SO GROŠET
NAS TEDNI K
KULTURNO^POLITIČNO GLASI )L O
2. leto	V Celovcu, dae 25. Januarja 1950	Številka 4
Načelna jasnost
Živimo v času, ko poskušajo s parolami in gesli osrečiti človeštvo, posameznike in narode. „Proletarci vseh dežela združite se“, smo slišali, „smo proti izkoriščanju človeka po človeku“, čujemo danes. Krasno doneči stavki, dokler jih oznanjajo, brutalna dejstva, ko jih izvajajo.
Jasno moramo za vsako parolo gledati ozadje in okoliščine. „Svoboda vere“, „vera je privatna stvar“, tako pravijo na zborovanjih, v praksi pa, če imajo moč v svojih rokah, je postalo tudi to vprašanje zadeva državnega diktata. Tudi po naši zemlji so se udomačile parole, da bi omamili onega, ki misliti ah videti ne zna ali pa noče.
Zaupniki Krščanske ljudske stranke oziroma njeni občinski zastopniki so se minuli teden na svojem posvetovanju bavili tudi s tem vprašanjem in zahtevali jasno opredelitev. V zvezi s pred-stoječimi volitvami občinskih svetov je večina občinskih zastopnikov KLS zavzela določeno in enoumno stališče, ko so se posvetovali o sodelovanju na eno ali drugo stran. Nikdar kompromisa v načelnih vprašanjih. Kot katoliki in kristjani priznavamo načelno opredelitev cerkvene oblasti in njeno avtoriteto v vseh verskih vprašanjih. Ta opredelitev je za nas tudi v javnem življenju obvezna. in se je bomo držah.
Pripravljeni smo na sodelovanje z vsakomer, ki ima resno voljo, z vsakomer, ki ima odkrite cilje. Z nikomer pa, ki si svojih končnih ciljev niti povedati ne upa in jih zavestno skriva pod raznimi krinkami. Mi smo za sodelovanje s kmeti in delavci poštenjaki na vasi in občini, pa naj so pred kratkim stali tu ali tam, ker vemo, da so po veliki večini po svojem osebnem prepričanju katoliki, ki odklanjajo komunizem kot svetovni nazor in komunizem kot izraz „naprednega“ gospodarstva. Tudi v zadnjem pogledu hočemo jasno izpovedati, da smo pristaši pošteno pridelane zasebne lastnine in odklanjamo nasilno odvzemanje premoženja.
Odločno odklanjamo vmešavanje sekretarjev in sekretarijatov, ki se bojijo svoje prave firme in se skrivajo pod raznimi imeni, samo da bi ljudstvu ostali njihovi dokončni cilji prikriti. Čim jasnejša bodo naša načela, tem lažja in jasnejša bo tudi opredehtev in za to v bistvu gre. Preveč slabih izkušenj imamo s slepomišenjem. Nikdar ne bomo pristali, da bodo našo narodno pesem „Nmav čez jizaro“ enkrat označevali kot izraz reakcije, drugič pa zlorabljali v volilni borbi, češ oni imajo slovenstvo v zakupu. Za nas je naša pesem izraz in zrcalo narodove srčne kulture in last vsega naroda, ne pa last maloštevilnega sekretarijata, ki po mili volji hoče razpolagati z narodovo kulturo in razdeljevati narodno izdajstvo, samo da zakrije svoje grehe in svojo politično nesposobnost.
Naj bo v zvezi s predstoječimi volitvami občinskih svetov še enkrat nagla-šeno: ja, sodelovanje v občini z doma-čimi poštenjaki, nikdar pa sodelovanja s sekretarijatom DFDL, ki je po svojem bistvu slej ko prej komunističen, ker drugega biti ne more in tudi biti ne sme.
Take so bile besede pri resnem delu osivelih mož in tudi mladine, ki se hoče držati svojih očetov v zavesti, da narod stoji trdno le, če je močno povezan s svojo lastno preteklostjo, to pa hočemo biti in ostati. ______
NOVA NAPETOST
Bolgarija dolži amerikanskega poslanika v Sofiji spijonaže in zahteva takojšen poklic tega diplomata. Amerikanski odgovor na to je silno oster in grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med . obema državama. Domnevajo, da je to poseben način ruske politike skaliti razmerje med vzhodnimi in zapadnmh državami. ter s tem ustvariti v svetu ob čutek vojne nevarnosti.
Opomin koroškim oblastem
Po poročilih listov živi sedaj nad 300.000 nemških beguncev iz vzhodne Evrope na ozemlju današnje Avstrije. Država namerava po izjavah min. svetnika dr. Sobeka stalno naseliti 150.000 ljudi, to se pravi tem ljudem dati a v strijsko državljanstvo. Znano je, da so ti begunci bili po veliki večini v službi hitlerizma pri njegovem pohodu proti vzhodu in s tem posredno tudi proti Avstriji.
Mi razumemo, da je treba nuditi brez domcem danes gotovo pomoč in jim pomagati do nove domovine, ne razumemo pa, da avstrijske oblasti na Koroškem odklanjajo prošnje za državljanstvo pri Slovencih, ki so na Koroškem
voiKsdeufsdic v Avsirlii
rojeni, so ves čas tukaj živeli in delali in imajo tukaj tudi svoje premoženje, ker torej ne obstoja nikaka nevarnost, da bi obremenjevali avstrijsko javno oskrbo.
Pri takem pristranskem postopanju koroških oblasti moramo ugotoviti, da jim ne gre za avstrijske interese, marveč za vsenemške, kar pa ni več zadeva Avstrije same, ampak tudi zadeva svetovne javnosti. Zato pozivamo koroške oblasti, da storjene krivice popravijo predno smo prisiljeni stvar raznašati pred širšim svetom.
(Imenski podatki so vsakomur v našem uredništvu na razpolago. Pripomba uredništva).
Enotnost aflantskih sit
V svoji politiki napram zasedeni Za-padni Nemčiji so bile zapadne sile od poraza Nemčije pa do zadnjih tednov popolnoma enotne. Mogoče so si nemški politiki iz dejstva, da so Amerikanci prvi napravili korake v prid Nemčije ustvarili utvaro, da brez Nemčije sploh ne morejo voditi stabilne politike na za padu in da bodo za reako ceno podprli nemške težnje. Angleži so to nemško željo tudi podprli z mnogoštevilnimi laskavimi izjavami. 'Ta videz je držal do preteklega tedna, ko je francoski zunanji minister obiskal Zapadno Nemčijo in hotel z merodajnimi predstavniki Za padne Nemčije urediti vprašanja Posarja. Nemški politiki in nemška javnost pa so vse francoske težnje odklonili in naglasih, da je Posarje nemško in pripada k Nemčiji in je kapital naložen v premogokopih nemški, toraj spada Posarje v okvir nemških interesov. Nemški socialisti, posebno njih vodja Schumacher je naglasil, da je preizkusni ka-
men francosko nemške sprave ravno Posarje. Schuman pri nemških zastopnikih nič ni dosegel in se je nasprotstvo ob zadržanju nemških politikov naravnost povečalo. V tej zvezi je treba beležiti, da je angleško in amerikansko časopisje zavzelo odločno stališče v prid Francije, in so tudi angleški in ameriški diplomati izjavljali, da je vprašanje Posarja že urejeno po nekem tajnem dogovoru med zapadnimi silami v prid Frar/djo In tdoer na. ta .način, da. dobi Posarje v okvirju Francije svoj avtonomni statut in Posarje sme poslati svoje delegate v svet evropskih narodov.
