duševni mir, to je bistvo življenjske modrosti ki jo razlaga Mark Avrelij v svojem Dnevniku. V času, ko je je svet zoprn in ko se človeštvo vedno bolj pogreza v svoje nepremagljivo temno, živalsko zlo — v tem času je Dnevnik cesarja Marka Avrelija knjiga izrednega pomena. V topli skupnosti, ki jo ima duhovni svet tega modreca s svetom naših skrbi, muk, razočaranj, bolesti je prava »aktualnost« njegove knjige, njeno življenjsko jedro, ki mu ne morejo do živega ne spremembe kulture, ne valovanja politike, ne zakoni gospodarskega reda. Lahko bi našli pri tem cesarju marsikatero izpodbudo in osebni vzgled. Spomnimo se samo, s kakšno zavestjo dolžnosti je cesar — filozof skrbel za javni blagor svoje domovine! Ko so po daljšem miru zopet začeli ogražati njene meje barbari, je Mark Avrelij zapustil udobje, kakor mu ga je nudil tedanji, že znatno civilizirani Rim in je šel med vojake, ki so se borili v močvirjih in gozdovih Panonije Mož ki je dobro poznal varljivost človeškega hrepenenja po sreči miru ln udobju, je izbomo razumel klic nravnih dolžr.osti ki so dene človeku re samo v odnosu do sebe in svojih bližpiih mer-e* tudi do družbe, ki ji pripa a, do dc-mcvine čije občestvo ga šteje med svoje čla -e Na vojnih pohodih v obr?mbi domovire, v šotorih vojaškega t.abor:Sča nekje ob vodah Panonije. me tem kc so vojaki smli, se je njihov cesar in najvišji povr-ljnik spreminjal v filozofa in zapisoval svoje misli o življenju, o človeku, o Vser.arsvi. In nnd šotorom so sijale večne zvezde in čez trate je piha! rahli veter pred prvim svitom .. Potlej pa ie prišla smrt ki jo jc Mark Avrelij torkokrr.t videl v svojih m:s'ih in ki 6e mu .ie zdrla tako naravna, kakor če zrelo jabolko pade z drevesa. •fr O smrti ccsann — filozofa Marka Avrelija piše Andre Cicsson v knjigi »Mire Aurčle, sa vie, son oeuvre« (Pariš 1939» naslednje: Sredi leta 178. so barbari s severne meje cesarstva znova predrli v podonavske dežele. Ni znano, kaj je bilo krivo: ali so Rimljani sami prekršili pogodbe, ki so jih bili sklenili, ali pa so se barbari hoteli polastiti pokrajin, katere so bili morali nekoč zapustiti? Kakor koli je že bilo: rimske legije so se umaknile, Panonija je bila delno zasedena po barbarih. Mark Avrelij je vzlic slabemu zdravju, vzlic prošnjam svoje rodbine in prijateljev, ki so ga rotili, da naj ne gre iz Rima in naj samo pošlje svoja povelja, krenil na pot v avgustu istega leta. S svojo prisotnostjo je hotel priliti poguma in zsup^nja zbeganim rimskim legijam. Kliub temu, da so njegovi prijatelji hoteli, cia bi ostal v Italiji, so ga vendar pred odhodom prosili, da naj jim razloži poglavitne nauke svoje filozofije. Cesar jim je ustregel in je »tri dni imel pred njimi po smotrnem redu izpodbudne govore, v katerih je razvijal svoje filozofske misli.« Mark Avrelij se je v spremstvu svojega sina Commoda nastanil na obrežju Save. Svoje čete je razdelil v tri armade, hoteč se tako upreti trem skupinam barbarov, ki so vdrle v Panonijo. Glavno poveljstvo vojnih operacij je ohranil v svojih rokah, ostal pa je med srednjo vojsko, ki se je borila zoper Kvade. Izbojeval je veliko zmago in ri tako že desetič zagotovil naslov cesai.ia. čeprav so ga moči čedalje bolj zapuščale, se ni niti malo varoval in je hodil na najbolj nevarna mesta. Ker je bil telesno na moč izčrpan, se ni mogel ubraniti legarju, ki je jel razsajati v njegovi vojski. Ko je Mark Avrelij občutil, da se ga je prijela belezen. je zbral okrog postelje vojne tovariše, člane vojaškega sveta in jim je zaupal svojega sina: »Podpirajte ga sedaj namesto očeta vi, in če je izgubil mene, naj me zopet najde v slehernem izmed vas « šestega dne svoje bolezni je zopet zbral okrog sebe tovariše in jim je govoril tako kakor govori umirajoči filozof in človek: »Cemu neki jokate?« je dejal »Saj grem pred vami tja, kjer se bomo vsi našli.« Naslednjega dne se je poslovil od sina vendar mu je velel, da naj brž odide, ker' se je bal, da bo nalezel bolezen. Nato je začel nastopati delirij, v katerem je večkrat ponavljal besede: »Vojskovanje je nesrečna zadeva«. Ko se je zveče-rilo so ga vprašali, kakšno bodi nočno geslo v taborišču. Mark Avrelij je zbral vao svojo moč in odvrnil: »Poiščite vzhajajoče sonce (mislil je svojega sina), zakaj moje je na zatonu«. Nekaj časa nato si je sam pokril glavo in potihoma izdihnil v noči 9. aprila 1. 180. Truplo so prepeljali v Rim, kjer je bilo vpepeljeno. Pepel so ob splošnem žalovanju prenesli v Hadrijanov mavzolej, kjer so že prej ležale žare njegovih pomrlih otrok. Mark Avrelij je živel približno 59 let in vladal 19 let. Kakor je pisal Renan. je tedaj »vladal svet najboljši in največji človek tistega veka.« Zaniski SODOBNA ČEŠKA KNJIŽEVNOST V ČITANKI Praska za!ožba »Života prace« (Življenje rn delo) je izdaila 276 strani obsegajoče knjigo »Nova češka čitanka.« Seveda ne gre za šolsko čitanko; publikacija je namenjena vsemu narodu in skuša biti dostopna ne samo izobražencu, marveč tudi preprostemu človeku. Sestavil jo je mladi književnik dr. Fedor S o i d a n, eden iz vrst tistega »novega realizma«, ki stavi svoj življenji nazor in svoja umetniška stremljenja na tla socialnega življenja. To progra-matsko stremljenje je vtisnilo tudi »Novi češki čitanki« vidno obeležje. Češka književnost je tu predstavljena v večji meri s socialne strani, nego z estetske ali zgolj umetniške. Soldan je opremil knjigo z zanimivim uvodom, ki naj iz njega navedem nekatere značilne odstavke. Najprej ugotavlja: »Pogled na češko književnost, kakor je ustvarjena danes in v zadnjih štiridesetih letih od začetka sedanjega stoletja, prepričuje vsakogar, da se tvorna moč češkega naroda ni zmanjšala, marveč narobe: da stalno narašča.« Pisec kaže to na idejnem razvoju češkega slovstvu v zadnjib štirih desetletjih. Domiie vesti Plačilo za poštenje Po široki državni cesti je stopal orožnik. Na robu ceste je iz trave kukal zavitek. Bistro orožnikovo oko ga ni prezrlo. Sklonil se je orožnik ob cesto in dvignil iz trave zajetno, rejeno kuverto. Bilo je vroče tisti dan pa se je vsedel orožnik na bruno v hlad in ogledoval debelo pismo. Na njem ni bilo ne naslovnika, ne od pošiljatelja. Meneč, da so v pismu kakšni reklamni letaki, se je orožnik odločil, da pismo odpre. Ksk... in orožrakovim začudenim očem so se pokazali bankovci. Bilo je nič manj kakor 50 jurjev. Ogledoval je orožnik jurčka za jurčkom in ugotavljal, da je to pristen denar v tolikšni množini, kolikor ga še svoj živ dan ni imel v rokah. Temu in onemu najditelju bi ob taki najdbi na samem brodile pač najrazličnejše misli po glavi. Plača je nizka, draginja jaste, žena potrebuje obleko in plašč, deca obutve, zima je pred vrati. Tole bi bilo izdatno zdravilo zoper draginjsko bolezen. ZA VLAGANJE SOČI VGA BREZ KUHANJA, ZANESLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE, FIŽOL I.T.D. ŽIDOVSKA UL LJUBLJANA MARIBOR SC^da naš vrli orožnik ni mislil na nič drugega kakor na to, kako bo zanesljivo dognal, kdo je izgubil toliko denarja. Zaman je čakal ves dan, da se na orožniški postaji javi izgnbitelj. Slednjič se je orožnik še enkrat podai na kraj najdbe in je nedaleč od ceste našel drugo, zmečkano kuverto, na kateri je bil naslov nekega okoliškega lesnega trgovca, petičnika, ki mu je lesna trgovina zadnjih časov nametala že polno naročje tis očakov. Orožnik se je odpravil k možaku. Našel je gospodarja pri izdatnem prigri/.iia. — Ste zadnje čase kaj izgubili, gc .;.u l ■■ Verto brez vsakega naslova in kak«, je prišel do sklepa, da utegne biti trgovčeva. Možak je odložil vilice in prikimal: — Le j ga, pa sem zadnjič re^ Izrabil kuverto in kakih 40 ali 50 jurčkuv. Avlo sem ustavil sredi pota, šent, gotovo se lili je takrat izmuznila kuverta z novci. Ko mu je vrli orožnik pokazal kuverto T izdatno vsebino, je m »žak prikimal, vzel yrnjt'ni denar, se zahohotal in rekel: — Tega si pa nisem mislil, da se b nagel človek, ki mi bo najdeni denar vr. Natakarica, prinesite mu pol litra vin '<"• ni bil toliko pameten, da bi si bil d pridržaL Pošteni in ponosni orožnik je ogorr« n vstal in odločno odklonil tisti polič c\;::ka in gospodarjevo zafrkacijo. Brez pozd \a je zapustil bogatašev dom. Orožnik ža ma pravice do najdenine, kar je prem-, lisjak gotovo dobro vedel. In tako sta r tistega dne ločila dva svetova. Poštenjak, ki bdi nad varnostjo in premoženjem dr žavljanov, in ohol bogatin, ki se lahko dandanes obregne ob vsakogar, ker mu je gospa Sreča napolnila žepe. Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Jcsefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo. Reg. S. br. 15485/35. m-----------5= i '----- * N j. VeL kralj Peter II. boter desetemu Binu. V vasi Ključlu na Sotli so imeli v nedeljo redek praznik: krst desetega sina, dvanajstega otroka železniškega delavca Ivana Fiiipčiča. Botroval je Nj. Vel. kralj Peter II. Vsa va9 se je dostojno pripravila za sprejem visokega gosta, kraljevega odposlanca art. podpolkovnika Janko-viča iz Zagreba. V hiši siromašnega delavca je bila bogato pogrnjena miza za odlične goste. Otrok je dobil pri krstu ime Peter Pavel. Kraljev zastopnik je izročil zfeto verižico s križcem in 2000 din kot krstni dar visokega botra. * Novi grobovi. V Kamni gorici je umrl v 64. .letu starosti gosp. Anton Božič, dobro znan tudi v Ljubljani kot oskrbnik rensiona »Jelovice«. Blagega družinskega o", ta bodo pokopali danes ob 17. — Iz ka- pelice sv. Jakoba na Žalah so včeraj popoldne spremili do groba gospo Amalijo Lavričevo, soprogo žel. inšpektorja v pokoju. — Iz vojne bolnice v Ljubljani pa je včeraj nastopil zadnjo pot k Sv. Križu g. Franjo Krašovec, narednik vodnik I. stopnje pri vojnem odseku železniške direkcije. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ čitateljem »Jutrovega« romana moramo žal sporočiti, da je bilo včeraj po pomoti uvrščeno poglavje, ki bi moralo biti objavljeno danes. Da čitatelji ne bodo prikrajšani, objavljamo danes tisti del, ki bi bil moral biti objavljen včeraj, in jih prosimo oproščenja. suhega tobaka. Računajo, da bo letošnja letina vrgla Hercegovini skupno 920 do 1000 vagonov tobaka. Kmetje so zadovoljni, če dobijo za kilogram tobaka 10 do 12 kg pšenice v vrednosti 30 do 36 dinarjev. * Koliko soli bi lahko pridobivali pri na*>. V naši državi porabimo na leto 150 milijonov kg soli. V naših solarnah pa danes pridobivamo komaj okoli 75 milijonov kg soli. Sol uvažamo iz Turčije, Rumunije, Nemčije, Tunisa in Egipta. Ves ta uvoz bi izostal, če bi polno izkoriščali naše domače solarne. S povečavo kotla v Kreki oziroma z izkoriščanjem polne kapacitete naših solarn, zlasti v Ulcinju, bi lahko pridobivali na leto najmanj 150 milijonov kg soli. Zlasti imamo dovolj morske soli in tako prikladne kraje, da so že stan Rimljani in Benečani na veliko pridobivali našo morsko sol. V zadnjem času pa so se. kakor trdijo hrvatski listi, naše domače NJIH 7 IN ONA DANES PREMIERA duhovite salonske komedije Bogata vdovela grofica je hotela izmed 7 snubcev izbrati pravega, toda . . . V glavnih vlogah poznani predstavniki francoskega filma: Vera Korene, Fernand Gravey, R. Dushesne in drugi. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, teL 22-21. HITROMtSTQ^.POCENI V-DROGERIJ 1: A. • • • ■'■*■*< ">«Vav rt Vi I tl lUrlM 'ZALOGA FCTOMANUFAKTURE ljubljana.,, - NEBOTIČNIKA . * Poroke. Poročila sta se gdč. Milka šušteršičeva, hči znanega lesnega trgovca v Kamni gorici, in France G m a j-nar, posestnik in mojster Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V Trbovljah sta se poročila gospod Ef rem P a v 1 i č, učitelj, in gospodična Marjana Vrtačni-k o v a, uradnica Bratovske skladnice. Nadalje sta v Trbovljah stopila v zakonski stan gospod Vero Korošec, učitelj, in gospodična Anica Rožajeva. Mladim parom želimo obilo sreče! * Največje javno delo na Hrvatskem je nedvomno zidava ogromne hidrocentrale pri Stušaku. Hidrocentrala z vodi za elektrifikacijo bo stala okoli 150 milijonov dinarjev in bo dajala letno 217 milijonov kilovatnih ur električne energije. Pri zidanju je zaposlenih 25 inženjerjev, okoli 150 tehnikov in preko 1000 delavcev. Z delom so začeli že pred tremi leti in izkoriščajo vodno silo Ličanke in Lokvarke v delniškem in erikveniškem okraju. Intenzivneje so začeli delati po ustanovitvi banovine Hrvatske. Vsa banovina bo dobivala električno energijo od te nove centrale. Pred-vie mo da je, da se bo energija nove hidro-cen1 rale uporabljala tudi za elektrifikacijo železnic. * Zaščita javne morale v Beogradu. V /Službenih novinah« od 19 t. m. ie objavljena naredba policijskega upravnika v Beogradu o zaščiti ravne morale. Zabra-njeno ie na javnih mestih obnašati se nedostojno in počenjati dejanja, ki žalijo javno moralo ali izziva i o javno pohujšanje. Kazni za prestopek znašaio 10 do 1.000 din. odnosno v primeru neizterljivosti od 1 do 20 dni zapora. Naredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v »Službenih novinah«. torei danes. * Spominska svečanost na Ccru. Kakor vsako leto, je bila tudi letos 19. avgusta zadršnica pri spomeniku na Ceru. Prispel je odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni gene, a Miličevič, vojnega ministra je za-slop«1 p 'polkovnik Tomič, nadalje so bila z ' rlruga vojna oblastva in narod-t. / : i • i i. Govorili so zastopniki rezervnih vieirjev, mesta Beograda in zdru- r;.-: bvmiliov Beograda. m h-,)! ljudskega šolstva na Hrvat-s- i. Po "irskih predelih Hercegovine in ia še danes izredno velika ne-šole so redke in še te velikokrat nedostopne otrokom iz oddaljenih vasi. Banska oblast posveča v zadnjem času veliko pozornost vprašanju pismenosti tud: po teh krajih. Povsod, kjer bo le mogoče, se bodo postavile nove šole. Ker pa ima banovina Hrvatska še vedno p enialo učnih moči, bodo v teh šolah iz-nrva poučevali otroci domačinov, ki bi jih banovina posebej pripravila aa učiteljski poklic, že letošnjo jesen bo odprto okoli 100 pomožnih šol, kjer se bodo otroci učili vsaj čitanja in pisanja, dokler ne bodo dobili redne osnovne šole. Pouk bi trajal od 15. oktobra do 15. aprila. * poljske miši v Hercegovini povzročajo letos mnogo škode. Prizadeta je cela vrsta vasi, ki ima že itak skromna polja, pa so se letos pojavile miši v izredni množini pa tudi izredne velikosti. Mišji zarod se naglo množi in kmetje se trudijo, da bi kakorkoli zatrli ali vsaj omejili mišji zarod. Pomagala bodo tudi pristojna oblastva. * Dvestopetindvajsef^rat sinjska alk». V nedeljo so igrali v Sinju poslednjo našo viteško igro sinjsko alko. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje po vsej Dalmaciji. Okoli 40.000 ljudi je prišlo iz vseh krajev in si ogledalo alkarje. Nastopilo je 19 alkarjev, zmagal je Ante Bereza. * Dobra letina tobaka v Hercegovini. V Hercegovini so letos zasadili 250 milijonov rastlin tobaka. Ker je bilo deževno leto. je tobak bujno uspeval in bo ponekod ena sama rastlina dala po 60 do 80 gramov solarne zanemarjale in kljub velikemu lastnemu obilju smo morali drago kupovati uvoženo sol. * Trikrat so jo morali krstiti. Pred 15 leti se je organistu Miju Vučkoviču v vasi Mihovljanu pri Zlatarju rodil otrok, za katerega niso prav vedeli, ali je deček ali deklica. Zdelo se je, da je prej deček, in starši so ga dali krstiti za Milana. Toda že po nekaj mesecih so starši ugotovili, da je otrok vendarle ženskega spola in so ga dali drugič krstiti za Milico. Tako je Milica počasi doraščala, a vedno bolj je postajala podobna fantu. Najrajši je imela moško družbo in delo, kadila je in svojim prijateljicam zaupala, da se bo nekega dne preoblekla v moško obleko, ki da ji edino pristoja. Pretekli mesec so starši poslali svojo hčerko v Zagreb k zdravnikom specialistom. Tam so ugotovili, da je potrebna le majhna operacija in iz Milice bo postal Milan. Po uspeli operaciji se je Milica res vrnila kot Milan na svoj dom, že v moški obleki. Dogodek je zbudil po vsem Hrvatskem Zagorju veliko zanimanje. * Neusmiljen oče in mačeha pred sodiščem. Te dni se zagovarjata pred sodiščem v Varaždinu zakonca Pavel in Klara Labaš iz vasi Trnovca pri Varaždinu. La-baš je svoji mladi ženi prinesel v zakon hčerko Dragico. Obema je bil šestletni otrok v nadlego in sta se ga skušala iz-nebiti tako, da sta ga imela zaprtega v kokošnjaku. Nista dekletcu dajala dovolj hrane, polivala sta ga z mrzlo vodo in ga mučila, da je otrok silno oslabel. S šestimi leti tehta komaj 10 kg. Otrokova prava mati je prijavila brezsrčna J-vzgojitelja« oblastvu in te dni bosta prejela zasluženo plačilo. * Avtomatski telefonski aparati za vmetavanje novcev po 50 par. Ministrstvo pošte je nabavilo avtomatske telefonske aparate za vmetavanje denarja po 50 par. Letna naročnina za take aparate je 100 din, tisti naročniki pa, ki sami nabavijo in vzdržujejo take aparate, ne plačajo te naročnine. Za zameno navadnega aparata, ki je last poštne uprave, z aparatom za vmetavanje denarja se ne plača nobene pristojbine, če pa je navadni aparat last naročnika, potem plača naročnik za zameno 60 din. Telefonski naročniki smejo nabaviti samo kompletne telefonske aparate za vmetavanje denarja in jim ni dovoljeno, da take aparate samovoljno montirajo na telefonske aparate, ki so last poštne uprave. Naročnik, ki želi svoj navadni aparat zamenjati z aparatom za vmetavanje denarja, mora to s pismeno in kol-kovano (10 din) vlogo prijaviti svoji pošti (centrali). Avtomatske centrale bodo sprejemale prijave do konca avgusta t. 1. Telefonski naročniki, ki žele svoj navadni telefonski aparat, ki je last poštne uprave, zamenjati z aparatom za vmetavanje denarja, ki so ga sami nabavil: in je torej njihova last, si morajo od j>cštne direkcije preskrbeti potrebno odobrenje. v ta namen morajo predložiti svoji pošti (centrali) kolkovano vlogo, v kateri mora biti označeno, katere marke (tvrdke) je aparat in s katerim odlokom ministrstva pošte je dovoljena prodaja teh aparatov. Ko je direkcija ugotovila, da je tipa aparata za vmetavanje denarja odobrena od strani ministrstva, odredi zameno aparata proti ^■■■■■■■■■■■■■HBBI plačilu pristojbine 60 dm. Zameno aparatov sme torej izvršiti samo poštna uprava. Telefonski naročniki se opozarjajo, naj ne kupujejo razne aparate za vmetavanje denarja, ki od strani ministrstva niso odobreni in naj jih brez dovoljenja ne montirajo na telefonske aparate, ki so last poštne uprave. Samovoljno montiranje in za-menjavanje aparatov ima po § 78, t. II. zakona o pošti, telegrafu in telefonu za posledico denarno kazen od 300 do 5000 din in odvzem aparatov. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. * 721etna kmetica je zgorela. Starka Terezija Tomažičeva iz vasi Domašinca pri Prelogu je ostala pred dnevi sama doma. Ko so se domači vrnili s polja, kjer so ves dan delali, so našli Terezijo vso v plamenih. Posrečilo se jim je, da so ogenj na njej pogasili, vendar je starka dobila tako hude opekline, da je že čez nekaj ur umrla, ♦ Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrečno samo O. K. ameriško gumo. Zavrnite slabe potvorbe, to je v vašem interesu! (—) Iz Ljubljane u— Ljubko gostovanje v Zvezdi. Ljubljančanom je še dobro v spominu gostovanje »Dečjega carstva« iz Zagreba, štirikrat je nastopila ljubka zagrebška mladina in štirikrat žela velik uspeh. Zdaj bomo spet imeli priliko videti mlade umetnice v svoji sredi. Naraščajnice Društva Zagrebčanov in to: Lela šestakova. Blankica Tra-viničeva. Olivija Androvičeva in Verica Markovičeva so sestavile poseben spored hrvatskih in slovenskih narodnih pesmi in plesov. Zraven tega obsega spored še nekatere druge nastope. S tem programom žanjejo male umetnice uspeh po vsej Dalmaciji in Hrvatskem Primorju. To svojo izvrstno uspelo turnejo želijo zaključiti v Ljubljani in bodo jutri, v četrtek zvečer, nastopile v Ljubljani na vrtu restavracije »Zvezde«, čisti dobiček je namenjen, kakor pri vseh prireditvah »Dečjega carstva«, izključno v kulturne in dobrodelne svrhe. Kakor nam sporoča hrvatsko kulturno društvo »Napredak«, so se male umetnice oddolžile gostoljubnosti Slovencev tudi že s tem, da so ob svojem bivanju v Kraljeviči priredile predstavo, katere čisti dobiček so poklonile Domu Franje Tavčarjeve. Ni dvoma, da bosta odličen spored malih umetnic kakor tudi namen jutrišnje prireditve gotovo privabili mnogo občinstva na vrt »Zvezde«. Pri slabem teku, zaprtju črevesja poživi ena čaša naravne Franz-Josefove grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Reg. S. br. 15485/35. člani Touring-kluba so lepo nedeljo izkoristili za krasen izlet v Radovljico. Tam se je zbralo poleg 30 avtomobilistov tudi lepo število motociklistov in kolesarjev. Radovljiški gospod dekan je ob po-čaščenju patrona sv. Krištofa blagoslovil vozila in spominske plakete s sliko Bleda, ki so jih dobili vsi udeleženci za spomin. Bila je to prva blagoslovitev Touring-kluba. Gospod dekan je izpregovoril tudi nekaj lepih prigodnih besed, nakar je predsednik kluba g. inž. Bartl toplo pozdravil sreskega podnačelnika in vse udeležence. Po fotografiranju so si udeleženci ogledali radovljiško pokopališče in druge zanimivosti tega starinskega mesta. Skupno kosilo je bilo na Bledu. Popoldne so udeleženci napravili lepe izlete po Gorenjskem. Sestali so se spet pred Staro pošto v Kranju in se zvečer vrnili, polni najlepših vtisov v Ljubljano. Pod pazduho potenje boli! Gregoričev »Borosan« pomaga. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič — Ljubljana, Prešernova. Poroka, v ponedeljek ob 18. uri sta se poročila g. Boris Kocjančič, pristav na drž* vnem pravobranilstvu, in srdč. Kri-sta Pestotnikova, medicinka, hči Pri nas kupljena srečka drž. razr. loterije št. 17425 je bila Izžrebana; zadela je DIN 1CO.OOO«— Zadružna hranilnica, Ljubljana, Dalmatinova št. 6. Nato pravi: »Češki narod ima, kakor vsak drug narod, mnogo napak, ima pa neko ve-iiko prednosit, ki je drugi narodi nimajo: ume prenašati dobro in zlo in ne preneha zasledovati zgodovinskega razvoja, pa naj se zgodi karkoli. Pri pregledu najnovejših uspehov češkega duha na področju lepe literature lahko dobimo samozavest, ki je boljša od čutne opojnosti in melanholične omame. Samo od nas, čitateljev knjig, je odvisno, ali delamo tako. kakor dela češko ljudstvo na splošno: da spoštujemo pokopališča preteklosti, vendar pa delamo v sedanjosti za daljnjo bodočnost. Obvarovati si moramo trdno prepričanje, na naša narodna usoda, ki je samo del zakonitega razvoja vsega človeštva, vodi do vedno večjih življenjskih smotrov, ki jih bomo dosegli tudi mi, če se bomo oklenil' socialnega in narodnega napredka, te dvojne svobode, ki sita v medsebejni zvezi kakor sprednja m zadnja stran istega praporja. Sodobna češka književnost stremi v svoji boljši večini po socialni pravičnosti In če bo ta velika ideja zmapalla — in zmagala bo prej ali silej — bo omagal tudi češki narod.« Soldanova »Nova češka čitanka« stoji potemtakem v znamenju socialne misli: v tem pogledu je enostranska vendaT pa ne toliko, da bi biila očitno krivična vsem drugim pojavom in smerem Sovialna misefl je tu vzeta v najširšem smislu. Zato je v čitanki zastopan pesnik vroče socialne note Petr Bezruč poleg čistih simbolističnih lirikov, kakor so Karel HHavaČek, Frana Sramek, Otakar Theer in drugi. Da pogrešamo B rezino, je menda bolj krivda tega, da njegovo delo v večji meri zaključuje 19 stoletje, kakor pa naznačuje pota našega veka. Vzlic temu bi sodiilo v češko či- tanko tako, kakor na pr kakšna Dykova pesem. Brez Brezine si sploh ni moči misliti sodobne češke literature V ostalem pa je treba priznati, da Soldan upošteva tudi avtorje, ki ne gredo v njegov svetovnonazorski okvir, na pr Durvcha tn Z>hradni-čka, Jana Čepa in ruralista Jana Čarka; takisto upošteva netendenčno liriko Franti-ška Halasa. ki je zastopan celo obilneje nego eden izmed izrazitih predstaviteljev povojne socialne poezije — Josef Hora. Med prozaisti sc zastopana še nekatera znatna imena, kakor so Karel Čapek, K. No-vy, I. Olbracht, F. X Salda i. dr. Da ni ob boku Salde esejista in kritika Arneja Novaka, je greh zoper duha pravičnosti nasproti onim, ki predstavljajo češko narodno misel in s tem tudi češko socialno stremljenje. Fedor Soldan nastopa skozi vso čitanko kakor kakšen konferencier, ki uvaja avtorje im jih predstavlja čiit&telju. To je dallo »Novi češki čitanki « le še bolj mikavno obeležje, saj se zlasti preprost čiitatelj po tej poti uvaja k umevanju razvojnih smeri češkega slovstva v zadnjih štiridesetih letih. Alojz Gradnik v italijanskem prevodu. V literarnem tedniku »Meridiano di Roma«, števillka z dne 11 t m., je izšel prevod pesuni Allojza Gradnika »Srečanje« (In-contro) obenem s prevodom po ene pesmi Fridolina Hoferja in Rainerja Marie Ril-keja. Vse tri pesmi, izmed katerih je Grad-nikova najdaljša, je prevedel tržaški pesnik Dariode T u o n i. Prevajalec je znan po svoji zbirki kraških sonetov, ki jo je pred leti omenjal tudi slovenski tisk. V »Meridiiamu di Roma« objavijo g. de Tuoni članke o nemških pesnikih in prevode večidel iz nemške poezije. Uglednemu pesniku in esejistu bi bili hvaležni, če bi po uspelem prevodu Gradnikove pesmi še večkrat segeil v slovensko literaturo. Vladimir Nazor o naši Gorenjski. Najnovejši zvezek zagrebškega »Savrememka« prinaša na uvodnem mestu zapiske, ki jih je največji živeči hrvatski pesnik Vladimir Nazor napisal letos julija v Podkorenu pri Kranjski gori. Zapiski, ki se dotikajo naše krajine in našega človeka in ki so na dveh mestih verzificirani, imajo naslov »Teci Savo«. — V istem zvezku je tudi pesem Rudolfa Maistra »Primož Trubar in Hrvati« v lzbornem prevodu dr. Slavka Tekliča. »Evropa i srpsko pitanje u periodu oslo-bodjenja 1804—1918«. Pod tem naslovom je izšla pri Kohnu v Beogradu kot devetnajsti zvezek zbirke »Srpski narod u 19. veku« zgodovinska razprava profesorja Vasilija Popoviča. Uspeh romana Zdenka Nčmečka. Med najuspešnejšimi češkimi romani lanskega leta je bil roman Zdenka Nemečka »D'ab2l mluvi španelsky«. Pisatelj, ki je znan po svojem romanu »Na zapadu od Panonije«, v katerem nastopajo tudi slovenski izseljenci v Franciji, je bil češkoslovaški konzul v Marseillu. V romanu »Satan govori po španski« obravnava Nemeček dramatični potek španske državljanske vojne, kakor jo je opazoval iz južne Francije in delno tudi v sami Španiji. Zaradi tega ima njegov roman poleg umetniške znatne dokumentarno vrednost. Zagrebška »Savremena bilioteka« je nedavno objavila hrvatski prevod, ki je vzbudil v hrvatskem in srbskem revialnem in dnevnem tisku nenavadno pozornost. Kritika se pohvalno izraža o tem delu iz najnovejše češke literature. Vsekako bi bilo želeti, da bi tudi Slovenci dobila, v prevodu kakšno Nčmeč- kovo delo. Naš list je že pred leti, ko je izšel roman »Na zapadu od Panonije«. priporočal prevod tega spisa v slovenščino, saj smo prepričani, da bi roman, čeprav po umetniški vrednosti in aktualnosti morda ne doseza dela »Satan govori po španski«, že zaradi slovenskih oseb zanimal slovenskega čitatelja. Italijanska zgodovina bolgarske književnosti. Dr. Enrico Damiani, profesor bolgarskega jezika in slovstva na rimski univerzi, je spisal zgodovino bolgarske literature, ki bo izšla v doglednem času v Rimu. Isti poznavalec bolgarskega jezika je prevedel v italijanščino znameniti roman Aleka Konstatinova »Baj Ganja«. Dante v bolgarščini. Bolgari bodo dobili v kratkem prevod celotne Dantejeve »Bo-žanstvene komedije«, iz katere so imeli doslej samo dva prevoda prvega dela (»Pekel«). Prevod Dantejeve celotne mojstrovine je priredil mladi bolgarski italianist dr. Mirko Rajčev. Bayreuthska tradicija V Wagnerjevem Bavreuthu je pred dnevi umrla v starosti 80 let Daniela T h o d e von B ii 1 o w. hčerka Cosime Wagner iz prvega zakona in pastorka skladatelja Wagnerja. Bila je obenem s svojo sestro Evo Chamberlain zadnja iz rodbinskega kroga slovečega avtorja »Lohengrima«. Ostaiia je kot edina živa in intimna priča tistih dni. ko je Richard Wagner pisal svoje velike opere »Siegfried« in »Gotterdaemmerung« Preživela je ves razvoj bayreuthskega gledališča od prvih začetkov do danes. Z njo je umrla zadnja neposredna varovalka bayreu*hske tradicije, zgoščene okrog osebnosti in dela velikega Richarda Wagnerja. Postani in ostani član Vodnikove Aruibel ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŽIŽKI, telefon 41-79 Krasen film, ki prikazuje trnjevo pot do filma in slave Karijera V glavnih vlogah: Janet Gaynor, Fredric March Film v naravnih barvah. Predstave: danes ob pol 9. uri, jutri ob pol 9. uri. Prihodnji spored (v soboto 24. VTH): Alžir ravnatelja mestne klavnice, ženinu in nevesti, ki sta oba iz uglednih narodnih družin, želimo vso srečo na skupni poti skozi življenje! u— Lep uspeh rezervnega oficirja. Izpit za rezervnega pešadijskega majorja je z odliko napravil g. Ignacij K a v e c, šef podružnice Bat'e v Ljubljani, čestitamo! DrToKLAK ivAN~ ZOBOZDRAVNIK-SPECIALIST ZOPET ORDINIRA Primarij dr. JEŠE zopet redno or&inira Učenka fotografije začetnica, dobi takoj mesto. Ponudbe pod »F o t o« na ogl. odd. »Jutra«. Dr. ŽITKO specialistka za ginekologijo in porodništvo ZOPET REDNO ORDINIRA Miklošičeva 7 ord. od 3.—5. Tel. 47-64 Dr. FF.ANTA MISS ZOPET ORDINIRA u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi jutri, v četrtek izlet na Vransko—Mozirje—Ljubno—Luče—Logarsko dolino—Sv. Frančišek—Gornji grad. Odhod • Kongresnega trga ob 7. zjutraj. Priglasiti se je treba danes do 17. ure v prodajalni Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 80 din. u— Obrtna razstava, ki so jo v nedelj zaključili v št. Vidu nad Ljubljano, je prit nesla razstavljalcem poln uspeh, čepral toliko jadikujemo o slabih časih, je prat ta razstava pokazala, da kupčija pri nas nikakor ni zamrla in da solidno delo v današnjih časih bolj kakor kdaj drugič najde dober odjem. Blizu 10.000 ljudi je obiskalo razstavo in sklenjene so bile številne kupčije. Kakor druga leta, je bilo tudi letos ob zaključku žrebanje vstopnic in je bila izžrebana številka 5013, s katero prevzame srečni dobitnik lepo kuhinjsko opravo, vredno 2000 din. Naj se javi Obrtniškemu društvu v št. Vidu. Prav gotovo se bodo naši mizarski mojstri imenitno postavili tudi na letošnjem jesenskem velesejmu. u— Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani bodo popravni in razredni izpiti 27., 28. in 29. avgusta po sporedu, ki je objavljen na razglasili deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema ravnateljstvo od 27. do 29. avgusta med 8. in 12. uro. Vpis učencev in učenk za oba razreda bo 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. ure. Za-vršni izpit bo od 2. do 11. septembra. Otvoritvena sv. maša bo 12. septembra ob 9. uri v Križankah. Po sv. maši se zbero učenci in učenke v svojih razredih. u— Združenje trgovcev v Ljubljani na-znanj3, da se vrši vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo za vse razrede od 2. do 4. septembra t. L vsakokrat od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri dovršene srednje ali meščanske šole ali pa popolno višjo osnovno šolo. Z manjšo predhodno izobrazbo bodo učenci sprejeti le v slučaju še razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo. bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Vsak učenec plača pri vpisu 400 din šolnine, novinci poleg tega še 100 din vpisnine. Učenci HI. razreda pa plačajo poleg šolnine 100 din oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi predložitve lanskega šolskega spričevala. Semestralni izpiti bodo v sredo, 28. avgusta, popravni v četrtek, 29. avgusta, jesenski zaključni (ustni) pa v petek, 30. avgusta, vsakokrat ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v sredo, 28. avgusta ob 16. uri. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek, 9. septembra ob 14. uri. (—) u— V nedeljo s Putnikom na Jezersko. (—) u— Neznan vlomilec se je splazil v spalnico Julijane Moletove na Vodovodni cesti. Odnesel je par zlatih uhanov, zlato zapestnico, nikljasto zapestno uro, zlat prstan, ogrlico, brošo, dve dozi pudra in dve steklenici parfema v skupni vrednosti preko 1000 din. Drugih reči v sobi se tat ni dotaknil in spada torej v vrsto vlomil-cev,ki se zadnje čase specializirajo zgolj na tatvine dragocenosti. Nekateri tatovi pa nikakor niso izbirčni pri svojem poslu. Tako je bil z bencinskega motorja na dvorišču Ivana Šiške v Metelkovi ulici ukraden cilindrski magnet znamke Bosch, vreden 800 din. u— Obsojena požigalca. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. Fellaheria sta stala te dni Ivan Kogov-šek. poslovodja tovarne »Zvon« v St. Vidu nad Ljubljano in mesarjeva žena Frančiška Zajčeva. rojena Kogovškova iz Dra-velj. Obtožnica ie navajala, da je Ivan Kogovšek kot edini lastnik in družabnik tvrdke »Zvonarna in livarna« z namenom da bi dobil od Vzajemne zavarovalnice zavarovalnino, nagovoril svoio sestro Fran-čiško proti nagradi 10.000 din. da ie podtaknila v noči na 5. maja 1931 ogeni v lopi »Zvonarne in livarne« v Št. Vidu na ta način, da ie postavila na tramovie Ded streho tlečo stvar. Požar ie tovarno uničil z nio tudi stroje. Zavarovalnica ie cenila škocio na 274.587 din in ie ta znesek plačala Ljudski posojilnici, ki ie bila na podjetju vknjižena z 900.000 din. Zasnova požiga pa ie prišla na dan in ie bil Ivan Kogovšek obsojen na 1 leto robiie in na 600 din denarne kazni ali na 10 dni zapora ter na 2-letno izgubo častnih državljanskih pravic. Frančiška Zaičeva oa na 6 mescev strogega zapora in na 300 din denarne kazni ali na 5 dni zapora. Oba požigalca morata Vzajemni zavarovalnici soHdarno povrniti 274.537 din in 750 din za cenilne stroške. u— Rezervni podotfcirii se pozivajo da se jutri, v četrtek, ob 20 uri brezpogaino udeleže važnesa sestanka, ki bo v salonu Derendove. prej Usenikove gostilne na Borštnikovem trgu 2 Odbor u— Nesreče. 17letni mesarski vajenec Anton Podržaj je peljal na kolesu cekar z mesom. Da bi se ubranil dežja, je držal v levici dežnik prav pred pred obrazom, tako da ni videl po Gosposvetski cesti nasproti prihajajočega tramvaja. S precejšnjo silo se je zaletel naravnost v tramvaj, ki ga je seveda odbil in Podržaj je obležal na cesti s prebito glavo. Reševalci so ga nemudoma odpeljali v bolnico. So-boslikarski pomočnik Stojan Sefic pa je padel na Cankarjevem nabrežju po stopnicah in si zlomil levo nogo. V bolnico so nadalje pripeljali 18 letnega delavca Andreja Ložarja, ki je zaposlen v Demšar-jevem kamnolomu v Železnikih. Razstre-ljeval je kamenje z dinamitom. Po nesrečnem naključju je patrona prezgodaj eksplodirala in drobci kamenja so Ložarja močno ranili po obrazu in po rokah. u— Vlomilec Šekulin prijet kot ženska. Pred dnevi smo poročali, da so prijeli znanega vlomilca Štefana Šekulina. ki je z bivšim natakarjem K. vlomil v Majcnovo kavarno na Tyrševi cesti. Odnesla sta ves izkupiček prejšnjega dneva in še nekaj reči. pa ju ie policiia v kratkem času na podlagi prstnih odtisov dobila. Šekulinu pa se ie oo aretaciji posrečilo pobegniti so pobeglega vlomilca ponovno izsledili in prijeli, to pa na zelo originalen način. V ponedeljek pozno popoldne se ie sukala v parku pred sodiščem neka ženska, ki je že na prvi pogled pritegnila nase pozornost iz-prenajalcev. kajti začudo ie bila po kretnjah in po obnašanju podobna moškemu. Ljudje so opozicrili stražnika na čudno žensko, ki io ie ustavil in odvedal na policijo. Tam se je pri natančni preiskavi izmotal iz skrivnostne ženske iskani vlomilec Šekulin. Dečko ie tudi pesnik, kajti ns.š!i so pri njem nati-kano pesem »V ječi«. ki io ie sam spesnil in jo ie prodajal okroc. češ. da ie po nedolžnem preganiani Študent. ki t.rpi zaradi svoieea oolitičnesa prepričanja in prosi javnost, da ga podpre • rlr-meniti borbi za pravico. Iz Cdla 'B e— Amaterski turnir V ponedeljek in včerai so se igrale prekinjene partiije. Po 9. kr:1 u je bilo stanje naslednje: Šorli, Ber-ner 7, Šubarič, Jerman 6V2, šiška 5 (1), Gottlieb 5, Šmi.govc 4V2 (1). Drašič 4V2, 4 (1), M!:nar, Mižura, Majstorovič, Popovič, Savič 4. Pavlovič 31/', Medan 2Vž (1). Grašer, Žuk IV2, Bcrner je do sedaj edini neporaženi igralec na tunrrju. Sinoči se je odigralo 10 kolo. e— Obi -anje hmelja se je pričelo. Večina hmel-j&kih obkaLk je prispela že v ne- Glavssa kolekfura drL raz?, loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ FLANINŠEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 20. avgusta 1940, V. razreda 40. kola: DIN 200.000.— št. 82198 DIN 30.000.— št. 73195 DIN 16.000,— št. 26788 DIN 12.000.— št. 22868 DIN 10.000.— št. 28306 48556 80401 PO DIN 8.000.— 5658 17578 18033 25798 26249 28243 29520 35070 45017 60638 67738 PO DIN 6.000 — 15701 20251 31474 38911 41342 55489 59133 737DS 89408 PO DIN 5.000.— 156 6491 22354 29754 50603 64421 67413 68467 86757 90555 81573 PO DIN 4.000 — 361 1687 2994 5321 5987 7090 11737 12016 15221 23T06 33160 34577 34826 35252 35999 36183 37883 S9405 40183 41928 47845 49753 51475 58927 60704 64728 67725 69124 70541 74374 96338 96464 99577 Nrvinlje je bilo izžrebanih še veliko števil dobitkov po din 1 000.—. Ker s-> oili dobitki javljeni telefonično evr.M.-šna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri 21. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec srpč^ naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Srečke so Vam še na razpolago. deljo v Savinjsko dolino. Povsod hite z obiranjem hmelja, ki je letos prav lep. Le tam, kjer je toča opravila svoje, je pogled na hmeljske nasade žalosten. Če kdo, bi sedaj hmeljarji potrebovali lepega vremena. Pa smo dobili nalrve, ki delo onemogočajo in večajo stroške e— Športni stadion v Čretu pri Celju. Svojčas ustavljena gradnja športnega stadiona v Čretu pri Celju, katerega je pričela graditi tv. West®n, se bo sedaj, kakor čujemo. nadaljevala, ker so zapreke odpadle. Pri tej priliki bi priporočili celjski občini, da bi končno pričela graditi novo športno igrišče, da ne bo slovenska celjska mladina ostala brez svojega športnega igrišča, ko se bo pričela gradnja sodne palače na Glaziji. e— Nov gasilski dom so odprli v nedeljo popoldne v Slivnici. Blagoslovitvi, katero je izvršil domači župnik, so prisostvovali poleg velikega števila občinstva tudi delegati vseh okoliških gasilskih društev in čet. V imenu celjske gasilske župe je poudaril pomen novega doma g. Ludvik Gaj-šek. e— Lastno dete je spravila s sveta lz Kaple pri Sv. Juriju ob Taboru neka 22-letna služkinja prišla STedi julija v celjsko porodnišnico in je porodila zdravega fantiča. 29 julija ie z malim Franckom zapustila bolnišnico. V Št. Jurij pa se je vrnila brez otroka. Ko so jo po njem vprašali, je rekia, da je sinka izrečila v Št Petru v Savinjski dol'm neki ženski v varstvo. Naposled je priznala orožnikom, da je v Grajski vasi pri Gomilskem blizu potoka usmrtila otroka in ga zakopala. Trupelce so zdaj našli, mater pa izročili sodišču. e— Padla je v živo apno. V bolnico so pripeljali 26-letno prevžitkarico Kristino Klančnikovo iz Dobr ča pri Sv. Andražu nad Velenjem. Doma je padla v živo apno ter se vsa opekla po telesu Po hudih mukah je danes podlegla poškodbam. e— Razpisana so tri službena mesta ba-novinSkih cestarjev pri okrajnem cestnem odboru v Celju. Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta pri omenjenem odboru, ki dš fiudi potrebna pojasnila. Iz Maribora a— Poslovilni večer priredijo uradniki davčne uprave v Mariboru svojemu priljubljenemu predstojniku šefu davčne uprave g. J. Severju, ki je bil na lastno prošnjo upokojen. G. Sever, ki je ves čas svojega službovanja v davčni stroki vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, je bil nasproti svojim podrejenim uradnikom tovariško ljubezniv in dobrohoten. Obče spoštovanega predstojnika, ki je znan tudi kot prijeten družabnik in vrl Matičar, bodo ohranili v najlepšem spominu. Na njegovo mesto je imenovan višji davčni kontrolor g. Obersnu. a— Kolo sreče. Na nedeljski tomboli Rdečega križa na Teznem je dobil pivo tom bolo 1500 din v gotovini delavec Franc Svržnjak, uslužben pri tvrdki Mejovšek v Mariboru. Drugo tombolo 1000 din je dobila vdova Marija Doklova s Pobrežja, moško kolo delavec »Splošne stavbne družbe« Ivan Kugler, velik štedilnik ključavničar Leopold Lorbek iz Maribora, otomano pa delavka Julijana Hanželičeva iz Sodnje Dobrave. a— Zastrupi jen je z alkoholom. V zvezi z nenavadnim dogodkom v Studencih, o katerem smo poročali v včerajšnji številki. doda,jemo, da je komisija, ki si je včeraj ogledala truplo pokojnega občinskega sluge Ljudevita Majheniča v studenški mrtvašnici ugotovila, da je bil vzrok nenadne smrti zastrupljenje z alkoholom. a— Stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda je dograjena. Te dni se vseli v novo stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda v Krekovi ulici devet strank.. Lepa stavba v sodobnem slogu z najudobneje urejenimi stanovanji je že dograjena in zbuja s svojim markantnim pročeljem zanimanje Mariborčanov. Dvosobna stanovanja s kabinetom so zelo smotrno urejena in za mariborske prilike razmerno cenena. Nova reprezentativna trinadstropna stanovanjska stavba je lepa pridobitev za Maribor. a— MotociKlistična nesreča se je pripetila na cesti pri Selnici. 281etni trgovec iz Javornika prt sv. Ožbaldu v Dravski dolini Matija čas se je peljal na motociklu proti domu. Z njim je bil šolski upravitelj Ivan Bregar. Na ostrem ovinku se je motorno kolo nagnilo proti robu ceste in sta oba obležala s poškodbami, čas ima 15 cm globoko rano na desni nogi in druge poškodbe, Bregar pa ima poškodovano desno nogo v stegnu. Mariborski reševalci so prepeljali oba ponesrečenca, v mariborsko bolnišnico. a— Sluga je Izgub« 2000 din vredno uro. Na tezenskem vežbališču je izgubil moško srebrno uro francoske znamke šolski sluga Rudolf Grohič, stanujoč v žolgarje- vi ulici št. 2. Ura je vredna 2000 din. Pošten najditelj se naproša, da izroči uro na policiji. V Krekovi ulici je izgubil nekdo stotak. Pošteni najditelj ga je nesel na policijo, kjer ga lastnik lahko dobi. a— iž policijske službe, šef mariborske policije g. Stanko Kos je nastopil včeraj svoj redni dopust. V času njegove odsotnosti ga nadomešča policijski svetnik g. Pestevšek. RADIO Sreda 21. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Iz čeških oper (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Za mlade naravoslovce (g. M. Zor). — 18.45: Le brez skrbi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Vzgojni pomen gledališča (g. Ciril Debevec). — 19.40: Objave. — 20.10: Moderne teorije o psihologiji mase (dr E. Hrovat). — 20.30: Melody jazz. — 21.15: Kvartet mandolin. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet sester Stritarjevih, na harmoniko spremlja g. Stanko. Beograd 20: Wagnerjeva opera »Tann-hauser« (plošče). — Zagreb 17.45: Radijski orkester. — 20: Pester glasbeni program — Sofija 19.30: Plesna muzika. — 20.30: Violinski koncert. — 20.50: Verdijeva opera »Traviata«. — 23.05: Bolgarska glasba. — Rim 17.15: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Orkestralni koncert. — 22.15: Violinske skladbe. — 23.15: Plesna muzika. — Praga 19.30: Zvočne slike. — 20.25: Dvorakove klavirske skladbe. — 21.30: Plošče. — 22: Koncert Novakove glasbe. — Berlin 19.15: Plesni večer. — 21.10: Vesela muzika. — 22.10: Lahka glasba. Gospodarstvo Zaposlenost v Sloveniji In v ostali državi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani zaznamuje od maja do junija povečanje števila zavarovancev za 634 (lani za 760), in sicer od 107.594 na 108.228. V primeri z lanskim junijem je bilo letos število zavarovancev za 3708 večje. Povprečna dnevna zavarovana mezda je od maja do junija narasla za 0.65 na 27.«.)-' din in je bila pri tem za 3.2S din ali za 13 odstotkov višja nego lan v juniju. Skupna dnevna zavarovana mezda pa se je povečala od lanskih 2,580.000 na 3,022.000 din. Povečanje znaša torej 442.000 din ali nekaj nad 17*/.. Razvoj zaposlenosti v posameznih panogah Obenem je OUZD objavil de podrobnosti k že znanim skupnim številkam za maj. Od aprila do maja se je število zavarovancev povečalo za 1955. To povečanje odpade izključno na sezonske posle. Tako se je pri gradnjah nad zemljo, pri gradnjah cest. železnic in vodnih zgradb ter v industriji gradbenega materiala, torej v gradbenih strokah povečalo število zaposlenih delavcev za 2491. Od ostalih strok kaže v maju povečanje zaposlenosti tudi gozdno-žagarska industrija za 421 delavcev. Nazadovanje pa je zabeleženo predvsem v tekstilni industriji za 229 delavcev, v kovinski za 216, v industriji za predelovanje mesa za 159 in v živilski industriji za 126. V primeri z lanskim majem je bilo letos v maju za 3834 delavcev več zavarovanih. To povečanje pa odpade v celoti na večjo zaposlenost pri gradnji železnic, cest ln vodnih zgradb, kjer je bilo v maju 9628 zaposlenih delavcev (za 4645 več nego lani). V ostalem pa je bila zaposlenost v gradbeni stroki slabša in je bilo pri gradnjah nad zemljo zaposlenih 7161 delavcev (za 92 manj nego lani) ln v industriji gradbenega materiala 5466 delvcev (za 1030 manj). Nadalje je bilo v gozdno-žagarski industriji 8326 delavcev (za 225 več), v Industriji za predelovanje lesa 4102 (za 477 manj), v tekstilni industriji 16.660 (za 338 manj), v oblačilni industriji 5419 (za 217 manj), v kovinski industriji 8070 (za 5 manj), v kemični industriji 2497 (za 11 manj), v papirni industriji 2204 (za 52 več) v usnjarski industriji 1813 (za 220 manj), v čevljarski industriji 2884 (za 193 manj), v tobačni industriji 646 (za 68 manj), v živilski industriji 3410 (za 324 manj), v gostinski stroki 3226 (za 24 manj) in v grafični stroki 1126 (za 106 manj). Razvoj zapos3e?