Posarska vlada, ki jo je vpostavila Francija, pa je po vrnitvi Schumana predložila svojemu parlamentu zakon za zaščito državne varnosti, ker so se v zvezi z obiskom francoskega zunanjega ministra v Zapadni Nemčiji pojavile nujnosti močnejše zaščite francosko-po-sarskih interesov proti Nemčiji.
Amerikanski Interes na sporu v komunizmu
„Vso podporo Titu v boju proti ruskemu inperializmu“! S to parolo je pričel amerikanski obrambni svet v jugovzhodni Evropi propagando za pomoč Titu. Slične korake opazujemo na Dal-njem vzhodu. Tudi tam se Amerika že trudi, da hi s kitajskim komunizmom navezala stike in pod geslom „proti ruskemu imperializmu“ zagnala klin med sedaj rdečo Kitajsko in Rusijo. Kljub vsem družabno političnim razlikam vi-
dimo tukaj stremljenje pomagati nacionalnemu komunizmu proti sovjetskemu internacionalnemu, katerega dolžijo v očigled njegovi udarnosti imperializma.
V tej zvezi je vsekako zanimivo zadržanje jugoslovanskega zastopnika v varnostnem svetu Združenih narodov v zadevi izključitve zastopnika nacionalne Čangkajšekove Kitajske. Tu se je Jugoslavija pridružila ruskemu bojkotiranju sej.
M so sc odločili
Za vohtev državnega prezidenta volijo na Finskem posebne volilne može in sicer 300 po številu. Volitve so se tokrat vršile pod močnim političnim ruskim pritiskom. Moskovsko časopisje in radio sta opozarjale Fince, da bi izvolitev sedanjega predsednika J. Paasikivi-ja pomenila obremenitev finsko-ruskih odnosov in mirovne pogodbe med obema državama.
Socialist Paasikivi je bil po ruskih trditvah sodelavec vojnega zločinca Tan nerja in je on tudi kriv, da se na Fin skem še nahaja tri sto ruskih vojnih zločincev, katere je Rusija zahtevala nazaj. Finci pa so kljub vsemu pritisku ostali stanovitni in izvolili svojega sta rega predsednika, katerega podpirajo socialisti, konzervativci in liberalci ter švedska ljudska stranka, kar pomeni
172 volilnih mož od 300. Socialistična stranka sama pa je pri teh volitvah nekoliko nazadovala, medtem ko so druge stranke pridobile.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Kakor poroča „Informacijska služba svobodne Češkoslovaške“ v Londonu, je bilo 319 češkoslovaških patriotov postavljeno pred sodišče v teku zadnjih 12 mesecov samo zaradi tako imenovane „špionaže“ proti komunistični vladi. Od teh je bilo 44 obsojenih na smrt. Praga je po mnenju ameriških časopisov naj-krvoločnejša med vsemi sateliti. V istem času je bilo umorjeno za isti odpor proti komunizmu v Poljski 23, v Bolgariji 22, v Romuniji 16 in v Budimpešti 10 oseb Železni zastor se torej obliva z krvjo!
Dve Avstriji
V	zadnji številki „Našega tednika'* smo v zvezi z državno pogodbo za Avstrijo opozorili na verjetni nadalnji razvoj, ki gre v tem pravcu, da bodo zopet odgodih. Medtem so zapadne velesile ob priliki 249. seje podvzele v Moskvi posebne korake za pospešitev medsebojnih razgovorov. Ker pa je odgovor namestnika zunanjega ministra Gromika bil nezadovoljiv, so Amerikanci izjavili, da bodo na svojo roko podvzeli korake glede upostavitve avstrijske republike.
Podobni zapletljaji so v Nemčiji dovedli do delitve države v dva dela, v Zapadno in Vzhodno Nemčijo. Je li to tudi pričetek istega pojava v Avstriji ?
Preskrba v Zapadni Nemčiji normalizirana
V	svetu, predvsem pa v Angliji, se čudijo dejstvu, da bo Nemčija odpravila živilske nakaznice. Čeravno spada Anglija med takozvane zmagovalce, vendar po izjavah sedanjih vladnih zastopnikov, delavska stranka, v letu 1950 živilskih nakaznic še ne bo mogla odprav’ti. Opozicija s Churchilom na čelu navaja v volilnem boju, da je predvsem krivda sedanje nemzmožue iaborisUčne vlade, da gospodarski razvoj ni bolj ugoden; da celo ne dosega niti tega kakor premagana Nemčija. Vsekakor zgoraj omenjeno dejstvo kaže, da si je Nemčija na gospodarskem kakor tudi na političnem polju toliko opomogla, kar po porazu 1945 ni bilo pričakovati.
Na Južnotirolskem
Kot poroča avstrijsko časopisje, se avstrijski krogi ter krogi južnotirolske nemške manjšine sami pritožujejo, da se Italija ne drži v polni meri avstrijsko-italijanskega dogovora o južno tirolski avtonomiji. Govorijo celo o odpovedi tega dogovora. Vse to kaže, da vsa garancija pravic nemškim Južnotirolcem ni dosti jasno začrtana, predvsem pa Italiji pri tem ni po mirovni pogodbi, za katero garantirajo vse države podpisnice, jasno in neoporečno naložena dolžnost, da avtonomijo pravilno izvede. Dogovor, ki obstoja, je pač le zadeva med Avstrijo in Italijo samo, za katero ni vidnih pravih garancij in sloni torej bolj ali manj na dobri volji Italije.
Iz podobnih vidikov smo tudi koroški Slovenci tedaj, ko so obravnavali § 7a mirovne pogodbe za Avstrijo, ki določa narodnostne pravice koroških Slovencev, na vseh pristojnih mestih opozar-jali, da je treba jasnih določil že v pogodbi sami.
Naše dosedanje izkušnje in na drugi strani izkušnja, ki jo imajo Nemci na južnem Tirolskem, jasno izpričujejo pravilnost našega gledanja. Zato ponovno povdarjamo, da se merodajni naj zavedajo važnosti jasnih in podrobnih določil, ki morajo biti zasidrana v državni pogodbi tako, da ne bo obstojala nevarnost, — kot se to sedaj sliši iz južnega Tirola, — da jih lahko „vsak veter“ odnese.
iMiiiiimiiiiiHMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiMiiimiiiimmiiminimiiiiiiiii
4.	februarja 1950 ob 7ih zvečer v Mohorjevi hiši, Viktringer Ring 26, pritličje na levo PROSVETNI VEČER
s predavanjem: „100 let Mohorjeve družbe“.
Petje in recitacije.
Zdaj vem
V	zadnjih tednih pred volitvami za državni in deželni zbor, ki so se vršile lansko leto v Avstriji, se je v raznih listih veliko pisalo in razpravljalo o socialnem vprašanju. Poznam pripadnike neke stranke, ki so se potrudili ljudstvu pokazati, da je samo njihova stranka pripomogla delavcu in starejšim, brez poselnim ter bolnim ljudem do njih pravice. Zastopniki te stranke pa so razširjali ta „dejstva" po naših vaseh in pri dobivali vaščane za omenjeno stranko.
V	zadnji številki „Našega tednika“ nam je bilo razjasnjeno vprašanje „Kdo dobi in kdo daje rente“. V tem članku se je nakazalo, da rente niso nobena dobrota kake stranke, ampak da imajo do njih naši ljudje neizpodbitno pravico. Izpolniti je treba samo od države predpisane. v „Tedniku“ že navedene pogoje, ki pa nimajo nič opraviti kaj s kakšno politično stranko.
Marsikatera ženska ali moški se je pustil pred volitvami preplašiti s tem, ako ne bo volil „njihovo stranko“, mu bo odvzeta renta. Danes vsi vemo. da takšne moči nobena stranka nima. Nad vse žalostno pa je, da so nekateri župani ali zastopniki starim ženskam grozili s tem, da jim bo odvzeta podpora, ki jo dobijo od občine, če ne bodo volili od njih propagirano stranko. Nam vsem je dobro znana! Vprašamo se: „Kje pa dobi občina denar, da more z njim pod pirati reveže v občini ?Ali ni to denar
nas vseh? Zaradi tega tudi nobeden ni ma pravice, da grozi revežem z odvzetjem podpor. O teh podporah se bo razpravljajo tudi v bodočnosti v občinskih sejah. Določili jih pa bodo odborniki, katere boste izvolili v občinskih volitvah. Natančno si poglejte te može. kate rim boste dali svoje zaupanje. Občinske volitve so za vas vse morda še važnejšega pomena kot deželnozborske, kajti v občini se razpravlja o naših osebnih domačih vprašanjih.
Delal sem 35 let v tovarni. Sedaj pa uživam že par let rento, ki sem jo na
stara leta res zaslužil, žalibog sem se pustil tudi jaz spregovoriti lansko leto in sem tako pod moralnim pritiskom zatajil svojo versko-narodno prepričanje ter volil stranko, ki misli, da samo ona rešuje socialna vprašanja. Sedaj sem poučen o vprašanjih rent in podpor natančno. Vem. da mi nihče ne more več vzeti zaslužene rente. Kar se pa tiče podpor, pa velja o njih isto. Vsem bralcem „Tednika“ pa kličem: „Ne pustimo se pregovoriti od nobene stranke, ki nam obljublja razne podpore in rente, ki nam itak pripadajo. Volili bomo po svojem verskem in narodnem prepričanju, v občinskem odboru pa bodo naše zadeve zagovarjali zastopniki Krščanske ljudske stranke.
Hošim tyrnkem
Ko sem še mlad bil, sem se rad pokazal na odru. Pomislite, prav po igri „Divji lovec“, sem tudi dobil mojo Mici. Ona je igrala Majdo, jaz pa Janeza, še danes blagrujem samega sebe, da sem dobil tako pridno ženo. To po 20 letih zakona ni brezpomembno priznanje, saj pregovor pravi, da šele po sedmih letih zakona spoznaš vse. ženine „tuče in muce“. Torej z Mici se prav dobro razumeva in tudi otroci niso preveč „napo-redni".
Režiser, ki nas je igre učil, je bil obenem tudi pisatelj, če je bilo treba, je


>•••••» tl «•••••«•••••»•••M M •(••««•ftMMX'KfXMMttMtMttMfO
V SPOMIN
Franceta Smodeja
Dne 21. septembra 1949 je umrl v Beogradu duhovnik koroške škofije, g. senator Franc Smodej. Njegovo delovanje do svetovne vojne je že ocenila „Koroška kronika“ v številki od 28. oktobra 1949. O zadnjih letih blagega pokojnika, s katerim so bili koroški Slovenci nekdaj tako tesno povezani in katerega se še nešteti v hvaležnosti spominjajo. smo prejeli še naslednje podatke: Takoj po zlomu leta 1941, ko so številne slovenske družine bile transportirane v Srbijo, je g. Franc, pod tem imenom poznan po celem Beogradu, na vseh merodajnih mestih skušal omiliti nesrečo tolikih izgnancev s tem, da je našel način podpor v vsakem oziru za te potrte: poskrbelo se je za duhovne potrebe, kar je bilo knjig za duševno hrano in prav tako v veliki meri gmotna podpora posameznim kolonijam in poedin-cem. To je bilo veliko deio. zaradi katerega so mnogi trpeli v zaporih in našli tam tudi svojo smrt. g. senator je izšel živ, vendar ni mogel in ni smel več pomagati tako vidno velikopotezno. Vsekakor se je dal vsega za svoje. Med vojno je živel zelo skromno in težko. Ker je bil sam skromen in brez zahtev, je zmagoval vse. Po osvoboditvi 1944 ni dobil takoj pokojnine in ker ni mogel živeti tako, se je odločil in prevzel upravitelj-stvo male župnije v Sremu blizu Zemuna. Ko je dobil pokojnino, se je vrnil v
iiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiii
Sioveuska eddop v Radia
26.	januarja:
'9,00—9,30: Poročila, pouk slovenščine, jutranja glasba.
15.00—	15,15: Pravljica za otroke.
27.	januarja:
9.00—	9,30: Poročila, zdrav, predavanje, glasba.
28.	januarja:
9.00—	9,30: Vzori mladini.
29.	januarja:
"7,15—7,30: Jutr. glasba in pesmi. 13,30—14,00: Slovenske narodne pesmi. Pojejo radiški pevci, ki so želi ob zadnjem nastopu mnogo priznanja. Noben prijatelj slovenske pesmi naj ne zamudi radiških pevcev v radiju.
30.	januarja:
9.00—	9,30: Zanimivosti, pouk slovenščine, slovenske pesmi.
31.	januarja:
9,00—9,30: Poročila, predavanje za gospodarje, glasba,
1.	februarja:
9,00—9,30: Poročila, predavanje za gospodinje, glasba.