*osti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o gibanju Kako je s prepovedjo izvoza drv iz Hrvatske V zadnjih dneh so vzbudile vel.ko pozornost vesti, da je prepovedan izvoz drv za kurjavo iz banovine Hrvatske v druge banovine. Ker te vesti niso točne, je banska oblast banovine Hrvatske izdala pojasnilo, iz katerega je razvidno, da ne gre za prepoved izvoza, temveč da si je banovina Hrvatska le rezervirala del produkcije drv na področju banovine. Banska oblast je objavila besedilo tozadevne okrožnice, ki pravi v glavnem naslednje: Po navedbi o omejitvi prometa z drvmi na področju banovine Hrvatske od 9. julija so vsi proizvajalci drv v banovini Hrvatski zavezani, da do konca septembra t. 1. rezervirajo za potrebo banske oblasti polovico svoje proizvodnje. Da bi se ugotovile razpoložljive količine drrv ln potrebe, je bilo z isto naredbo naloženo trgovcem in proizvajalcem, da morajo prijaviti svojo proizvodnjo odnosno zaloge, organizacije potrošnikov pa morajo do konca avgusta prijaviti svojo potrebo. Ker pa so se izkazale prijave zalog za zelo pomanjkljive in površne in se trgovci niso držali določb naredbe ter mnogi zalog niso prijavili, je bil urad za nadzorstvo cen prisiljen, da na osnovi uredbe o pobijanju draginje stavi pod svoje neposredno nadzorstvo vse dispozicije glede drv. To je banski oblasti končno omogočilo, da je ugotovila glavne zaloge drv na področju banovine Hrvatske. Urad za nadzorstvo cen pa je dobil možnost, da pravilno izvrši razdelitev drv. Ker so sedaj zaloge po večini ugotovljene ln so prispele tudi najvažnejše prijave za kritje potreb, je banska oblast odredila do nadaljnjega, da smejo oblastna nadzorništva dovoliti svobodno prodajo druge polovice drv, ki ni rezervirana za potrebe banovine. Banska oblast je obenem opozorila vsa oblastna nadzorništva za cene, vse proizvajalce in trgovce z drvmi, da morajo vestno izpolnjevati predpise naredbe od 9. julija ln vse ostale predpise, zlasti pa da morajo do konca septembra rezervirati za bansko oblast polovico svoje proizvodnje. K ustanovitvi hrvatskega Prizada že v nedeljski številki je »Jutro« poročalo o ustanovnem občnem zboru Pooblaščene gospodarske družbe banovine Hrvatske (Pogod) ki bo na področju banovine Hrvatske vršilo funkcije Prizada. Nova delniška družba ima 20 milijonov din glavnice. od katere je bilo takoj vpisanih 10 milijonov din, med tem ko bo druga tranša vpisana kasneje. Polovica delnic nove družbe pripada banovini Hrvatski, zato imenuje ban polovico članov uprave. Delnice se glasijo na ime in se smejo prenesti na drugo ime samo z dovoljenjem bana. Pri prodaji delnic ima prvenstveno pravico odkupa banovina Hrvatska. V ravnateljstvo nove družbe so bili imenovani odnosno izvoljeni dr. Miilto Lamer, predstojnik oddelka za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti, ki je tudi predsednik družbe, nadalje Slavko Kolar kot predstavnik oddelka za kmetsko gospodarstvo banske oblasti, inž. I vi ca Frkovič kot predstavnik oddelka za šumarstvo, dr. Sime Debelid. kot predstavnik oddelka za veterinarstvo, Egon Lovinčič ravnatelj Hranilni«e banovine Hrvatske, Ljudevit Toma««, ravnatelj Gospodarske sloge, Bogdan Mlletič upokojeni upravnik podružnice Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug v Zagrebu, dr. Vladimir Košak predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Zagrebu, Marin Ferič industrijec iz Splita in števila zavarovancev v vsej državi v mescu maju. Pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada se Je v tem mescu število zavarovancev povečalo le za 10.887 (lam za 33.289). Letos je bilo torej sezonsko povečanje zaposlenosti v maju slabše nego lani. Vsega je bilo v maju zavarovanih 754.567 delavcev in nameščencev, to je le še za 8226 več nego v maju lanskega leta. Skupno Število zavarovancev v Sloveniji, v banovini Hrvatski in na ostalem področju države Je bilo v maju v primeri z letošnjim januarjem naslednje. januar maj razlika Slovenija 101.117 118.701 -f 17.584 ban. Hrvatska 209.133 236.697 -f 27.564 ostale ban. 340.794 399.169 + 58.375 Skupaj 651.044 754.567 +103.523 Od skupnega števila zavarovancev v Sloveniji je v maju odpadlo na OUZD v LJubljani 107.594, na bolniško blagajno TBPD 10.160 in na bolniško blagajno Merkurja 947 zavarovancev. V primeri z lanskim majem se je sorazmerno najbolj povečala zaposlenost pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (za 12.7%), v industriji papirja (za 12.0%), v kemični industriji (za 11.5%) in pri gradnji prevoznih sredstev (za 9.8%; najobčutneje pa je nazadovala zaposlenost v industriji gradbenega materi-jala (za 14.6%), v industriji za predelovanje lesa (za 9.6%), v usnjarski industriji za (6.2%) in v čevljarski industriji (za 5.5%). Od posameznih okrožnih uradov zaznamujejo najobčutnejše povečanje števila zavarovancev nasproti stanju v lanskemu maju okrožni uradi v Zagrebu (za 6.7%), v Beogradu (za 3.8%) in v Ljubljani (za 3.7%); najobčutnejše nazadovanje pa beležijo okrožni uradi v Nišu (za 6.8%), v Petrovgradu (za 4.0%) in v Subotici (za 3.9%). Povprečna dnevna zavarovana mezda se je v maju ponovno dvignila na 26.27 din in je bila pri tem za 2.20 ilin ali za 9.2% višja nego lani. V dravski banovini je znašalo povprečje dnevno zavarovane mezde 28.17 din* v banovini Hrvatski 27.76 din in v ostalih banovinah 24.81 din. Od januarja se je povprečna dnevna zavarovana mezda v Sloveniij povečala za 7.5%, v banovini Hrvatski za 5.2% in v ostalih banovinah za 7.1%. Skupni zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev v vseh državi je znašal v maju 459.5 milijona din nasproti 449.2 milijona din v lanskem maju; od tega odpade na dravsko banovino 83.6 milijona din, na banovino Hrvatsko 131.3 milijona din in na ostale banovine 247.6 milijona din. dr. Dragutln Toth, glavni ravnatelj Prizada v Beogradu. Nadzorstveni odbor pa tvorijo dr. Vladimir Franolič, predstojnik finančnega oddelka banske oblasti, dr. Branko Pliverič, glavni ravnatelj Prašte-dione in Rudolf Erber, glavni ravnatelj Mestne hranilnice v Zagrebu. Za poslovnega ravnatelja nove družbe je postavljen dr. Slavko Flogel, dosedanji poverjenik urada za kontrolo cen pri banski oblasti. »Pogod« je ustanovljen kot privilegirana ustanova s komercialnim značajem, ki bo vršila posle nakupa in prodaje blaga in bo služila javnim interesom in ne privatnim interesom delničarjev. Izvrševala bo določene posle za banovino, zlasti v zvezi s prehrano. »Pogod« ni ustanovljen kot konkurenca »Prizadu«, temveč bo resno sodeloval »Prizadom«. Vršil bo na področju banovine Hrvatske številne posle namesto »Prizada« in v njegovem imenu, kar bo le v razbremenitev »Prizada«. Da se doseže tako harmonično sodelovanje je bil v ravnateljstvo »Pogoda« izvoljen glavni ravnatelj »Prizaoa« dr. Toth. Druga ustanova s katero bo »Pogod« tesno sodeloval pa je Gospodarska sioga, katere ravnatelj je prav tako izvoljen v upravo »Pogoda). Prav tako bo »Pogod« sodeloval z Zvezo srbskih zemljoradniških zadrug, zlasti na onem področju banovine, kjer je več zadrug, ki so včlanjene v tej zvezi. Gibanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje v drugi četrtim avgusta povečanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji od 3.26 na 4.07 milijona mark pri istočasnem zmanjšanju salda naših terjatev v češkomoiavskem protektoratu od 16.4 na 9.7 milijona Kč. Naše terjatve v Turčiji so se le nebistveno zmanjšale za 0.1 na 6.1 milijona din, naše terjatve v Bolgariji pa za 0.2 na 3.1 milijona din. Klirinški račun s Francijo ne zaznamuje sprememb in znaša saldo naših terjatev v Franciji 2.6 milijona frankov, v francoskih kolonijah pa 2.9 milijona frankov. Med aktivnimi kliringi izkazuje klirinški račun z Italijo zmanjšanje našega dolga za 2.9 na 45.8 milijona din, medtem ko se je naš klirinški dolg nasproti Madžarski povečal za 4.8 na 20.2 milijona din. Povečal se je naš klirinški dolg nasproti Slovaški za 1.9 na 16.6 milijona medtem ko je naš klirinški dolg v Rumuniji ostal na nespremenjeni višini 7.2 milijona din. Zmanjšan obtok bankovcev Med tem ko se je v zadnji četrtmi julija naš obtok bankovcev povečal za 176 milijonov, je že prvi izkaz v avgustu zabeležil zopet zmanjšanje obtoka za 57.5 milijona din. Najnovejši izkaz od 15. avgusta zaznamuje nadaljne zmanjšanje obtoka za 73.0 na 12.048.6 milijona din (lani 7392.5). Obveznosti na pokaz so se istočasno povečale za 68.6 na 2162.4 milijona din (lani 1636.0). Privatni žirovni računi so se pri tem povečali za 22.8 na 1293.6 milijona din (lani 840.0). Zlate podlaga se je v drugI četrtini avguste povečala za 0.4 na 2301.9 milijona stabilizacijskih din (lani 1922.3) v stvarni vrednosti 3683.2 milijona din. Skupna vsote meničnih ln lombardnih posojil je ponovno nazadovala za 38.7 na 1734.2 milijona din (lani 1804.8), eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 67.0 na 4294 milijonov din. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je 15. t. m. znašalo kritje obtoka bankov- cev In obveznosti na pokaz 25.91% (prejšnji teden 25.90). Gospodarske vesti = Oskrba domače Industrije * gumfjem. Preteklo soboto je bila v trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom načelnika dr. Dimitrija Mišlča konferenca o vprašanju oskrbe domače industrije z gumi jem. Konferenca se je vršila v zvezi z nedavno uredbo o prepovedi izdelovanja določenih predmetov lz gumija. Razprava je bila predvsem zaradi vprašanja izdelovanja opank iz gumija, ki jih je doslej naša Industrija izdelala na leto okrog 8 in pol milijona parov. Predstavniki Industrije so pri tej priliki Izrazili željo, da bi se uredba glede prepovedi izdelovanja opank iz gumija omilila. Na konferenci so poleg delegatov zainteresirane industrije sodelovali predstavniki trgovinskega in vojnega ministrstva. Sklenjeno je bilo, da bo v kratkem sklicana nova konferenca, na kateri bodo prišla v razpravo vsa vprašanja v zvezi z racionalno uporabo razpoložljivih količin gumija, pri čemer bo industrija stavila svoje konkretne predloge in pripombe. — izvajanje trgovinskega sporazuma t BoMJo. Po informacijah iz Beograda se bo v kratkem pričelo konkretno izvajanje trgovinskega sporazuma z Rusi^. šef sovjetskega trgovinskega predstavništva g-Blovjev je že stopil v stike z direkcijo za zunanjo trgovino ln z drugimi gospodarskimi ustanovami, šef delegacije g. Bo-lovjev ima pooblastilo, da v imenu sovjetske vlade sklepa v naši državi trgovinske posle. Trenotno se pogaja z našimi pristojnimi činitelji glede nakupa večje količine bakra, svinca in ferosicilija, in sicer od rudnikov v Boru in Trepči odnosno od družbe La Dalmatienne (glede ferosilicija). Na drugi strani pa so že v teku pogajanja glede nakupa večje količine ruskega bombaža, parafina, proizvodov gumija in eventualno tudi avtomobilov. Vse te nakupe bo izvršila država, ki bo potem blago razdelila naknadno na posamezne interesente. = Podaljšan rok za ustavitev izdelovanja prepovedanih predmetov iz gumija. Kakor je znano je trgovinski minister na osnovi uredbe o kontroli zalog blaga prepovedal izdelovanje obutve iz gumija, gumijastih preprog in plošč, otroških igrač in okrasnih predmetov iz gumija. Izdelovanje teh predmetov bi se moralo ustaviti v 10 dneh ckI dneva objave odločbe, to je do 19. t. m. Ker pa se je ta rok izkazal kot prekratek za ureditev delovnih odnašajev v podjetjih ga je trgovinski minister podaljšal za pet dni, to je do 24. t. m. Borze 20. avgusta. Na ljubljanski borzi .ie bilo danes po-vprašanje po klirinških markah po 14.80. ni pa bilo blaga. Na ostalih borzah notirajo klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 39.50. bolgarski klirinški čeki pa so se nudili po 92. Na zagrebškem efektnem težišču ie bilo za Vojno škodo nri stalni tendenci povpraševanje 00 444 (v Beogradu promet po 442 — 443.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zakliučkov. DEVIZE LJubljana. Oficielni tečaji: London 177 26 — 180.46. New York 4425 — 4485 Curih 1010.29 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.22 — 222.42. New York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258 45 Curih. Beograd 10. Pariz 9.15 (bankovci 6.90). London 17.6750 (bankovci 12 25), New York 4.35 (bankovci 4.6250) Milan 22.1750. Madrid 40. Berlin 175.20 (registermarke 52.75). EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 444 den.. 4% agrarne 50 den.. 48/o severne agrarne 50 den.. 6% begluške 77 den.. 6% dalm. agrarne 69 — 70. 6% šum-ske 70 bi.. 7°/o stabiliz. 94 den.. 7°/o invest. 96 den.. 7% Seligman 100 den.. 7°/o Blair 93 den.. 8% Blair 97 den.; delnice: PAB 185 bi.. Trboveljska 285 — 290 Gu^rrrnn 45 den.. Šečerana Osijek 185 — 200 Še-čerana Veliki Bečkerek 575 den.. Beograd. Voina škoda 434 — 444 (442 — 443.50) 4*/o agrarne 52 den.. 4n/o severne agrarne 52 — 52.25. 6% begluške 76.25 — 76.50 (76.50). 6% dalm agrarne 69.50 — 70 (69.50 — 69.75). 6°/o šumske 68.25 — 69.50. 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 97 den.. 8% Blair 98.50 den.. Narodna banka 7800 bi.. PAB 194 — 196. Blagovna tržišča žito T Chicago, 20. avgusta. Začetni t-čaji: pšenica: za sept. 68.50. za dec 70.75 za maj 71.875: koruza: za sept. 60.125. za dec. 54.375. za mai 55.375. /ort . + NovosadsKa blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Rž: baška 260 — 265 banatska 260 — 265. Oves: baški. sremski, slavonski 285 — 290. Ječmen: baški in sremski 270 — 275; jari 380 — 385. Moka: baška in srem-ska »Og« in »Ogg« 495 — 500. Kaj nam bo prinesel velesejem Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. Zaokrožene celote pa bodo tvorile razstave pohištva, male obrti, obrambe pred napadi iz zraka, naše vsakdanje prehrane, zobne tehnike, motornih in brezmotomih letal, cvetja in zelenjadi, perutnine, golobov in kuncev, likovne umetnosti in tujskega prometa. Tako bo tudi ta velesejmska prireditev živahna in zanimiva. Z namenom, da obišče vele-sejem, lahko vsakdo odpotuje že 26. avgusta v Ljubljano, lahko pa tudi kadar kol. do 9. septembra, vrača pa se potem kadarkoli med 31. avgustom in 14. septembrom Ce na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za 2 din in obišče velesejem. ima s staro vozno karto in železniško izkaznico brezplačen povra-tek. Razlika med načinom zidanja pred 20 leti in sedanjim je prav ogromna tudi pri nas. Zadnja leta se naše stavbarstvo poslužuje zlasti umetnega kamna, izdelanega s hidravličnimi stiskalnicami iz znanstveno preizkušenih ln pravilno mešanih surovin. Pri nas mnogi še ne poznajo tega stavbnega gradiva, zato ga tudi še ne znajo pravilno ceniti. Prav zaradi tega je potrebno opozoriti nanj. Razstavljeno bo na ljubljanskem ve^cejmu od 31. avgusta do 9. septembra. »Konjenica« V Somaliji Oddelek jezdecev s kamelami v Brit-ski Somaliji, katero so zdaj zasedli Italijani. Ta dežela je puščava brez cest ln vode, zato je brez kamele v nji nemogoč vsak promet Razstava tiska v Leningradu V Leningradu so otvorili v prostorih muzeja, ki nosi ime pisatelja Saltykova-ščed-rlna, razstavo v proslavo 500-letnice tiskarske umetnosti. Med razstavljenimi predmeti se nahaja na prvem mestu Gu-tembergova biblija ter nekateri redki tiski iz let 1457 in 1459. Razstavljani so tudi prvi tiski del Kopernika in Galileja, Newtona in Shake-spearea. Poseben oddelek prikazuje začetek tiskarstva v Rusiji. Vidiš lahko prvo izdajo zakonika carja Alekseja, rusko slovnico od Domonosova, prve številke najstarejših ruskih listov in revij. V oddelku za sodobno tiskarstvo se lahko vsak obiskovalec preveri o sedanjem stanju tiska v Sovjetski zvezi. Potratna gostija V neki vasi na južnem ^adžarskem je imovit kmet omogožil svojo .hčer in je svate vabil na potratno gostijo. Ne samo sorodniki, .prijatelji in znanci, tudi ostali vaščani so imeli svoboden pristop k sva-tovski mizi, kjer se je vse šibilo od jedi in pijače. Tri dni in tri no« je trajalo veselo svetovanje, potem je prišel konec. Pojavila sta se namreč dva orožnika, kj sta prinesla sporočilo, da je treba pojedino končati, sicer bo oblast posegla vmes. Na koncu pojedine so napravili