Beograd. Pomagal je v dušnem pastirstvu, kjerkoli je bilo potrebno. Redno je maševal pri šolskih sestrah. Imel je silno voljo za življenjem in velike nade, ker se je čutil zdravega. Letošnjo pomlad je imel še ves teden pridige za duhovno obnovo v cerkvi Kristusa Kralja. V poletju je začel nekoliko slabeti in ni imel tolikega apetita. To se je poznalo tudi v njegovem sicer velikem poletu duha. V začetku julija je napisal pismo, iz katerega diha slovo in slutnja, da se bo kmalu poslovil od svojih starih in mladih prijateljev. Vidno je začela borba v organizmu in zadnja mesca ni mogel skoraj nič več jesti. Trpel je silne bolečine. Hotel je še iti na morje, a vse je bilo prepozno. Stari neprijatelj — rak na jetrih, oziroma v želodcu — ne ve se točno — ga je zahrbtno premočno napadel in rapidno je onemogel — v torek, dne 13. septembra, je še maševal, v petek je odšel na kliniko, v sredo se je poslovil za vedno s tega sveta. Na kliniki je dobil vnetje pljuč, ker je»še v kopalnici padel na cementu, se je verjetno tudi kaj poškodoval v notranjosti, ker so bili tvori razliti, ko so odprli njegovo telo in ga zelo razdelili. Tako je bil izročen šele tik pred pogrebom v petek opoldne. Nečakinja g. senatorja je prišla po duhovnika, ki pa na žalost ni prišel do njega živega, ampak mrtvega.
Pogreb je bil lep. Precej topel in miren dan se je nagibal k svojemu koncu, ko je sprejela zemlja njegovo telo. Ob večernem mraku mu je govoril na grobu njegov poznanec in sodelavec novinar Srb, Zelo ga je podčrtal kot neumornega delavca in nepodkupljivega moža visokih vzorov, da služi Bogu in narodu. Posebej pa kot velikemu narodnemu borcu za slovensko Koroško, na katero je mislil do svojih zadnjih dni.
Zdaj je njegov grob sveže okrašen in negovan, ker ga seveda nečakinja oskrbuje tako zvesto kakor je prej deset let skrbela za njega živega.
Vsi njegovi prijatelji, ki jih ima mnogo. žalujejo za njim. Mi ga še posebej pogrešamo, ker smo z njim izguoili najstarejšega duhovnika in prijetnega sobrata polnega izkušenj in praktičnih nasvetov.
Da, gospod senator je bil med nami ves čas in delil vse težave z narodom, ki ga je toliko ljubil. Zdaj prosi za svoj narod, da bi spolnil svoje poslanstvo, ki mu ga je Previdnost božja odredila na tem težkem in kritičnem mestu med Za-padom in Vzhodom.
Naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva!
celo sam igral. Bil je blaga duša s košem potrpljenja, z vztrajnostjo brez konca in z veliko dobroto. Kolikokrat je revnim igralcem kupil žemelj, otrokom cikrijev in kadilcem tobaka. Iz tistega časa se spominjam tudi pravil, ki jih mora upoštevati vsak igralec. Da bodo bolj pregledna jih bom zaznamoval s številkami:
1.	Nauči se natančno svoje vloge!
Ne smeš misliti: „Dobre glave sem, če kaj pozabim se bom že kaj zmislil zraven.“ — Ti si morda res dobre volje, a drugi igralec ne in tisti ne bo vedel naprej, če ti ne boš povedal besed, ki so v tvoji vlogi.
2.	Poslušaj navodila režiserja!
Njega ubogaj, ne misli, da več znaš
kot on. Če kaj veš, mu lepo povej in ga opozori na to, kar bi bilo lahko bolje.
3.	Ko si na odru, govori počasi in razločno!
Zmeraj sem se jezil na tiste, ki hite in ki pol besede pojedo.
4.	Če se gledalci smejejo, ne govori naprej, ampak počakaj, da s smehom nehajo in potem nadaljuj!
5.	Nikdar ne kaži gledalcem hrbta.
6.	Pazi, da kaj ne prevrneš-
Vse, od kulis do raznih stolov in stojal se rado maje. Lahko napraviš veliko škodo ali celo zakriviš nesrečo, če kaj zvrneš.
7.	Igraj s srcem, vživi se v igro!
Kdor igra prisiljeno, navadno njegovo
igranje ne gane ljudstva. — Vživeti se moraš v svojo vlogo in na druge stvari pozabiti. Pavelnov Tevž je nekoč igral pijanca, ki pride v gostilno in naroči četrt litra vina. Kelnerica je nalašč prinesla prazno mero. Tevž pa je zavpil za njo: „Ho, Rezi, vino si pa pozabila natočiti ali pa si ga sama spila!“
8.	Svojo obleko in vse druge stvari imej v redu.
Velikokrat je kak krojač pri igri na odru zgubil svojo „prilimano kozjo bradico“, ali brke, kdo morda celo lasuljo.
9.	Vse kar boš rabil na odru imej skupaj!
Navadno se ob veliki naglici kaj zgubi in se zastor že dviga, ko igralec še išče svojo palico ali kaj drugega.
10.	Ne zanašaj se na šepetalca (su-flerja), ne glej na tisto stran, kjer se ta nahaja!
Videti ga itak ni treba, slišati ga moraš!
11.	Sam za seboj vse pospravi!
Navadno to delo prepuste izmučenemu režiserju. Če bo vsak na svoje pazil, ne bo zmede in režiserju boš prihranil mnogo napornega dela.
Toliko iz mojih izkušenj. Morda pa kdo ve še več potankosti. Za to stvar zanimajoči se, bi bili gotovo hvaležni za nadaljnje nasvete.
Franko zopet v milosti
Sodeč po razvoju med Ameriko in Jugoslavijo za Ameriko notranji ustroj države ni tako važen kakor to mogoče na zunaj izgleda. Amerika polaga le važnost na razmerje dotične države do Rusije oziroma do internacionalnega komunizma. Ker je Jugoslavija v ostrem boju proti ruskemu komunizmu, uživa močno podporo s strani Amerike. Podoben razvoj vidimo tudi v razmerju do Španije. 1946 so Združeni narodi sklenili, da prekinejo s španskim diktatorjem
Kaj naj rečemo o materialistih?
Večina ljudi na svetu živi kar tja v en dan in se presneto malo briga, zakaj in čemu so na svetu. Dvomim celo, da bi ti vsak, kogar srečaš, mogel dati sploh kakšen odgovor na to vprašanje. Vendar vse stremljenje, delovanje in hotenje ljudi kaže, da ima v.sak človek s svojim življenjem neki namen. Res je, da tega nemore vselej izraziti z beseda, mi, a v vsem njegovem ravnanju se ka. že več ali manj jasna smer njegove živ. Ijenske poti. Eni se v življenju ravnajo po svoji sebičnosti, sledijo se svojemu pohlepu in želji po uživanju — drugi pa uravnavajo svoje življenje po volji božji.