statistiko, ki kaže, da je bila prireditev res ogromna. Kajti gostje so na svatbi v treh dneh uničili 400 kg kruha, 125 kg sladkorja, 120 kg masla, 5000 jajec, 200 kokoši in piščancev, 5 telet, 5 prašičev in dva vola. Popili so 1200 1 vina in nad 100 1 žganja. In želodci I bi se bili nemara še polnili, da ni oblast ; prepovedala te potratne pojedine. Rekapitulacija zgodovine — Antropološke značilnosti Temperament in značaj Zopet poplava Rumene reke Termiti pojedli misijonarja Iz Mata de v Afriki poročajo o nenavadnem dogodku. Neki misionar z imenom Bogossl je odšel v okolico Matade na sprehod z nekim domačinom. Na sprehodu je naletel na odsekano drevesno deblo, ki se mu je videlo trhlo, zato je s palico vsekal po njem. Kakor bi trenil so se začele valiti iz debla cele vojske termitov, ki so napadli misionarja. Domačin, ki je poznal nevarnost takšnih napadov, je bežal, kolikor se ga nesle noge. Misionar pa je bil obilen in ni mogel teči. Termiti so ga usmrtili. nemške vojske v trenutku, ko ga spuščajo v zrak Tudi v Ameriki streljajo s topovi In sicer zaenkrat samo Se za vajo. Vsak takšen izstrelek iz topovskega žrela trdnjave Tilden pri New Yorku stane 3000 dolarjev Opazovalni baten mu pokrivajo brazgotine, kajti skoro vse bolezni zdravi z ognjem. Temperament tega ljudstva ni kdove-kaj vznemirljiv, značaj pa često odlikujejo znatne duhovne in moralne vrline. Somali-jec je v pojmovanju inteligenten, razumen in stanoviten. Med seboj so zelo pošteni, napram tujcem pa nezvesti in izdajalski. To ljudstvo šteje poldrug do dva milijona duš ter se deli na več plemen. V jedru so živinorejci, redijo kamele, goveda, konje, osle, noje, ovce in koze. Hranijo se poglavitno z mlekom in smetano, rižem in kašo. Mesa uživajo malo, kuretino odklanjajo in kokoši sploh ne redijo, prav tako zavračajo jajca, ribe, divjačino in svežo kri. Ne poznajo ne alkoholnih pijač ne sira. Oblačijo se v ogrtače#iz belega bombaža, ki ga imenujejo »maro«. Pri ženskah ima obleka obliko dolge srajce, ki je čez ledja prepasana. Noge so obute v sandale. Moški in ženske se radi lepotičijo, njih nakit sestoji iz uhanov, zapestnic in drugih okraskov iz svinca in cina. Na vratu nosijo amulete iz slonovine ali pa steklene bisere. Oboroženi so s sulicami, usnjenimi ščiti in podolgovatimi bodali. Veliko spretnost kažejo v raznih obrtih. So izvrstni kovači, lončarji, usnjarji in tkalci. živijo v ulnjakom podobnih kočah, ki so v notranjosti pokrite s kožami in rogožino. V mestih se pri zidanju poslužujejo tudi kamna in opeke, bivališča nomadov v stepi pa so itak samo začasna. Somalska naselbina šteje največ štiri do pet nizkih, s trnjevo ograjo obdanih koč, ki dajejo streho vsaka po eni družini. Vsaka naselbina je podvržena svojemu poglavarju. V navadi je poligamija. Vsakdo se lahko oženi ali omoži. Za moške nastopi zrelostna doba s 15, za ženske že s 13. letom. Nad krepostmi deklic in žen bdijo stroge oči njih izvoljencev in mož. Najčešče si dekle izbere moža, ki pa jo navzlic temu mora odkupiti sebi za ženo. Zakoni med sorodniki so izključeni. Cena za ženo niha med 10 in 150 kamelami ali med 10 do 15 konji, pri siromakih med 10 do 20 kozami, ki jih ženin ponavadi ukrade, da si lahko kupi nevesto. Somalijski jezik pripada etiopski skupini, v mestih in ob obali pa se lahko povsod sporazumeš z ljudmi, če obvladaš arabščino. Rumena reka je zopet začela prestopati bregove. Poplave zavzemajo katastrofalen obseg, ponekod je voda nanesla blato več metrov visoko. Na tisoče prebivalcev je utonilo v umazanih valovih. Deževje noče ponehati in računajo, da se bo nesreča še povečala. Nešteto vasi je pod vodo, nekatere so sploh izginile s površja in ni o njih nobenega sledu več. Reka nosi s seboj človeška in živalska trupla, pohištvo, drevesa in drugo. Mnogo ljudi je bolnih, posebno pustoši rumena mrzlica. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemije zatro, kajti resno se boje razširjenja kolere, tifusa in kuge- Preden odletijo Če še ne veš, zdaj izveš: da je politični vpliv Gandhija v Indiji znatno popustil; da smejo potniki, namenjeni v baltiške države, prestopiti državno mejo samo tedaj, če' imajo v potnem listu vizum Sovjetske zveze; da je novi generalni tajnik v francoskem ministrstvu za delo bivši črkostavec Francois Million; da je po pojasnilu britske admiralitete Nelsonova ladja »Victory« popolnoma nedotaknjena ter ni bila z nje odstreljena admiralska zastava starega pomorščaka; da je v Nemčiji in v zasedenih deželah, torej tudi v Franciji prepovedano predvajanje ameriških filmov; da je bil znani teniški prvak Jean Boro-tra od francoske vlade imenovan za generalnega komisarja za šport in fizično vzgojo; da je bil pred dnevi otvorjen prekop med Dnjestrom in Bugom; da bodo z novim šolskim letom zvišali število nemških učnih ur na čeških šolah; da so podružnice italijanskih bank v Franciji obnovile svoje poslovanje; da je Vilno proglašeno za glavno mesto Sovjetske Litve; da oddajajo od ponedeljka dalje ameriške radio postaje poseben program za poslušalce v Veliki Britaniji; da so bile vse banke ter industrijska podjetja v Besarabiji nacionalizirana; da so v Bukarešti zaradi širjenja alarmantnih vesti zaprli 48 oseb; da bodo Angleži vsak mesec odpeljali iz Anglije 2000 otrok v dominijone; da bo letošnji vinski pridelek na Madžarskem mnogo slabši od lanskega. Somalija, staroegiptski Punt, rimska Aromatica regio, tako imenovana zaradi mnogih aloj in mirt, je bila že zelo zgodaj, čeprav kot skrajna točka, v stiku z antično kulturo. Moč egiptske države je segala do sem. Feničani so se ustavljali na njenih obalah, dežela sama pa hrani še dan današnji obilico sledov grških in rimskih stavb, ki pričajo o nekdanji navzočnosti teh ljudstev. Zaradi svoje lege ob Bab el Mandebu nasproti Adenu, kjer so Rimljani 1. 24. pr. Kr. osnovali kolonijo, je bila Somalija že od nekdaj dežela strateškega pomena, čeprav ima sicer značaj stepe ter je siromašna v pogledu vode. Ko je v začetku 8. stoletja mladi islam nastopil svojo osvajaško pot, so začeli Arabci pritiskati tudi v Somalijo, kjer so se ustanovili nekako v 13. stoletju. Prinesli so tja seveda svojo vero, katere se še danes oklepajo z veliko zagrizenostjo. Somalijci sami izvirajo baje od dveh arabskih bratov. A dejstvo je, da se S cm ali j -cem pozna primes arabske krvi, ki jih loči od ostalih afriških ljudstev. Znanstveniki, ki so prepotovali Somalijo in jo proučili v etnografskem in antropološkem pogledu, so to ponovno poudarili. Somalijci so visoke rasti, vitki, svetle kože, ozkega obraza, imajo oster, nekoliko ukrivljen nos, visoko čelo, globoko ležeče oči, poudarjene čeljusti, šiljasto brado in debele ustnice. Krasijo jih bujni lasje in ker si iih često mažejo z oljem, spominjajo njih glave na meduze. Moški so suhi, kar jim daje videz divjosti in grozovitosti. ženske kažejo često zelo prijetne poteze, so lepe postave ter polnih prsi, njih telesna lepota pa uvene navadno že med 20. in 30. letom. Obraz se jim napihne, postane bra-davičast. prsi omlahnejo in ko ženska doseže 40. leto, je navadno zelo odbijajoča. Somalijec si rad tetovira život, posebno roke, često pa tudi lica, nos in usta. Telo Skupina nemških letalcev beleži napotke pred startom k poletu nad Anglijo ANE K D 0 T A Profesor Kastner iz Gottingena je nekoč obiskal Pariz in srečal tam starega učitelja, ki ga je učil francoskega jezika. Stari gospod, ki je nad štirideset let poučeval francoščino v nemškem mestu, je bil strašno razburjen. »Pomislite g. profesor«, je tožil Kastner-ju, »več desetletij sem vtepal mladim ljudem francoščino v glavo in zdaj prihajam do prepričanja, da to, kar sem jih učil, sploh ni bila francoščina!« Kastner se je rahlo smehljal. Potolažil je učitelja z besedami: »Nikar ne bodite obupani zaradi tega! Kakor vam, tako se bo zgodilo tudi mnogim teologom, če bodo prišli v nebesa!« Ruimm&ko-madžarska pogajanja v Turn-Severinn Andrijaš Hory, bivši madžarski poslanik pri poljski vladi v Varšavi, vodja madžarske delegacije za pogajanja z romunsko vlado VSAK DAN ENA Predavanje v radiu »In zdaj, cenjene poslušalke, se začenja predavanje o vitki liniji. . .« (»Humorist«) Wmm MICHEL ZftVACOt 188 Don Juan ROMAN. Kakor hitro ga zagledate, mu recite, da hočem pozabiti to žalostno noč. Če ga nocoj ne bo. stopite ob zori do Turquanda in mu sporočite hčerino smrt; zabi-čite mu tudi, naj molči o okolnostih, ki so jo povzročile, ako mu je življenje drago.« Pristopil je k truplu ter se odkril in priklonil. »Z Bogom, ljubka Beranžerka,« je zamrmral. in solze so mu vnovič prikipele iz oči »Moja ljubezen ti ni prinesla sreče. Na dušo se kolnem. da te ne bi bil silil iskati rešitve v smrti Da. Bog mi ie priča! Spoštoval bi bil tvojo voljo Predrzen zaljubljenec sem, morilec pa nikoli! Z Bogom torej in odpusti mi, če moreš, ko sem tolikanj potreben odpuščanja.« Odšel je ter se s Sansacom, Essejem in Saint-Andre jem vrnil v Louvre. Roncherolles se je zavil v plašč, se zložno usedel v naslanjač, iz katerega je bilo malo prej vstalo njegovo veličanstvo, in zaprl oči. ne z namenom, da bi spal. ampak zato. da bi se laže in bolje posvetil računanju, tehtanju in ugibanju o prihodnosti, ki ie glavni posel vsakega častihlepnega dvorjana. Tako sta minili dve uri. Po tem času je mahoma stopila v dvorano če- tvorica slug, močnih, tršatih mož. ki so nesli nekakšna nosila. Pred njimi je stopal starec, ki mu ni bilo videti, da bi se vobče menil za Roncherol-lesa. Tedaj je plemič vstal. »Kdo ste?« je vprašal. Starec je s prstom pokazal na truplo in odvrnil: »Njen oče ... « »Izvrstno. Videti je, da pametno gledate na stvar. Čestitam vam. Nič solza, nič vpitja. Tako je prav. Od kralja imam za vas sporočilo, da se vam ne bo zgodilo nič žalega, če boste previdno molčali o vsej zadevi « Starec je prikimal, kakor da se zahvaljuje. >n vprašal: »Torej smem odnesti truplo svojega otroka, da ga pokoDljem?« »Da. To vam je dovoljeno. Povejte mi zdaj, kaj se je zgodilo z grofom de Loraydanom.« »Odšel je... « »Ha!... Nu, kadar se spet oglasi pri vas. mu povejte, da mu njegovo veličanstvo odpušča in ga pričakuje v Louvru.« »Povem mu ... « Roncherolles je rekel: »Dobro.« Potem se ni več zmenil za starega moža. Popravil si je meč se malomarno ozrl na mrtvo, se s konci prstov mehanično dotaknil roba čepice in odšel. Služabniki so postavili nosila k truplu Im^la so j žimnico iz dragega svilenega blaga in b'azino. ki je bila obrobljena s čipkami. Starec je odgrnil plašč, ki je pokrival Beranžerko, ter ga vrgel v kraj. Nato je sam vzdignil truplo in ga položil na ' žimnico. Potem ga je vsega odel z dragocenim brokatnim blagom, ki ga je bil prinesel s seboj. Odmerjeno in natančno je zatlačil to odejo pod žimnico. Nobene podrobnosti ni zanemaril. Ko je končal, je mignil nosačem. »Ravnajte rahlo,« jim je velel. »Previdno jo nosite, ne stresajte je.« Vzel je enega izmed svečnikov in krenil naprej. Nosači so vzdignili nosila ter šli za njim Ko so bili v Vrvarski ulici, je nočni veter upihnil svečo. Starec se tega očitno ni zavedel, kajti obdržal jo je v roki in jo celo časih vzdignil, kakor bi hotel bolje osvetliti pot. Tako je dospela čudna skupina v Turquandovo hišo. Tu so položili Beranžerkino truplo na posteljo. Turquand je sedel ob znožje postelje in se zagledal v pokojnico. Jokal ni. Sedel je vse do trenutka, ko so prišle ženske, da pokopljejo nesrečno dekle. A niti tedaj se ni ganil od hčere, marveč je ostal pri nji Drav do strašne ure, ko so jo položili v krsto in odnesli. Turquand je prisostvoval pogrebu, ne da bi po-točil solzo ali izpregovoril besedico. Ko se je vrnil domov, je obilno izplačal služabnike in služabnice ter jih odslovil. Nekaj čssa je taval po praznem domu. Pobral je več paDirjev in pisem, iih zložil na zemljišču za hišo v kup in jih zažgal. Potem je zapisal na list pergamena nekai kratkih vrstic, ki so bile najbrže njegova oporoka. To se je zgodilo tretji dan po Beranžerkini smrti. Tretji dan po tem, ko se je bil grof de Loray- dan zatekel v podzemeljski rov. Ves ta čas ni zaužil Turquand niti grižljaja hrane. Nihče izmed tistih, ki so ga bili kdaj videli, ga ne bi bil spoznal. Kar je še imel življenja v sebi, je bilo zbrano v očeh, ki so mu turobno sršale izpod čela. Ko je končal neštete opravke, je stopil v Beranžerkino sobo, primaknil k železni omari naslanjač, zložno sedel vanj. kakor da hoče zadremati, in prislonil uho na vrata omare. »Ste tu, gospod grof de Loravdan?« je vprašal s trdnim glasom. »Grof de Loraydan, ali me slišite?« Mnogo minut je prešlo... morda je bila celo ura. Turquand je od časa do časa ponovil svoj klic. Nazadnje mu je izpreletelo blede ustnice nekaj podobnega kakor smehljaj. Začul je bil glas, oh, samo rahel šum, ki ga ne bi bil ujel nihče razen njega. »Še je tu, plemeniti grof.« je zagodrnjal. »Sliši« ga v kleti... Kaj dela? Hoj! Pa ne da bi odhajal? ... Ne, ne, Bog bodi zahval j en. gor gre ... mukoma se vzpenja s stopnice na stopnico ... saj sero dejal, da prihaja na vrh!... Oh, kako slabotni, kako iznemogli so njegovi koraki... Nu. pogum, vraga ... da, vzpenja se... zdaj je obstal... Ali je mar tako hudoben, da misli že poginiti? ... Ne, dušica, seveda se vleče na vrh... zdaj je pri vratih... Aha, že trka, trka! Kako je moral trkati včeraj in pred včerajšnjim ... Hoj, nikar tako ne razbijaj, sai nisem gluh!... Grof, dragi gospod grof, kaj ste vi?« O angleškem umiku iz Somalije Na drugem mestu v listu prinašamo izjave angleškega premiera Churchilla o razlogih angleškega umika iz Somalije. O umiku je 19. t m izdalo angleško vojno ministrstvo posebno sporočilo (objavili smo ga že v enem delu včerajšnjega »Jutra«), v katerem pravi med drugim, da so prvotni načrti za obrambo Somalije temeljili na tesnem sodelovanju s Francijo, ki je imela močno postojanko v sosedni francoski Somaliji z luko in glavnim mestom Džibutijem. Po premirju med Francijo in velesilama osi pa je nastal za Angleže v njihovi Somaliji zelo težek položaj, ker je bilo več kot polovica zavezniških čet izločenih. Novih ojačenj pa Anglija v Somalijo zato ni poslala, ker so jt bile potrebne rezerve drugod. Zato je bil načrt obrambe te postojanake opuščen. Ker se Anglija ni mogla odločiti za izpraznitev Somalije brez odpora, je skušala z manjšim številom branilcev prizadejati sovražniku vsaj čim več izgub, preden bi postojanko zapustila. Evakuacija se je v celoti posrečila. Italijani so na to sporočilo angleškega ministrstva odgovorili preko agencije Štefani 20. t. m. Odgovor zavrača predvsem angleško trditev o uspešni evakuaciji, ki naj bi predstavljala nekakšno angleško zmago, dasi angleško uradno sporočilo ne zamika paraza pred zmagoslavnim prodiranje italijanske vojske, ki je svojo ofenzivo v Somaliji zaključila v 15 dneh. Jasno je, da je Somalija izgubljena in važno je, pripominja agencija Štefani, da so britanske čete pobegnile, četudi verjamejo, da je bil umik izveden uspešno. Angleška Somalija je angleška kolonija v Afriki ob vhodu v Rdeče morje ter meri 176.000 kv* m, na katerih prebiva okoli pol milijona ljudi, v glavnem nomadskega prebivalstva. V predelu Vadi Nogal, ki ga obdajata dva gorska grebena, je več rudnin. Tu pelje tudi cesta v Ogaden, ki je sedaj italijanski. Glavne luke v Somaliji se* Zeila,. Berbera in Bulhar, ki pa vse daleč zaostajajo za sosednim francoskim Džibutijem, ki je skoro povsem potegnil nase trgovino iz angleške Somalije. Ozemlje je leta 1875 osvojil Egipt, a leta 1885 ga je zasedla Anglija, ki ga je leta 1898 spremenila v svojo kolonijo. Celokupna trgovina te kolonije (uvoz in izvoz) je znašala nekaj nad pol milijona funtov. Po angleških navedbah je štela angleška vojska v Somaliji okrog pet tisoč mož. Dunajska revija o jezikovni reformi na naših srednjih šolah Dunajska revija »Siidost Echo« komentira v svoji zadnji števillki odlok našega prosvetnega ministrstva, da bo nemščina zavzela prvo mesto v pouku tujih jezikov na srednjih šolah v Jugoslaviji. Revija pravi, da se s tem samo obnavlja stanje pred svetovno vojno. 20 let od mirovnih pogodb do revizijskega leta 1940 so se izkazale tudi v tem oziru. kakor v mnogih drugih, za zablodo. Pokazalo se je, da se ne more z nikakimi kabinetnimi sklepi izsiliti sprememba geografskih odnošajev. Jugoslavija je ostala na robu srednje Evrope, v sosedstvu nemškega prostora, v sosedstvu italijanskega naroda, in daleč od zapada z njegovimi drugačnimi interesi in simpatijami. »Toda med nemškim in jogoslov. prosto- rom — nadaljuje »Siidost Echo« — morajo s povečanjem gospodarskih odnošajev oživeti k novemu življenju tudi stare kulturne in družabne skupnosti. Koliko dolguje, da navedemo samo ta primer, preporod srbske, hrvatske in slovenske literature Her-derju in nemškim romantikom, koliko dolguje nemško pesništvo jugoslovanski narodni pesmi! Kako ozka je bila vedno zveza z visokimi šolami! Kako močno vpliva umetnik veličine Meštroviča čez mejo! Kolikor bolj se soseda spoznavata, čim več se spominjata na stike v preteklosti, tem bolj se bosta razumela in tem bolj bosta razumela, kako je v korist obeh sosedov, velikega in malega, da vodita politiko, ki iz tega sosedstva izvira in ki mu odgovarja.« Dr. Msček v Beograda Včeraj dopoldne je prispel v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. V ministrskem predsedstvu je imel kmalu po svojem prihodu daljši razgovor s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Nato se je sestal tudi z ministrom za socialno politiko dr. Budisavlj evičem ter ministrom brez portfelja dr. Konstantinovičem. Kakor poročajo iz Beograda, so se razgovori clr. Mačka s predsednikom vlade nanašali na reforme, ki jih je napovedal Dragiša Cvetkovič tudi te dni v Zagrebu in ki bodo proglašene ter uveljavljene 26. t. m. ko se bo v Zagrebu sestala vlada k seji. Jsigoras ustanavlja svoj dnevnik Is vodstva Jugorasa se širijo vesti, da bo pričel Jugoras izdajati svoje glasilo »Jugoslovenski rudnik«, ki sedaj izhaja kot tednik, s 1. septembrom kot dnevnik. Izhajal bo v Beogradu popoldne in bo zastopal zahteve po uvedbi korporacijskega sistema v naši državi ter po unifikaciji vseh delavskih organizacij v okrilju Ju-gorasa in Hrvatske delavske zveze (HRS). Trenja med bosanskimi muslimani V Sarajevu je bil pred dnevi sestanek bivših poslancev in senatorjev Jugoslovenske muslimanske organizacije (JMO). Sestanek je vodil bivši minister dr. Behmen. Sedaj poroča »Jugosl. pošta«, da je bilo na konferenci soglasno izrečeno, da post-ja položaj bosanskih muslimanov po smrti dr. Mehmeda Spaha vedno težji in da njihovi interesi niso dovolj zastopani in hranjeni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da vlada med bosanskimi muslimani veliko nezadovoljstvo. Za vse to odklanjajo bivši poslanci in senatorji JMO vsako odgovornost, ker so ostali brez vsakega stika s predstavnikom muslimanov v vladi. ministrom dr. Džaferjem Kuienovičem. Zadnji sestanek z njim so imeli 27. av-onsta lanskega leta, akoravno je bilo takrat sklenjeno, da se bodo vršili taki sestanki čim večkrat. KonHikt med voditelji HSS v Splitu V splitskih listih se nadaljuje ostra polemika med uglednim članom HSS odvetnikom dr. Pederinom in voditeljem HSS v Dalmaciji bivšim poslancem Paškom Kaliterno, ki je očital dalmatinskim odvetnikom. da so se poskrili, ko je bilo treba zagovarjati dr. Mačka pred državnim sodiščem v Beogradu. Odgovoril mu je dr. Pederin, ki je z imeni cele vrste odvetnikov Dalmatincev, prijavljenih za zagovornike dr. Mačka, ovrgel trditve g. Kali-teme. Ta pa storjene krivice ni popravil, temveč je prav vehementno odgovoril dr. Pederinu in mu zagrozil z izobčenjem iz hrvatskega občestva. Dr. Pederin mu je zopet javno odgovoril in med drugim napisal: »Dalmacijo so predstavljali ljudje razr nega nacionalnega gledanja. Bili pa so vsi ljudje velikega formata, širokega srca in visokih moralnih vrednosti. Sedaj pa ne moremo razumeti, kai se je Dalmacija Bogu tako zamerila, da govori v njenem imenu tako neotesan človek, kakor je Paško Kaliterna.« Dalie pravi dr. Pederin. da je prejel lz vse Dalmacije sto in sto čestitk, kar je vendar enkrat povedal Kaliterni v obraz rekai krepkih in resničnih. Nato pristavlja: »Preden sem se spustil v borbo s^Ka-literno. sem dobro premislil, kaj me čaka. Odločil sem se za borbo, ker sem prepričan. da je greh molčati dalje k vsemu, kar se dogaja pri nas. Povedal pa sem samo. kar mislita ves kulturni Split in vsa Dalmacija.« Žal**st*ia slika Zagrebški »Jutarnji list« objavlja uvodnik »Kri našega naroda«. V njem ostro šiba vedno hujše piiančevanie zavolio katerega se preliva zlasti vsako nedeljo po hrvatskih vaseh dragocena narodna kri PORT i Plavalna liga 1940 malo manj ko v potokih. Med drugim beremo v članku: »Obiščimo samo naše bolnice, zaslišimo naše zdravnike, oglejmo si naša pokopališča in pojdimo ponoči po cestah skozi hrvatske vasi. pa bomo marsikai spoznali. Kar bomo videli in spoznali, nas bo navdalo s strahom in grozo. Bilance naših »bir-tij«, žegnanj in proslav so strašnejše. kakor si jih moremo predstavljati. Preglejmo kriminalno kroniko naših listov in se zamislimo. V nedelio sta bili dve žegnanji na cesti Zagreb — Krapinske Toplice. V ponedeljek ie bilo pripelianih samo s teh dveh proščenj 25 ranjencev v razne bolnice. Ranjenci so žrtve noža. kolov in kamenja. Bile 90 tudi smrtne žrtve. Ko smo se vozili po tej cesti, smo srečali zdravnika, ki je vozil ubitega moža. Na cesti so nas z golimi rokami ustavljali pijani mladeniči in bili s pestmi po naših avtomobilskih svetilkah. Ob poti smo srečali celo vrsto polomljenih koles in pobit;h ljudi. Na cesti smo našli težke obcestne mejnike, ki so jih ljudje postavili nalašč sredi ceste.« Vojna z Angflfo v polnem teku Rudolf Fischer. direktor znanega dunajskega lista »Neues Wiener Tagblatt«. takole razlaga pomen sedanjih nemških letalskih napadov na Anglijo: »Dan za dnem pritiska sedai z vedno večjim angažiranjem sil nemški napad na Anglijo. Vojna proti britanskim otokom je j že izgubila svoj dosedanji epizodni zna-j čaj. Tako morje kakor otoki Velike Britanije niso več samo postransko bojišče. 1 temveč glavno bojišče. Istočasno stopa pri I nemškem vojnem vodstvu vedno bolj oči-to v ospredje dosledna in točna metoda, ki jo že poznamo od poljske vojne sem. Za slučai ni več mesta. Strnjena, ogromna sila Nemčije udarje sedaj z vso silovitostjo na Anglijo.« Ta citat potrjuje, da smatrajo Nemci sedanje letalske napade na Angliio že za ono veliko ofenzivo, ki io ie časopisje nekaj tednov napovedovalo, ali pa vsaj za uvod v njo. Židovski ©trosi izločeni iz čeških šol Kakor poročajo češki listi, je izdal mini-I ster šolstva in narodne prosvete protekto-! ratnih dežel odlok, po katerem židov-j ski dijaki in učenci v prihodnjem šolskem i letu 1940-41 ne smejo biti več sprejeti v češke šole. Odlok velja za osnovne in srednje šole vseh vrst, tako za javne kakor za zasebne. Oni židovski dijaki, ki so doslej posečalli češke šole, z novim šolskim letom ne bodo več sprejeti. Značaj nove bolgarske mladinske organizacije Poročali smo že, da je bila v Bolgariji ustanovljena vsedržavna mladinska organizacija pod naslovom »Branik« (Branilec). O njej je direktor sofijskega »Mira« napisal na uvodnem mestu med drugim: »Navadili smo se misliti, da je poedinec-zasebnik boljši lastnik kakor država. Prav te lastnosti zasebne pobude mora nova državna organizacija skrbno gojiti. Izogniti se je treba: posnemanju tujine, kadar ta nima nič skupnega z bolgarskimi navadami in običaji, neodgovornim dejanjem in iskanju kariere. Imamo odlično mladino, ki pa je izgubila smer na področju političnih idej. čemu pa lahko služijo najboljši vojaki, ako so brez vodstva in medsebojne povezanosti? To nam razlaga, zakaj smo bili često priče manifestacijam, ki jih ni bilo mogoče razložiti, kakor da bi pogrešali narodnega dostojanstva. Teh misli seveda ne smemo enostavno prenesti na bolj odrasle, toda tudi ti — in ne le mladina — potrebujejo organizacije in povezanosti svojih sil, kot ljudje, ki ljubijo svojo domovino in ki so pripravljeni nasto-1 piti proti umetno nastalim govoricam. Tu-S di oni so namreč kot dobri vojaki brez po-' veljnikov ...« Nasi tretjič v morje Kako je Ilirija Izgubila dvoboj z Jugom ? (Pismo našega posebnega poročevalca s turneje Ilirije v Split in Dubrovnik) Dubrovnik, 18. avgusta Dva dni v naprej že so v Dubrovniku bili vsi sedeži za tekmo Ilirija—Jug razprodani. Po vsem mestu se govori samo o dveh velikih dogodkih, o nastopu Ilirije in Victo-rije proti tretjemu velikemu favoritu tekmovanja, domačemu Jugu. Psihoza domačih tekmovalcev, funkcionarjev, prijateljev in simpatizerjev Juga je usmerjena v edini cilj: Ciganovič mora na 100 m hrbtno biti pred Pelhanom. Vsi ostali viseči problemi so nezanimivi — važno je le 100 m hrbtno! V elegantnem, modernem penzlonu »Floridi« je nastanjena četa ilirijanskih tekmovalcev, predana na milost in nemilost ljubeznivi gospodinji, mladi soprogi uglednega Jugovega funkcionarja Grbiča. Na soln-čnih balkonih in v kristalnočistem morju tik pod penzionom pričakuje mlada četa ure, ko se pomeri s svojim velikim nasprotnikom na njegovih, domačih tleh ... Daleč od Straduna in vsega dubrovniške-ga letoviščarskega hrupa in direndaja ... Ko se je ta četica odpeljala na belem »Zagrebu« iz Splita proti Dubrovniku, je morje bilo razpenjeno od močne burje in domačini so prorokovali nam, nevajenim morja, obilen ribji blagoslov. Pa ie prijazni komandant »Zagreba« dobrohotno podrl vse ograje, ki jih na brodu postavlja okrog potnika vozovnica najcenejšega III. razreda in brž so si vsi poiskali čim ugodnejši kotiček — pa še morje se je pomirilo skoraj in vse je bilo v redu. — Prijetno je bila presenečena skupinica, ki je dolgčas na vožnji preganjala s preferanso, ko se je »nadležni« kibic, ki je tupatam živahno posegel v igro, skromno predstavil: »Ja sam Tino Pattiera, tenorista«. Nič na njem ni kazalo filmskega igralca svetovne slave, le lice je bil nekako znano. Seveda je zrasel ponos tistih kvartopircev: kibiclral nam je sam Pattiera! ... Ko so nas Jugovi funkcionarji izkrcali lz tramvaja nekako sredi med Gružem in Dubrovnikom in smo zavili še vstran od glavne ceste, so se mnoeri tiho. nekateri pa tudi kar glasno, jezili, češ: kam Bogu za hrbet nas pa pošiljajo? — Hitro je bilo konec godrnjanja, ko smo se znašli na morda najlepši točki vsega Dubrovnika! V teku današnjega dneva se je povsem umirilo morje in ponehal je veter, ki je čez dan preganjal vročino. Zdi se, da tudi narava hoče doprinesti svoje k najboljšemu razpoloženju pred velikim dogodkom: prvim kolektivnim startom Ilirije v Dubrovniku. Ilirija v Dubrovniku svojega uspeha iz Ljubljane ni mogla ponoviti Jugaši so doma nekako sigurnejši in vse točke, kjer se je razvila velika borba, so odločili v svojo korist! Stara resnica je, da je treba na Sušaku in v Dubrovniku biti povsem siguren svojega uspeha, ki se ga hoče doseči! — Dala pa je prireditev celo vrsto novih letošnih rezultatov ln v vsaki točki se je zgodilo, da so tekmovalci do-sezali svoj življenjski maksimum! že v prvi točki, 400 m prosto kjer smo tiho upali na morebitno Mihalekovo drugo mesto, je Miloslavič s 5:10.8 postavil rezultat, ki je za naše plavače za enkrat še nedosegljiv — ki pa niti ni pomeril posebnega presenečenja, ker so ga bili domači poznavalci točno tako ocenili. Po odplavanih 100 m za dame, ki so se končali brez senzacije, z dvojno zmago Ilirijank, je prireditev dosegla višek: na startu so se pojavili štirje plavači k dvema dvobojema na 100 m hrbtno. Težka kategorija Ciganovič in Pelhan in v lažji spet Ciganovič, samo tokrat mlajši, in Pestevšek. Ciganovič se je moral in hotel rehabili-tirati za svoj poraz v Ljubljani. Ves Dubrovnik je to od njega pričakoval in zahteval. Zato je prišel na start zelo nervozen, ter je postavil vse na eno kocko: vzdržati. Uspelo mu je, kakor to vedno uspe v Dubrovniku — vzdržal je peklenski tempo pa še Pelhan mu je sam olajšal delo. ko je popolnoma ponesrečeno obrnil. Trudil se je Pelhan v finishu, kjer je računal, da bo, kakor v Ljubljani, odpravil svojega nasprotnika. Tokrat je bil Luka trdovratnejši in v letos najboljšem času 1:12.6 je prišel v cilj prvi — ves športni Dubrovnik pa mu je hrupno izražal svojo zahvalo in priznanje. 200 m prsno dame: zopet nezanimiva točka, v kateri so mesta bila že vnaprej razdeljena. Le življenjski rezultat Saše Finčeve, ki je sicer bila samo tretja, jo napravlja zanimivo. Najlepša točka večera pa je bilo plavanje najhitrejših — 100 m prosto. Ni se še zgodilo menda, da bi vsi štirje tekmovalci v naših ligaških tekmah prišli v cilj v dvanajstih desetinkah sekunde! — Da je Pelhan tudi tu mcral kloniti, in to ne samo štakuli, ampak še Miloslaviču. ki je z 1:02.3 dal svoj življenjski rezultat, gre prav gotovo na račun utrujenosti po 100 m hrbtno, ki je v četrtumem odmoru ni mogel pregnati. — Scarpa je sicer prišel četrti, je pa postavil s 1:03.5 svoj dolgo zaželieni rezultat pod 1:04. — Na obratu so vsi štirje bili istočasno —od obrata ie povedel Pelhan in r»il na vodstvu vse do kakih 10 m pred ciljem, ko so mu moči pričele pohajati in sta se v silnem finishu Stakula in Miloslavič prerinila naprej. — Po tej disciplini je že bilo jasno, da je srečanje za Ilirijo izgubljeno — šlo je samo še za rezultat. Piičakovana borba Draguše Finčeve z Bartulovičevo je povsem odpadla. Dubrov-čanka je bila, v silni formi in je postavila najboljši letošnji rezultat 1:27.5. Zato je Draguša bitko predala že po obratu in plavala do cilja samo za plasma. Pač pa je Bradačevi komaj uspelo, otresti se nevarne Ciganovičke, ki se je proti cilju vse bolj in bolj otresala zadnjega mesta. 200 m prsno je Cerer absolviral v letos najboljšem rezultatu 2:48.4 za presenečenje pa je poskrbel Dubrovčan Brinič, ki je čisto nepričakovano odpravil Herzoga v zavidanja vrednem času — seveda najboljšem v svoji športni karijeri — 3:00.6! V damski štafeti je z lahkoto zmagala Ilirija, v moški pa prav tako Jug. Prav v tej moški štafeti je za senzacijo poskrbel Pestevšek, ko je kot prvi prišel v cilj pred najmlajšim Ciganovičem s časom 2:26,8. o kakršnem niti sam ni sanjal in s kakršnim se je uvrstil med najboljše v državi! Nekaj o nekdanjem Jugu V vvaterpolo je Jug — menda letos prvič — pokazal sicer še medlo sliko nekdanjega velikega Juga. Za cel razred boljše je zaigral, kakor nedavno v Ljubljani, za kar ima nedvomno zaslugo stari lev Sa-mardžič, ki ga v Ljubljani ni bilo. — Ili-rijani so tokrat bili boljši kakor doma in kakor v Splitu. Zlasti je nevarnega Stan-dingerja dobro na hladno postavil 2iža, ki je tudi tokrat bil najboljši v moštvu, čeprav je zakrivil dve štiri metrovki, ki sta obe »obsedeli«, od katerih pa je prva sigurno bilo prestrogo prisojena. No, sicer pa je sodnik Rudi Reš svoj posel zadovoljivo opravil čeprav ne povsem dobro. Pripravljena in organizirana Je bila prireditev dobro, potekla je brez incidentov, brez protestov, prerekanj in natezanj. Pla-vališče je bilo razprodano in je tako torej za prireditelje uspeh bil popoln. —šič. Viktorija : Jadran 63 : 46 Viktorija je sinoči v splošni oceni prehitela Ilirijo Tekma v waterpolu je bila zaradi dežja prekinjena o— Sušak, 20. avgusta Sinoči je bil tukaj ligaški plavalni dvoboj med Jadranom iz Splita in domačo Viktorijo, ki je bila ne glede na to, da je nastopila doma, velik favorit v tem srečanju. Zmaga kljub temu ni izpadla tako visoko v prid domačih, kakor se je računalo, ker so plavačice Jadrana z odlično Bearovo na čelu razen na 200 m prsno osvojile vse ženske discipline. Med moškimi Jadranaši niso mogli zasesti niti enega prvega mesta in zato je Jadran kljub odličnemu nastopu svojih dam še zmerom občutno izgubil. Za prireditev je bilo na Sušaku precej zanimanja. Podrobni rezultati so bili naslednji: 400 m prosto mošld: 1. Defillpis (V) 5:29.6, 2. Curtini (V) 5:31.7, 3. Belotti (J) 5:32.2, 4. Puljo (J) 5:55. 