Zlasti vojna je skotila vse polno do. bičkarjev, verižnikov in grabežev, ki so denar v kupih grabili in ga seveda tudi v kupih razmetavali za jed in pijačo, svilo in žamet, brez ozira na to, da so poleg njih umirali ljudje s cunjami na telesu in z gladom na obrazu. Gorje, če se jim je „kupčija“ ustavila. Z zobmi so škripali in preklinjali one, ki so jim de. lali konkurenco.
Mislite si, prijatelji, da bi vprašali te vrste ljudi, čemu so na svetu? Kaj se vam zdi, kakšen bi bil odgovor? Vsi bi soglasno odgovarjali: „Zato smo na svetu, da denar služimo in si z njim ustvarjamo veselo življenje.“ Vse za de. nar! Ženitev in družina, občina in do. movina ,celo Bog in vera — vse mora služiti denarju! Njihovo domoljubje in pobožnost nehata, kakor hitro ne prina. sata cvenka. Kjer boljše kaže, tam so zraven. — Najhuje pri teh ljudeh je, da niso pred zlatim teletom uklonili sa. mo tilnikov, ampak mu darovali celo srce. Poželjenje po denarju je mati po. želenja oči, mesa in napuha.
Kaj naj rečemo o materialistih ?Na. vadno jih ljudje hvalijo in občudujejo, češ: ta pa zna, kar samo mu leze na kup! — In mi? Mi jih obsojamo. Pa ne le to: pomilujemo jih. Zakaj materialisti ne poznajo najcistejšega veselja, ki izvira iz boguvdanega srca, ne poznajo prave sreče.
Vzemimo, da se materialist ženi. česa išče? Morda zveste žene, skrbne mate. re? Kaj še! Glavna stvar mu je dota. Ženo si kupi, pa naj bo še tako slaba, neplemenita, razvajena, kaj zato! Denar je odločen. Dokler je še kaj dote in mož lahko ž njo špekulira, trpi ženo poleg sebe. Če pa denar poide in se špekulaci. ja ponesreči, pusti tak človek ženo ob poti, ni mu mar celo njene revščine in solza. Ne potrebuje je več, ker se je uračunal. — Kaj pravite, bratje, o ta. kem človeku? Morebiti poznate podjetnika, fabrikanta ali obrtnika. V svojih obratih imajo stroje. Dokler stroj teče je dobro; če se polomi ,ga gospodar odstrani. Isto počenja materialist z delav. ci. Dokler so zdravi in močni, jih izrab. Ija, ko jim pa odpovedo moči in jih tla. či bolezen, so zanj brez pomembno, ne. rabno orodje. Zato jih vrže na cesto in se ne zmeni za njih prošnje in solze. Kaj porečete, prijatelji, ali vam ta člo. vek ugaja?
Pa si mislite zdravnika. Gre k bolniku, ne zato, da bi ga ozdravil, ampak samo zato, da bi pri njegovi bolezni de. nar služil.
Kakšno spoštovanje bi izkazovali n. pr. staršem, če bi videli v njih le po. hlepneže, ki vas imajo samo za grablje, s katerimi grabijo denar ? Ušli bi iz dru. zine.
Pa še eno vprašanje. Kakšen se vam zdi človek, ki za plačilo menja svoje prepričanje in za denar obrača plašč po vetru? Judež mu bodi ime.
Če zavoham človeka, kateremu je ukoval srce denar, se mu ognem daleč na okoli. Vem namreč dobro, da mi je tak človek bolj nevaren kot zver. Vsake hudobije, laži in izdajstva je zmožen, ker je kupljiv, nizkoten suženj.
Preudarimo te zglede pa poglejmo v našo vas. Ali ni materialistov med na. mi ? Poglejmo v svojo notrino: ah ni za. lezel strup materializma celo v naša srca? Naj skopni ta led sebičnega ma. teriälizma v naših srcih!
F. T.
Francom vse diplomatske zveze. Čeprav je Franco v bistvu s svojim režimom ostal isti, so vendar amerikanski politični krogi mnenja, da bo treba z Francom zopet upostaviti diplomatske zveze.
n ms lui nbmkem
ŽELEZNA KAPLA
V letu 1949 je bilo tukaj krščenih 82 otrok, poročenih je bilo 35 parov, pokopanih 42 oseb. — Letošnjega snega se veselijo naši vozniki. Po naših gorah posebno v Lobniku je zaostalo v zadnjih dveh letih mnogo nasekanega lesa, ki ga ni bilo mogoče spraviti v dolino, ker ni bilo sanenca. Letos pa upamo, da bomo mogli les spraviti do ceste. Pri tej priliki se vprašamo, zakaj ravno v Lobniku ni ceste, ko vendar naši kmetje tako dobro gospodarijo, točno plačajo vse davke in vendar nimajo tako potrebne vozne poti. Povsod drugod delajo z velikimi stroški nove ceste in popravljajo že obstoječe, na nas pa nihče ne pogleda. Pač so nas našli v minulih letih policisti, da so naše družine vlačili po taboriščih in ječah, mnogi se niso več vrnili nazaj na svoj dom, katerega so naši očetje v potu svojega obraza z vso ljubeznijo gradili in negovali. Morda pa bo naša prošnja le enkrat uslišana, da dobimo vozno pot in bomo mogli tudi med letom kaj pripeljati iz naših hribov v dolino.
SVEČE
Za god svete Neže nam je nebo poslalo precej snega. Nedolžna svetnica že zasluži, da obhaja svoj god v belem.
Izmed mnogih Než, ki so godovale naj omenimo le najstarejšo: Krznarjevo mamo. Rojeni leta 1865. so torej letos 21. januarja obhajali 85 letnico. Ža Jur-jinco iz Kajž, ki so v 91-tem letu, so najstarejša Svečanka. Križev pot je bilo njihovo življenje. Kot 24 letna Kuraževa Neži so se h Krznarju vdali, a po 15 letih zakona že postali vdova s štirimi nedoraslimi otroki. Na gruntu, ki zahteva vse ljubezni, obilnega znoja in neprestanega dela ter skrbi, niso popustili. S pridnim in umnim gospodarjenjem so še to in ono prizidali, uredili hlev, pozidali malo hišico, napravili stroje in še in še. Že prva vojna je poklicala oba sina, v drugi so še bolj trpeli, saj so sina Joža in hčer Mojco odpeljali v taborišče. Če ne bi imeli tako močne, trdne vere in zaupanja v božjo pomoč, bi morali ob smrti hčere Reze obupati. Sledovi vojne se še poznajo, a upamo, da bodo mama z vztrajno molitvijo tudi gospodarju izprosili zdravje.