100 m prosto dame: 1. Beara (J) 1:17, 2. Boršič (V) 1:21.5, 3. Krmpotič (V) 1:21.9, 4. Sidar (J) 1:22.2. 100 m hrbtno moški: 1. Vidmar (V) 1:15.6, 2. Perfeta (J) 1:17.2, 3. Bakašun (J) 1:17.2, 4. Sabljič (V) 1:22. 200 m prsno dame: 1. Boršič (V) 3:30.3, 2. Stipanovič (J) 3:49.4, 3. Candrllč (V) 3:58, 4. Ivančič (J) 3:58.2. 100 m prosto moški: 1. Defillpis (V) 1:02.4, 2. Curtini (V) 1:02.6, 3. Petrone (J) 1:04.2, 4. Tresič—Pavičič (J) 1:06.2. 100 m hrbtno dame: 1. Beara (J) 1:29.6, 2. Wimmer (V) 1:30.8, 3. Krmpotič (V) 1:33.6, 4. Frančeški (J) 1:50. 200 m prsno moški: 1. Grktnič (V) 2:53.2, 2. Kolar (V) 2:58, 3. PaškeS (J) 3:09, 4. Nonweiler (J) 3:12. 4X100 m prosto dame: 1. Jadran 5:29.5, 2. Viktorija 5:39.7. V tej štafeti je Bearo-va plavala 1:13. 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija 9:54, 2. Jadran 10:38. ZAKLJUČNO STANJE TOČK: VIKTORIJA 63, JADRAN 46. Viktorija : Jadran 11 O prekinjena Za tekmo v waterpolu je Viktorija nastopila v zelo močni postavi z obema bra- toma Poličema in je že v prvi minuti dosegla vodstvo 1:0. Takoj nato se je vlila ploha in je moral sodnik tekmo prekiniti. Liga v številkah Po tem srečanju je stanje klubov (razvrščenih po najboljšem povprečnem rezultatu) v plavanju naslednje: Viktorija 4 4 0 245 61.25 Ilirija 6 3 3 367 61.16 Jug 7 6 1 426 60.85 Jadran 5 1 4 229 45.80 ZPK 6 1 5 258 43.— Jadranova plavalna ekipa bo jutri popoldne v kopališču Marathona nastopila v plavalnem dvoboju proti ZPK. Zagrebčani so za to srečanje zbrali vse svoje najboljše moči, vendar se bodo morali zaradi bolezni odreči odlični Brkičevi, namesto katere bo startala Dragičeva, ki so jo za to pozvali iz Beograda. Beara—Fine! To bo glavna točka povratnega dvoboja med Jadranom in Ilirijo v petek zv«čer Prvo srečanje med Jadranom in Ilirijo je bilo 16. t m. v Splitu, kjer je Ilirija zmagala s 66:42 točkami. Prijatelje plavalnega športa je takrat najbolj zanimal rezultat srečanja dveh najhitrejših plavačic v Jugoslaviji, Danice Beare in Draguše Sinčeve. V prvem letošnjem srečanju je morala Draguša dvakrat priznati premoč Danice. Prva je bila Danica, čeprav samo za udarec roke v času 1,14:8 na 100 m prosto, dočim je Finčeva preplavala progo v 1:15. Prav tako je bilo na 100 m hrbtno! Prva Beara v 1,29:7, druga Fine v 1,30:1. V štafeta 4 x 100 m pa je Draguša že dokazali a svojo vrednost. Štafeta Ilirije je zmagala za udarec roke m zadnji plavaoici obeh štafet srta bili zopet Danica iz Splita in Draguša iz Ljubljane. V petek, 23. t m ob 20.30 nastopi Bga-ško moštvo v kopališču Ilirije v rcvanžnem dvoboju proti Jadranu iz Splita. Višek dvoboja bo spet srečanje med Dragušo in Da- nico. Ali se bo Draguša revanitaaia aa poraz v Splitu? Odgovor boste dob« v potek zvečer. Vstopnice za tekmo so na prodaj v naprej; preskrbite si jih pravočasno, da bo-ste izbrali prostor, ki si ga želite, in se vam ne bo treba gnesti pred začetkom tekme pri blagajnil »Devet dni po Srbiji« Velika kolesarska dirka v dnevih od 29. avgusta do 6. septembra Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. bo v dnevih od 29. t. m. do 6. septembra t. 1. v organizaciji beograjskega tiska in Srbske kolesarske zveze tudi letos velika kolesarska dirka okoli Srbije. Proga, ki je lani merila nekaj pod 1000 km, bo letos podaljšana na nekaj pod 1400 km. Ker je vožnja na tako dolgi progi zelo naporna, so prireditelji trajanje dirke povečali na osem, odnosno z enodnevnim odmorom, na vsega devet dni. Posamezne etape bodo vodile takole: dne 29. t. m. od Beograda do Zvornika, dne 30. t. m. od Zvornika do Sarajeva, dne 31. t. m. od Sarajeva do Cačka, dne 1. septembra cd Caeka do Kosovske Mitrovice, kjer bodo imeli vozači enodnevni odmor. Dne 3. septembra bodo vozili dalje do Skoplja, nato dne 4. septembra od Skop-lja do Niša, potem dne 5. septembra od Niša do Kragujevca in slednjič — osmi dan efektivne vožnje — na dan 6. septembra od Kragujevca do cilja v Beogradu. Najboljši vozač v splošni oceni prejme dragoceno darilo visokega pokrovitelja, razen tega pa je pripravljenih še mnogo nagrad za vsako posamezno etapo in za najboljših pet plasiranih v skupni oceni. Kakor smo zabeležili že včeraj, se nameravajo te dirke kljub temu, da vrhovna kolesarska zveza v Zagrebu s tem ni zadovoljna, v precejšnjem številu udeležiti tudi najboljši slovenski dirkači. V nekaf vrstah Komb. moštvo zagrebške Sparte v Trbovljah Preteklo nedeljo je prav takrat, ko je najboljša enajstorica zagrebške Spprte gostovala proti Ljubljani na igrišču ob Tyr-ševi cesti, kombinirano moštvo tega kluba odigralo prijateljsko tekmo z Amaterjem v Trbovljah. Dasi so gostje nudili močan odpor, so vendar morali kloniti dosti boljšim domačinom. Amater je pokazal v vseh vrstah dopadljivo igro, vendar je treba omeniti, da v notranjem triu ni bilo pravega medsebojnega umevanja. Gostje iz Zagreba so zapustili neugoden vtis še zaradi tega, ker so protestirali skoraj proti sleherni sodnikovi odločitvi. Tekma se je končala s 4:1 za domače. Teniški turnir v Paliču pri Siifeotiea V dnevih od 23. t. m. organizira Srbska teniška zveza velik teniški turnir za prvenstvo kopališča Palica pri Subotici. Zanimanje za ta turnir je med teniškimi igralci zelo veliko in bodo po prijavah sodeč sodelovali tamkaj vsi najboljši srbski ln slovenski igralci. Kakor pišejo, bo na tem turnirju nastopilo samo Slovencev okoli 20. Razen vseh beograjskih »kano-nov« bodo v Paliču igrali tudi nekateri odlični madžarski igralci. Vabila je teniška zveza iz Beograda poslala tudi vsem zagrebškim igralcem, ker računa s tem, da bo zveza v Zagrebu očistila svoje nepo-mirljivo stališče in slednJK dovolila svojim igralcem, da bi mogli sodelovati med ostalo teniško elito, ki bo zbr*.aa na tem turnirju v Paliču. * Medtem ko se bo sioven^co ligaško te-kmovanje začelo šele v 14 dnevih ali natančno v nedeljo dne 1. septembra, bodo Srbi in Hrvati prihodnjo nedeljo absolvi-rali že drugo kolo enake konkurence. V hrvatski ligi bodo ta dan na sporedu štiri tekme, in sicer: v Zagrebu med Haškom in Concordijo, v Osijeku med Slavijo in sarajevskim Šaškom, v Splitu med Splitom in zagrebškim železničarjem ter v Subotici med Bačko in Hajdukom. V srbski ligi bodo imeli to nedeljo že popoln spored — ker se je medtem odločila usoda desetega udeleženca v korist Baska — in sicer po naslednjem razporedu: v Beogradu Jugoslavija—Jedinstvo in Bask—BSK. v Sarajevu Slavija—Gradjanski (Skoplje), v Bo-rovu Bata—Vojvodina, in v Subotici Jugoslavija (Jabuka)— ŽAK. Športni dan SK Olimpa bo v nedeljo 1. septembra. Ta dan bo proslavil klub 12. letnico svojega obstoja. Dopoldne bo prodaja znakov in cvetlic po mestnih ulicah, popoldne pa bo prva ligaška tekma med Olimpom in Amaterjem iz Trbovelj. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Ker včeraj zaradi slabega vremena treninga ni bilo bo trening za I. in junlorsko skupino danes. Udeležba za vse strogo obvezna. Slovenska kolesarska zveza Ima važno redno sejo drevi ob 20. v običajnih prostorih. Zaradi udeležbe slovenskih dirkačev na dirki po Srbiji, ki se začne 29. t. m., in zaradi raznih važnih sklepov, se vsi odborniki pozivajo k sigurni udeležbi. Predsednik. SK Slavija. Za igralce I. in juniorskega moštva bo članski sestanek v soboto in ne v petek. V četrtek bo izredna odborova seja, na katero so vabljeni vsi odborniki. Tajnik. . Sportska revija št. 28 dne 15. t. m. objavlja spet na kupe uspelih posnetkov z zadnjih športnih dogodkov, predvsem o go-stovaniu ruskih nogometašev v Sofiji in pa o Številnih plavalnih tekmah najboljših plavalcev v državi. Slovenska stran ima več kratkih in aktualnih prispevkov, med katerimi zasluži posebno pozornost član-čič, v katerem se ljubljanski dopisnik revije M. Milanovič vprašuje, ali bo nogometni šport v Ljubljani kmalu čisto zamrl. V ostalem pa je razen slikovnega gradiva tudi v tej številki mnogo pestrega drobiža, ki bo gotovo zanimal vsakega športnika. Posamezne številke so po din 3. Iz Ptuja j — Članstvu Sokola. V ponedeljek 19. t m. je umrl dolgoletni član ptujskega Sokola br. Milan Vuga, trgovec v Ptuju. Vse članstvo sokolskega društva v Ptuju naj se zanesljivo udeleži pogreba, ki bo danes, 21. t. m. ob 18. izpred mrtvašnice tukajšnje bolnišnice. j— Pogreb pokojnega Milana Vuge bo danes v sredo 21. t. m. ob 18. iz mrtvašnice javne bolnišnice r,a mestno pokopališče v Ptuju. HALI OGLASE CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanišl znesek 17 Din Trgovskega pomočnika m'ajšo moč, sprejmem takoj v mojo trgovino k mami f aktr. rn e mu oddelku ki zna tudi aranžirati izložbe. Enako spre j mem tudi pomočnika, ki je popolnoma vešč že-leznine, istotako mlajšo moč. Prednost imajo tisti. ki so vaieni prodaje koles in poljskega orodja ter nadomestr-ih delov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22958-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca takoj sprejme salon »Frank«, Kresija, Ljubljana. 23003-1 Krojaškega pomočnika za ve'iko in damsko delo rabim takoj. Srečko Cerovc, Kolodvorska ul. št. 6. 23007-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Vaši Jože, Sv. Petra c. 44. 23011-1 Hotelsko tajnico in trafikantko-garderc berko iščem za hotel na Jadranu Ponudbe s fotografijo in prepisi spri čeval poslati ali osebno oddati: Trbojevič, hote. Toplice. Bled. 22852 1 Frizersko pomočnico miajšo. eprejmem takoj. Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Nas".ov Goliner Ivo, frizer, Prevaije. 22986-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj v stalno namešče-nje salon »E!a«, Ljub liana, Gajeva ul. 6- 22934-1 Prvovrstnega kuharja za restavracijo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hote!« 22992-1 Pekovskega pomočnika dobrega, ki bi raznašal tudi kruh strankam, iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22995 1 Plačilno natakarico dobro moč. z znanjem nemSMne sprejme hote; štrukel. 230C01 10 do 15 dobrih tesarjev sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23001-1 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova 7 rabi kuharice, natakarice, služkinje, snažilca pribora itd. 22999-1 Plačilnega natakarja za kavarno in restavracijo iščem. Ponudbe^ in referenco pod »Letošnje nameščenje« na podruž. Jutra Maribor. 23015-1 Čevljarskega pomočnika in učenca sprejme čevljarstvo Maribor — Ruška cesta 4. 23013-1 Vsaka beseda 50 par, da-' vek 3 Din, za šifro a!l adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din Poslovodja tekstilne stroke kvalificiran v vseh tkalnih poslih kakor tudi samostojnega vodstva tkalnice in pomožnih oddelkov, prvovrstna in razumna moč, Jugoslovenski državljan, — išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tehniški«. 22880-2 Gradbeni tehnik z večletno prakso gre tudi za polirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik-polir-. 22994-2 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Tranzitno skladišče veliko, ob cesti na Gorenjskem. b~izu mitnice cddam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23005-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje -laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto nosilnost 2—6 ton, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in drugih podatkov na ogl. oddel. Jutra pod »Štev. 700«. 22700-10 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din. Dobro ohranjene predmete najbolje prodate ali kupite pri ABC, Ljubljana Medvedova c. 8. poleg kolodvora v Šiški. 22878 6 Električni sesalec za prah (Elektro-Luse) skoraj popolnoma nov, ugodno prodam. Ogleda se lahko dopoldne. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23002-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din. Furnir vsakovrsten na zalogi po nizkih cenah pri SAMSA BORIS, tovarna furnirja, Litija. 22661-15 Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kupuje! Prodaja! Hranilne knjižice oank ln nranimic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 188-16 Gospodična stara 29 let, si želi dobrosrčnega in situirane-ga starejšega gospoda, ki, ibi jd mcmentalno pomagal v denarni zadregi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost 989-. 22989-16 Vojno škodo in vse druge drž. papirje kupujemo in prodajamo. Tudi posamezne komade. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 22972-16 Tovorni avto 3 do 4 tonski, dobro ohranjen, že rabljen, kvioim. Ceno navesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23014-10 M oset a -.»sMV i m Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parcele v St. Vidu poleg Škofijskega zavoda, nadalje ob državni cesti in v Vižmarjah na prodaj. Poizvedbe: Viž-mane 78 (nasproti Mizarske zadruge). 22000-20 ZA ELEKTRIČNO DELAVNICO potrebujem z odgovarjajočo teorijsko in praktično izobrazbo. Pismene ponudbe pod šifro »Majstor« na »Sedmo silo«, Beograd, Frankopanova 28 (pošt. pretinae broj 728). Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjamo tužno vest, da je po kratki bolezni, odšel po svoje zasluženo plačilo k Bogu, kateremu je bil zvest služabnik, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v 64. letu starosti, gospod Rožič Anton oskrbnik Pensiona-Jelovca, Kamna gorica Pogreb nepozabnega moža in očeta bo v sredo pop. ob 5. uri na farno pokopališče v Kamni gorici. Prosimo molitve za pokoj njegove duše. žalujoča soproga Marija; hčerki Marija in Tončka 50 masMSmM HurdaČatr dmr&oGeh SI LAHKO BREZOBVEZNO 06 LE MU DRI IGN.VOK UUBUANA. TAVČARJE VOL 1 F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD ?-I2,3-7 URE v HOTELU,SOČA' SV. PETRA CESTA Gostilna s posestvom v idilični-m kraju v Posavju ugodno naprodaj. V neposredni b'l-žini državna industrija z veliko delavci. Eksistenca sigurna. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jurtra pod šifro »Gostilna 990«. 22991 29 Parcela s sadonosnikom naprodaj. Informacije pri: Lovec, Maribor, Glavni trg 4. 23012 20 Eno- ali dvodru- žinsko hišo v okolici Ljubljane ali Celja kupim. Ponudbe z opisom hiše in cer.o na ogl. odd. Jutra pod »Hiša v okolici«. 23004-20 Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Sobo opremljeno v centru mesta, večjo, išče za takoj ali za 1. september gospodična. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Jesen 65». 22965-23a Za čas velesejma v Ljubljani iščem eno opremljeno sobo za er.o osebo in eno sobo za dve osebi. Prednost blizu velesejma in v novi hiši. Ponudbe na: Sarajevska tkaonica čilima, Zagreb, Gunduli-čeva 3. 22985-23a Mlad uradnik išče opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini Bleivvessove ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedba cene«. 23016-23a Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Za četrtošolca ičšem stanovanje pri pošteni družini. Naslov v vseh poslov. Jutra. 22981-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Diesel motor 8 k. s. zelo ekonomičen, peraba nafte pri polni obtežbi 1.50 kg na uro, skoraj nov. motor stabilni Jur.ker Doppelkolben prodam. Cenj. ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Diesel-motor«. 22991-29 Šivalna stroja Gritzner in Felicija skoraj nova, naprodaj Poizve se: Dobovšek Ivan, Stožice 150, p. Jezica pri Ljubljani. 23008-29 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo sarmo, novo, prvovrsi no po brezkor-kurenčni ceni vsako množino do-oavljam. Homan, Ljubljana, Sv. Petra 81, tel. 35-39. 185 33 lipištM- v .''•-^jr-' - -.'• V-.;-. >•• ;.- • ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob smrti našega dragega očeta, dedeka itd., gospoda Franja Nateka poštnega ravnatelja v pokoju izrekli ustmeno ali pismeno sožalje se tem potom iskreno zahvaljujemo, posebno pa še g. opatu Petru Juraku in ostali duhovščini ter zastopstvu poštnih nameščencev za spremstvo na pogrebu, g. dr. Hodžar Jakobu za poslovilne besede, gg. zdravnikom in usmiljenkam za požrtvovalno pomoč ter vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in številno udeležbo na pokojnikovi poslednji poti. Celje, 21. avgusta 1940. Žalujoči ostali Strojniki so obiskali Krško Ogledali so si najmodernejšo tovarno celuloze v državi Ljubljana, 19. avgusta V nedeljo je bilo v Krškem nenavadno živahno. Mrgolelo je ljudi v tem, drugače tako mirnem in tihem mestu. Nekaj tega vrvenja gre na račun sokolske tombole, nekaj na račun gasilske veselice, nekaj življenja pa so prinesli strojniki, ki so v velikem številu posetili Krško in si ogledali tamkajšno tovarno celuloze. Strojniki in kurjači, organizirani v Zvezi diplomiranih strojnikov, strojevodij in kurjačev kraljevine Jugoslavije, ki ima ▼ svojem sklopu že skoraj popolnoma vse strojnike, strojevodje in kurjače, so si ogledali pod vodstvom inšpektorja parnih kotlov g. inž. Ditricha in po ljubeznivem dovoljenju g. Bonača, vse naprave te najmodernejše tovarne celuloze v vsej državi, da, na vsem Balkanu. Ker je bilo njihovo število preveliko, da bi si lahko skupno ogledali tovarno, so se razdelili na več skupin, ki so jim tolmačili sestav in obrat tovarne g. ravnatelj inž. Fritsch in obratni načelniki gg. Kolšek, Pokorny, Zaler in drugi. Za prijaznost so se jim strojniki po ogledu najlepše zahvalili. Tako so si ob nazornem pouku ogledali ogromno kurilnico, ki ima kotel najmodernejšega Babcock Wilcox sistema in ima z rebrastim ekonomizerjem 540 (!) m: površine. Ogledali so si veliko turbino z 1000 KW kapacitete, izrlelek Prvobmske tovarne. Posebno zanimivo je bilo slediti procesu, kjer se s pomočjo žveplene kisline spreminja les v papir. Kot strokovnjaki so si strojniki ogledali vsak posamezni stroj in pokazali s tem, da ao doma v vseh tehničnih strokah, kar je v dobro le delodajalcu. Videli so, kako mora biti urejena moderna tovarna, kjer je v obratnih prostorih dovolj prostora, da se delavci neovirano in brez nevarnosti gibljejo. S tem v zvezi so si ogledali velike kopalnice za delavce. V njihovi jedilnici, ki je zelo prijazna in čista, pa so imeli uvodno predavanje. Videli so, da je ena najmodernejših in najbolj higieničnih tovarn celuloze v Krškem. Ko so se po ogledu vse skupine zbrale pred tovarno, so se strojniki slikali z gg. inž. Ditrichom, ravnateljem Fritschem in obratnimi načelniki v sredini, nakar so vsi skupaj krenili na prijateljski pogovor v bližnjo restavracijo. Tam so se predstav« niki zveze, med njimi predsednik centrale g. šiletič iz Zagreba, predsednik ljubljanske oblastne uprave g. Toni in njen tajnik g. škerl, ki je imel na ramah vso organizacijo tega poučnega Izleta, še enkrat prisrčno zahvalili za prijaznost vsem na.-vedenim gospodom, ki so jim zagotovili, da so za podobne poučne izlete zvezi vedno na razpolago. S tem je bil oficielni del prireditve končan. Tja do odhoda večernega vlaka proti Ljubljani so strojniki poživljali ulice Krškega in le s težavo so se ločili od tega prijetnega mesta, kjer so videli marsikatero novost današnje moderne tehnike in spoznali »vince iz Krške dolince«. P. A. Vodovod in tiius v Novem mestu Nujna potreba čistilnika v Stopicali Novo mesto. 20. avsusta. Največia pridobitev vsakeaa mesta in vasi sta pač vodovod in elektrika. Novo mesto se lahko ponaša z gostim električnim omrežjem, ki pa še izdaleka ni izkoriščeno v oni višini, ki i o to omrežje nudi. Primanikuie nam na žalost industriiskih podjetij, ki bi pri nas imela vsekakor lep razmah. Drugo poglavje pa tvori mestni vodovod, ki po dobrih 40 letih svojega obratovanja in prvotni napeljavi ni več kos svoji nalogi. V teh letih se ie mesto izdatno povečalo. Tako na objektih kakor na številu prebivalstva. Po veini ie zrasla nova koloniia na mestnih niivah. Kan-diia in sosednie vasi so se orikliučile k mestu in na tem obsežnem prostoru so v 20 letih zgradili mnogo hiš. v katere so lastniki napeliali seveda tudi vodovod. Vse te napeljave so črpale vodo iz glavnega voda. oziroma iz rezervoarja. Zaradi prevelike obremenitve oa ie vsa ta vodovodna mašinerija končno odpovedala, predvsem glavne cevi. ki se niso postepno izmenjavale z novimi. Nastale vrzeli so se krpale z raznimi popravili, ki so slednjič dovedla celotno vodovodno naoeliavo v tako stanje, da ie potrebna nuine obnovitve. Režkova ulica in Bršliin sta spričo teh nedostatkov čez dan bre*. vode. Velika napaka pri tem ie tudi deistvo. da mestni škropilni avto ne črpa vode za škropljenje ulic in cest iz Krke. ki ie pred nosom, marveč iz krajevnih hidrantov. torej iz mestnega vodovoda. Ta Da ima poleg navedenih pomanjkliivosti še eno sla-bo lastnost, ki ie najbolj škodliiva ljudskemu zdravju. Ob času nalivov in velikega deževia prihaja voda iz mestnega vodovoda kalna in go<=ta. pomešana z blatom. Voda je ob takih vremenskih prili- kah povsem neužitna. Pred vsako uporabo jo ie treba prečistiti, prekuhati. Voda po stalnem deževiu. kakršno ie letos odnaša s seboj tudi bolezenske kali in bolezen se ie v našem mestu že opetovano razpasla. Spričo tega se ie čul iz občinstva glas o nujni potrebi, da dobi mestni vodovod v Stopičah prepotrebni čistilnik. O tem se ie mnogo razpravljalo tudi na raznih občinskih sejah Zaradi prevelikih nabavnih stroškov za čistilnik, ki bi stal več stoti-soč dinarjev, oa so opustili nabavo, ki je potrebna predvsem iz zdravstvenih ozirov. Po sedanjem stalnem deževju in kalni vodi. ki prihaja po ceveh mestnega vodovoda. je obolelo na eni izmed najtežjih epi-demičnih bolezni — za paratifuzom v mestu 11 oseb. v okolišu na tri. Navedeno število oseb ie zaznamoval sam mes(ni fi-zikat. odnosno sanitetni referent sreskega načelstva. Število obolelih na ie še večje, a ni?o prijavljeni. Po izjavah naših zdravnikov ie iskati vir bolezni Dredvsem v nesnažni vodi. Seveda se maščuie zanikrnost ori tistih, ki vode ob času deževia ne prekuhajo in ne očistijo. Kriva pa ie predvsem mestna občina, ki v teku let še ni prišla do spoznanja, da ie potreben mestnemu vodovodu v Stopičah čistilnik, ki bi vodo. preden preide v cevi in re7ervo-arje. temeljito razkužil. Res da občina zaenkrat nima kritja. Našel oa bi se v tem nrimem. ki ie zelo poreč, potrebni izhod. Čistilnik nai bi se nabavil s Domočio Higienskega zavoda in banske uprave. L?h-ko bi se pokrenila tudi kaka druga potrebna akcija. Pri nas pričnemo vp;ti po nomoči šele takrat, kn nam že teče voda v grlo. In ta voda ie žal kužna. Organizator in eden izmed najboljših dirkačev na dirki mariborske sekcije Avto-kluba, poročnik Aleksander GLEBOV, bd je v nedeljo, dne 11. t. m. na novi pohorski cesti dosegel povprečno hitrost okoli 69 km na uro Da je letos ceneje na morju, je bolj reklama kakor resnica. V Selcih plačaš v hotelu 60 do 75 din kakor druga leta. Sicer pa, če se kam pelješ, si uredi tako, da boš tam vsaj popoldne in ne šele zvečer; že zato ne, da malo povprašaš ln si prebereš, preden se kje stalno naseliš; tako boš živel udobneje, boljše in ceneje. Opaža se, da letos ribe niso pogosto na jedilnem listu. Primanjkuje jih, čeprav bi človek ob naših brezmesnih dnevih pričakoval nasprotno. Sicer pa poznajo tu samo petek kot brezmesni dan. Da ni rib. je krivo vreme. Prepogosta burja, je dejal ribič, ki je šival mrežo ob obali. Vreme sploh ni najsijajnejše. Do 20. julija je bilo deževno tudi tukaj, zato je tudi tu vsa rast zaostala in bo letina slaba. Prave vročine ni. Včasi zavija burja in kopanje je onemogočeno. Zvečer je treba tu in tam obleči celo površnik, čeprav smo sredi poletja. Toda kljub vsemu preživljajo ljudje, ki jim je dano (žal na vsem) — tu ob prelepem našem morju, ki ga nam ne sme vzeti nobena sila, najlepše dneve svojega odmora. Pismo z Jadrana Crikvenica, 19. avgusta Morje, tako zaželeno od vsakega, kdo ne hrepeni po njem, kdo ga ne želi videti in se okopati saj enkrat v njem? In kdor je že bil na morju si želi tja še in še. Vsak naš človek, vsa naša mladina bi ga morala spoznati ne samo v sliki in besedi, temveč od blizu v resnici, potem šele bi občutila vso njegovo veličino in pomen naše morske posesti, vso veličastnost našega prelestnega, sinjega Jadranskega morja. »Le zamislite si, kaj bi bilo, če bi nenadoma izgubili to krasoto«, je pokazala ob izletni vožnji na Rab, na valovito morje, gospa in vzdihnila. »Vse bi izgubili, vse«, sem pritrdil. Naše morje je tudi letos za čase, v katerih živimo, lepo obiskano. To velja posebno za bližnje kraje Hrvatskega Pri- cimsm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kratek klavir rjav, prvovrsten naprodaj. Stiška ulica l-II pri Sv. Jakobu. 22998 26 I. brusnice (Preiseibeeren) razpoši Ija v vsaki količini po povzetju po din 11 kg trgovina Kario Kakalj. Llbellče. 22627-34 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Psi dobri čuvaji 2 meseca stari poceni mnredaj. Ljubljana, Celovška c. 160 . 22997 27 Modrosiva papiga mala. ju ušla. Pošten najditelj se naproša, naj jo ori.da preti nagradi: Cesta 29. okt. 11 pritličje, dvoriš:e. y 2301027 morja: Crikvenica, Selce, Novi kažejo skoraj normalno lice, kakor v dobrih časih pred vojno vihro. Posebno priljubljen kraj postaja Omišalj na otoku Krku, ker je pač zelo blizu Sušaka. Daleč danes ljudje ne gredo radi, saj ne vedo, kaj jih čaka jutr-šnji dan. Na Rab, ki je bil drugače dobro zaseden, se vršijo vsako nedeljo in praznik s parnikom »Topolo« izleti. Gosposki, večno zeleni Rab je nekoliko osamljen. Vendar so Rabčanke, ki v slikovitih nošah ponujajo izletnikom razne spominčke, štima-ne in se ne dajo fotografirati od gostov, ako ne kupiš vsaj za 1 din od vsake: školjko, raka, pajka, ježa, morskega konjička ali karkoli že. Tistega vrvenja, kakor drugače, danes ni na morju, kar opaziš takoj, čim se pripelješ na Sušak. Ni toliko parnikov, malo je videti mornarjev, vojnih ladij, promet je omejen. Vozni red plovidbe je zimski, V Crikvenico so druga leta vsak čas priplule vse vrste ladij iz raznih krajev, zdaj tega ni in zato tudi ni tiste živahnosti. Zelo priljubljen kraj v našem Hrvatskem Primorju so že od nekdaj Selce. Prijetno kopališče poltretji kilometer od Cri-kvenice in blizu Novega. Tu je še vedno precej gostov. V šoli so kolonisti, dečki in deklice iz Zagreba. Veliko pozornost je zbudila med gosti in domačini 720 ton težka naša šolska jadrnica »Jadran«, (kjer se vežbajo naši bodoči mornarski oficirji), ki se je za nekaj dni ustavila v Selcih. Jezik v omenjenih krajih prevladuje med gesti hrvatski (včasih sta gospodovala nemški in češki), dalje nemški, a najmanj slovenski. Slovenci znamo in razumemo vse jezike, drugi ne morejo, pravijo, ali pa nočejo. NAJLEriECnVO! Ravijen. Klabund Ravijen. Fhompson Broširana knjiga: din 10-Vezana knjiga, din 15 Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna voina Sivko Majer/eva Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5 Mariborske dirke Maribor, 19. avgusta Na tezenskem dirkališču so bile včeraj konjske dirke, ki so v vsakem pogledu zelo dobro uspele. Zanimanje zanie ie b:lo ravno tako veiiko kakor pretekli četrtek. Prisostvovalo ie okoli 8000 gleoalcev. Prva je bila dirka Maribor, heat vožnja za 4 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga je bila dolga 1600 m. skupne nagrade 2.500 din. Rezultati: 1. Muki. 5-letni žrebec Frania Kiseljaka. 1.44; 2. Legro. 4-letni žrebec Alojza Novaka. 1.42; 3. Lada, 4-letna kobila, staja Bijenika. 1.38; 4. Jasna. 8-letna kobila Jožefa Krajnerja. 1.37.7. II. dirka Beograd za 3-letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2.300 m, skupne nagrade 2.000 din. 1. Mojca. 3-letna kobila Ivana Lipeja. 1.37; F.e?sie. 4-letna kobila Josipa Kalina. 1.42; 3. Splendid. 3-letni žrebec. last ekonomije Vukomera, 1.35; 4. Pulsing. 3-letni žrebec Joška Sla-viča. 1.38.5. III. concours hippique. lahka kategorija, proga dolga 560 m. nagrade 2.000 din. 1. Arogant. last konjeniške šole v Zem nu, 1.04. 2. Dunavka. ki jo je jahala gdč. Rei-nerjeva. 1.05. 3. in 4. Perun in Luk. last konjeniške šole v Zemunu. IV. dirka mesta Maribora. Druga vožnja. 1. Dizma. 1.48.5. 2. Muki 1.43.5. 3. Legro 1.40; 4. Laba 1.39.8. V. galopna preponska dirka, proga 1600 m, skupne nagrade 1200 din. 1. Valenciia. last poručnika S. Papsta. 2.56: 2. Kometa, last inž. Westna. 2.58; 3. Gladiator in 4. Kakaš. VI. dirka s 4-letnimi in starejšimi konji iz vseh krajev. Proga 2.200 m. skupne nagrade 2.800 din. 1. Krka. 7-letna kobila Staje Bijenika 1-30.8; 2. Jasna. 8-letna kobila Josipa Krajnerja. 1.36.2; 3 Tilde K, last Janka Kocjana. 1.37; 4. Lidija. 4-letna kobila, last ekonomije Vukomera. 1.36. VII. dirka mesta Maribora. Tretja vožnja: 1) Dizma. 1.37; 2. Legro. 1.37.2; 3. Muki. 1.45. V skupnem plasmanu v dirki Maribora je bila na prvem mestu Dizma. na drugem Muki. na tretjem Legro. VIII. concours hippique. težka kategorija. za nagrade mesta Maribora. Skupne nagrade so znašale 3.000 din in častna nagrada. 1. Korana. 8-letna kobila, last konjeniške šole v Zemunu. 1.54; 2. Aristid. 9-letni konj iste šole. 1.57; 3. Dunavka. jahala gdč. Reinerjeva. 2 min: 4. Marico. 8-letni konj zemunske konjeniške šole. 1.45. IX. dirka handicap za 8-letne in starejše jugoslovanske konje, ki so v tem mitingu naimanje enkrat dirkali. Najkrajša proga 2100 m. skupne nagrade 2.000 din. 1. Orania. 4-letna kobila Dušana Janečko-viča. 1.42 (2260 m); 2. Prima. 4-letna kobila Alojza Spindleria (2260 m) 1.46; 3. Bessie. 4-letna kobila Josipa Kalina (2260 m) 1.41; 4. Slavček. 3-letni žrebec Franca Jureša. 1.43. X. spominska dirka dr. Alfreda Rosma-nitha. Dvovprežna vožnja za 3-letne in starejše konje iz vseh krajev. Proga 2.800 m. skupne nagrade 2.500 din. 1. Moj<~a in Senor. last Karla Weixla. 1.47.5; 2. Orlov in Janko, last Franca Filipiča iz Maribora. 1.40.8; 3. Lidija in Splendid. last ekonomije Vukomer. 1.45: 4. Legro in Pulsing. last Jožeta Slaviča. 1.51. To ie bila najbolj zanimiva dirka vsega dneva. narodna Tiskarna 1KNi UUBUANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno ^ d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - V« v LjtbijanL