Vzorna kmečka mati in gospodinja naj vsaj na tem mestu dobe skromno priznanje za ves trud, trpljenje, težave, skrbi in dobrote. — Da bi se ji spolnile njene srčne želje, ji iskreno želimo ter jim kličemo: ,.?og živi!“
Najmlajša godovnjakinja pa je njih dveletna vnukinja. Ta v svoji otročji brezskrbnosti hoče z babico še rajati. Seveda ne ve, da noge stare mame niso več spočite, preveč utrujene so že po tej dolgi poti v dolini solz. Naj ji bo življenje babice vzor, da bo tudi ona žena molitve in dela!
POLANA
Gledam, vidim sani, ki po cesti hitijo,
svate vesele, ki na njih sedijo...
Pri Polancu na Polani so dobili novo gospodinjo iz Psinje vasi. V nedeljo 22. januarja je bila poroka. Med samo godbo in zvončki so se na mnogih saneh svatje pripeljali v cerkev. Da bi božji žegen spremljal novoporočenca vse življenje želimo tudi mi.
RUTE PRI ŽELINJAH
Žalosten sprevod se je vil od Jurjeve hiše v Doberčni vasi. Umrl je Riepl Jožef, daleč naokrog spoštovan kmet in oče osmerih otrok. Ni se bal mnogoštevilne družine, kakor danes nekateri „moderneži“. Vsi otroci so imeli dovolj kruha, pa še za reveže je ostalo, katerim so Jurjev oče vedno postregli. Tako so jasno pokazali, da tam, kjer se božja zapoved spolnjuje .ničesar ne zmanjkuje. Jurjev oče so bili devet let cerkveni ključar in cerkev v Sveti Marjeti jim je dolžna veliko zahvalo za njih trud in požrtvovalnost. Bili so prav za prav invalid iz prve svetovne vojne, kjer so si nakopali jetiko in vdani v božjo voljo so junaško prenašali težko bolezen ter
umrli v starosti 60 let. Šmarješki in že-linjski pevci so se doma in na pokopališču poslovili od njih z lepimi žalostin-kami. Č. g. Brumnik pa so mu v slovo povedali lepe besede zahvale v imenu šmarješke fare.
Žalostno pa je, da se danep že tudi na deželo krade razvada, da nekateri ljudje med sprevodom ne molijo več za rajnega .marveč se pogovarjajo med seboj o svojih poslih ali celo o politiki. Tako je med sprovodom neki kmet venomer napadal KLS, češ. da je v njej samo 30% narodno zavednih, drugo pa je samo ljudska stranka. Prava da je demokratična fronta in da se moramo zgledovati na Jugoslavijo. Tam vlada prava verska svoboda. Zaprti so samo baje duhovniki
— vojni hujskači, drugi pa da uživajo vso svobodo. Kmetje pa da z veseljem oddajajo svojo zemljo in kar hitijo v .,zadruge“-kolhoze, kjer so dobro preskrbljeni z vsem in se jim veliko bolje godi kot prostemu kmetu, za starost so zavarovani. Kmet pa, ki noče v zadrugo, lahko dobi 100 ha zemlje in svobodno razpolaga z njo, kakor misli, da je najbolje. Temu kmetu je torej komunizem ideal, nekaj najboljšega. — Ali se mu ni malo preveč zaletelo? Naj vsaj malo pametno bere jugoslovansko časopisje, pa če ni brez soli, bo kmalu videl, kaj se tam godi. Stavim mu samo nekaj vprašanj. Na katero vojno je hujskal nadškof Stepinac? Zakaj manjka živil? Zakaj se ne sme jugoslovanski častnik cerkveno porpčiti? In še mnogo takih in podobnih vprašanj bi lahko stavili temu zgovornemu kmetiču.
GLOBASNICA
Kako je pri nas v Globasnici pod Peco? Sedaj imamo še več časa in se zopet oglašamo v „Tedniku“. Lepo smo končali staro leto, kar celo uro je trajalo vzonenje v slovo staremu letu. Ko je nehalo zvoniti smo si voščili srečno
novo leto. Nekaterim bo prineslo veliko gornja .drugim morda mnogo veselja.
Naša mladina je na novega leta dan uprizorila in nas razveselila z lepo igro „Peterčkove poslednje sanje“. Kar dvakrat so morali igrali, za to moramo zahvaliti našega prečastitega gospoda kaplana za njihov trud in potrpežljivost.
Kmalu se bo približal mastni pust in upamo, da se bodejo zopet potrudili z našo mladino in nas zopet razveselili s kako lepo predstavo, da ne bomo mislili samo na ples ali na tisto naglo polko, posebno, ko smo v svetem letu.
Saj ta ples tudi naši gospodje nekako po strani gledajo, se pač zelo bojijo za mladino, da se bi ne navadila prezgodaj vrteti. Mladina res potrebuje skrbnega vzgojitelja, ker si sama nič ne ve pomagati.
Tudi v cerkvi jih zvesto poslušamo, ko nam lepo pridigajo, včasih slišimo še tudi kakšno debelo iz prižnice pa saj tudi zaslužimo, da nas opomnijo k pobolj-šanju.
To nam pa res tudi ni preveč po volji, ko grejo še vsak teden enkrat v podjunsko faro, pač zelo radi ustrežejo Pod-juncem s sveto mašo, a ni čuda. saj so dosti v nevarnosti, lahko bi se odtrgala skala od Svete Rozalije in bi se lahko vse porušilo. Pa naj bo tako, ko pa pride spet nedelja se pa zopet vidimo v farni cerkvi.
Že skoraj strah nas je, ko večkrat slišimo, da nam bodo na tihem popihali v Ameriko, imajo že gotovo strah da bi jim ne priteklo kaj po obrazu, to je res zelo nerodna reč, še pregovor pravi:
Bandraje, bandraje to ni hudo, slovo jemati to je težko.
Pa saj menda ne bo tako. jim bomo radi privoščili belega kruha in dobrih klobas, saj smo iz „Klobasnice“.
Zato bi pa res najbolje bilo, da bi se gospod župnik ne preselili v paštobo (na tihem smo jo tako krstili menda zato, ker ni pokrita z opeko.)
REBERCA
Lepo slovesnost smo obhajali na Reberci. Sedem cerkvenih pevcev, in sicer Mirko Plajnžič, organist, Andej Ogris, Maks Tonic, Justa Tašek, Hilda Posod, Rozalija Hribar in Marija Weinzerl, so obhajali 25 letnico svojega sodelovanja pri cerkvenem pevskem zobni. Tudi naš č. g. župni upravitelj Alojzij Marašek obhajajo leto,s 40 let duhovništva. Zato smo te jubileje združili v skupno proslavo v nedeljo 15. januarja t. 1. Zjutraj pred sveto mašo so imeli č. g. župnik lep nagovor vsem jubilatom pevcem pred oltarjem in podarili so vsakem spominsko sliko in svečo. Za svoj jubilej so vsem faranom podelili blagoslov, kakor pred 40 leti kot novomašnik. Prav lepa in ganljiva je bila cela slovesnost.
Popoldne se je zbralo veliko fantov v župnišču častitat svojemu župniku-jubi-lantu. Reberški otroci so igrali dve prav mični igri v slovenskem in nemškem jeziku in izborno so rešili svoje vloge. Spet drugi so častitali č. g. jubilantu v lepih deklamacijah in so mu poklonili od faranov lepih daril. Nastopili so tudi cerkveni pevci in tamburaši. Nazadnje smo še bili dobre volje pri obloženih mizah, za kar gre hvala celi fari. Vsa slovesnost nam bo ostala dolgo v spominu,
KAMEN V PODJUNI
Ob praznikih je umrl po daljši bolezni v bolnišnici živčnega zavoda „Valduna“ v Rankweiiu na Predarlskem Filip Roscher, Kovačev v Kamenski gori. Komaj da je na Predarlskem nastopil svoj posel, že je zbolel in z 20 leti je umrl daleč od svojih, edini sin Kovačeve družine. Žalujočim starišem in sestram naše sožalje.
Med letom sta umrli Marija Burjak in Helena Hafner.ki sta zanesljivo prihajali vsak dan k sv. maši in svetemu obhajilu. Lenca je stanovala pri svoji poročeni nečakinji v Posodovi hišici in je bila pravi angel te družinice, ko je vsak dan prinašala blagoslov od angelske mize v ljubki domek. Žal, da ni doživela več dušnopastirskega razmaha, ki se zadnji čas poraja v župniji.
Poročila sta se v starem letu Uran-kova Hilčej in Nižančev Lipej. Pevsko navdušenemu paru želimo, da bi ju tudi v novem stanu spremljala pesem zahvale in prošnje, pesem radosti in veselja in da bi jima čim največ mogoče prizanašala pesem žalovanja.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllllllllilllllllltlllllillimilllMIllillllllimilllllllllllllllllllllllliinilllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIHMIIIIlillllMIII
„Slovensko sem se učila samo pri veronauku“
Tako mi je rekla mlada, 25 letna žena, doma iz Spodnje Koroške. V šolo je torej hodila od 1931 do 1939. In v vseh teh letih se v šoli, v katero je hodila, ni nič poučevala slovenščina. Niti brati, še manj pisati se je naučila v šoli slovensko. Kar se je narčila slovensko, to se je nadčila pri veronauku.
Če se govori o narodnostnih pravicah, je pač najprimitivnejša zahteva, da se otroci vsaj brati in pisati naučijo v šoli v materinščini. Naši slovenski otroci niti te pravice niso bili deležni. Zato je da-
PRI SV.
Ko sem šel tedaj „Skoz Št. Ilj-' k sv. Luciji sem obljubil, da bom povedal, kako je bilo tam in hočem to obljubo izpolniti. Torej, ko sva. prišla s tem štiljča-nom sokz Habrije je bila takoj tam lična gostilna in že sem omenil, da ga „štamperl“ ne bi škodovalo; pa mi pravi, da se ne spodobi in pri tej gorečnosti sopotnikovi sem seve kar šel naprej, ali na tihem sem sklenil, da bom nazaj grede pogledal noter. Skoz Otož sem ga vprašal enkrat na levo in je rekel, kar raje molčiva in ko uprasam še na desno, dobim isti odgovor in zato ne vem nič povedati. Šla sva takoj v cerkev, jaz kot dober pevec na kor, posebno ker rad slišim Kernjakove pevce. Ugledal me je Pavle in vedel sem, da se bo potrudil, da ne bo kritike. Začela se je pridiga, bila je bogata po vsebini in dolga na uri, vsebinsko nam je nakazala dolžnosti do cerkve ter pokorščino, na uri pa tri četrt. To pa je bilo uzrok, da sem sklenil še malo dalj časa ostati v cerkvi oz. v bližini. In ko sem po vsem opravilu videl, da gre veliko ljudi v najbližjo hišo, gotovo z istim namenom, da celo župnik, sem šel še jaz. Šele notri spoznam, da sem v gostilni in sicer pri Košarju, Že sem se mislil vrniti, ko me porine nekdo po stopnicah, češ „Še nisi bil kdaj v ta-berni.“ Predno sem sploh mogel odgovoriti, sem bil zgoraj in v sobi. Ker mi
MATI VZGAJA
Tonček ves zasopljen priteče k materi, ki ravno zamešuje kruh:
..Mama, nekaj mi povejte!“
„Kaj pa. Tonček?“
„Ali kura pri kljunčku znese jajce?“ „Da, sinko, pri kljunčku. Zdaj pa mir daj!“
Tonček bi še rad nekaj vprašal, a mame ne sme motiti. Spet odide k sankanju, čeprav mu glavico bega še toliko nerešinih vprašanj.
Čez par dni: „Mama. zlagali ste se!“ „Kdaj fantek moj?" je radovedna in presenečena mama.
„Kura ne znese pri kljunčku, ampak pri repu.“
„Kdo ti je pa to povedal?“ Mami je nerodno.
nes toliko mladih ljudi na Koroškem, ki so po rodu Slovenci, pa ne znajo niti brati slovensko, še manj pisati.
Vsak hip tudi lahko slišiš besede: „Ne razumem pismeno slovensko“. Toda, vzmite Nemcem nemško šolo. pa tudi ne bodo več razumeli pismene nemščine! Vsak narod se mora svojega pismenega jezika učiti. Kajti pismeni jeziki imajo neprimerno več besed kakor pa narečja. A kako naj naši mladi ljudje razumejo vse pismene slovenske besede, če ,se pismene slovenščine v šoli nikdar učili niso?!
LUCIJI
žena vedno pravi, da se naj ogibljem slabe družbe, sem malo pogledal, kam bom prisedel. Kar me pokliče nekdo. Pogledam; bil je Kernjak, ki mi pravi; Rabim ravno dobrega „basista“, prisedi, da bomo malo zapeli. Da bom vsa j v dobri družbi, sem prisedel. Vino je bilo sladko in je bilo še slajše, ko so nam prinesli še sladkorja, katerega pa ne va-gajo na deke, ampak „merijo na pest!“ No pa smo zapeli, vedno lepše in nazadnje že menda kot „angeli“. Ko smo šli naprej, nas je bila večja družba in tam med Habrijami smo bili vsi istih misli, da pogledamo še v to „lično“ gostilno. Tam pa so bili že zbrani „pevci“ in imeli smo „konkurenco“ ali bili smo hitro prijatelji in „mešan“ zbor je tudi lep! Ne vem natančno, če je tokrat res tudi bil. Bilo je precej „ledeno“ in temu snu pripisovali neke „priklone“. Srečalo nas je par ljudi, vendar nismo vedeli, da je bil vmes tudi „kurir“, ki je že šel iskat, poslan od žene nekega „romarja“, izgubljeno „zakonsko polovico“. Ko pridem domov, sem po „času dneva“ rekel „dober večer!“ Ta „Bog daj!“ je pa bil tako obširen, da ga ne morem popisati :n je trajal še drugi dan, vendar sem izvedel, da tudi ostalim ta „Bog daj!“ ni bil mnogo krajši. Zaključek vsega pa je bil, da me kot „zastopnika“ ne pošlje več nikamor, ampak pojde prihodnjič, ob vsakem vremenu — sama.
„Sam sem videl danes v hlevu, kjer se je kura ustrašila, skočila iz gnezda in med tem izgubila jajce.“
Mami je bilo težko. Ni se hotela zlagati. Tončka je hotela le hitro odpraviti in se zavarovati pred nadaljnjim spraševanjem. Tako pa je v otroku vstala o materi slaba luč. — Lahko je učiti materi: „Laž ima kratke noge,“ a nikdar zlagati se, je veliko težje.
Otroci dandanes hočejo veliko vedeti, zbujeni so bolj kot smo bili mi, hočejo jasnih, resničnih odgovorov.
Mati, če hočeš vzgajati k resnicoljub nosti. sama dajaj zgled. Otrok mora reči o tebi: „Naša mama se nikoli ne zlažejo, tudi jaz se ne bom.“	I. M.

GRUDA IM
Zgornji naslov je dal francoski pisatelj svojemu romanu, v katerem opisuje, razpad podeželja. Tudi pri nas se je že marsikdo vprašal, kje tiči vzrok, da obstojajo nekatere župnije le še na papirju, dočim so v resnici že desetletja nezasedene in se oskrbljujejo iz sosednje župnije. Tudi šole v dotičnih župni-jah se kljub poudarjanju o potrebi višje organiziranih ljudskih šol od' šolske «trani, le redko povzpnejo preko običaj ne ehorazrednice. Gotovo je bilo nekaj župnij v dobi cesarja Jožefa II. ustanovljenih, ki nimajo pravega središča in so bile ustanovljene bolj radi tega, da bi se odvrnila pozornost ljudi od odpravljenih samostanov. Vendar je neverjetno, da hi še ustanavljale župnije v tistem času čisto po nepotrebnem. Vzrok nazadovanja teh župnij leži v tem, da so postali kmetje in predvsem gorski kmetje po letu 1848. sicer lastniki svoje zemlje — večinoma, a vendar lastniki, za katerih obstoj se nihče od merodajnih ni posebno zanimal. Nasprotno! Graščak, ki je imel za podložnega kmeta in njegov ob-*toj vsaj malo zanimanja, ker je kmet obdeloval svojo gorsko domačijo in oddajal graščaku določeno desetino, se po odpravi desetine zanj ni več brigal. Poleg tega so imeli kmetje večkrat še ser-vitutne pravice do graščakovih pašnikov, do lesa in stelje. Graščaku je bilo seve ljubše, če so s kmetom vred izginile tudi kmetove servitutne pravice. Vzrokov za kmetov propad pa je bilo več. Najprej pri kmetu samem, ki ni bil vselej dovolj zrel za doseženo prostost. Večkrat tudi ni vedel, da mora plačevati celo od še tako nedonosnega močvirja ali skalnatega sveta davek. Graščak je to kmetovo nevednost izrabil. Plačal je mesto kmeta davek in čez gotov čas je postal mesto njega lastnik dotične parcele. Drugi vzrok razpada gorskih kmetij so bili cenejši poljski pridelki iz pJo-donosnejših sosednih dežel. Predvsem ogrsko žito. ki ga je dovažala v tem ča. su zgrajena železnica, je kmeta hudo za delo. Nešteto zgodb se pripoveduje o vraž je verstvu, ki je navdajalo podeželsko ljudstvo s strahom pred železnico, v resnici pa bi lahko navdajal tedanjega kmeta strah pred železnico iz gospodarskih ozirov. Saj je bil ropot železniških koles pogrebno zvonenje marsikaterega kmeta. Država pa je bila tedaj še manj dalekovidna v tem oziru kakor danes in si ni delala nobenih skrbi, ali bo graščak, bančni ali tovarniški podjetnik ohranil od kmeta v njegovi stiski pridobljeno posestvo v približno istem razmerju gozdne, pašne in posestvine posesti, ali pa bo vso posest zagozdil in napravil iz lepo zaokroženega posestva svoj lovski
revir. Posojilnic in zadrug takrat še tudi ni bilo, da bi priskočile kmetu na pomoč. Davek je bil v redu plačan in s tem je bila stvar opravljena.
Danes si dela država vsaj v teoriji skrbi, ker ni pravega razmerja med gozdom, pašniki in posestvino. Na podatkih iz žvabeške občine si hočemo prikli cati v zavest, kako so razpadala tedaj manjša in srednja posestva. Pri tem pa se popolnoma zavedamo, da žvabeška občina ni noben kričeč slučaj. V izrazitih gorskih občinah bi lahko navedli imena razpadlih posestev v desetkratnem do petnajstkratnem razmerju s tukaj navedenimi.
V žvabeški občini so izginila v polpretekli dobi sledeča posestva. V Žvabe ku: Pekova koča. štev. 6; Vedenova koča, štev. 9; Henžova kmetija, štev. 20; na Komelu Kufjakova in Apovnikova koča. Glede Apovnikove hiše je dodati, da je bila porušena šele v sedanji vojni pri spopadu partizanov z nacisti in se je po vojni sezidala za šolo. V Doljni vasi ne obstojajo več sledeča posestva: Pisel nikova ali Piselčeva koča, št. 9; Kacova kmetija, št. 7; Pavličeva koča, št. 10 in Mikičeva koča; v Zgornji vasi: Herman, št. 6; Mežnar ali Turkiž. št. 17; Miren čar, št. 22 in Rolovčeva kajža. Ob Dra vi: Brodnik, št. 1 in Grabnar, št. 4. Ta skromna ilustracija kmečkih žaloiger v gorskih občinah naj bo pobuda, da se v vseh gorskih občinah zanimamo za razpadla posestva in rešimo vsaj njih imena popolne pozabe. Marsikje so izginila
s posestvi vred tudi značilna rodbinska imena. Fotoamaterji so naprošeni, da oskrbijo vsaj nekaj prič nekdanjih posestev o tu in tam še obstoječih razvalinah in sadovnjakih.
Kmetje, mali in srednji, dejstvo izginulih posestev vam bodi resen opomin, da se oklenete z vso ljubeznijo svoje grude, da jo ohranite neokrnjeno svojim potomcem. Pri vsem naprednem gospo darstvu, ki je nujno, ako se hočete, ohra niti v sedanjih gospodarskih stiskah na lastni zemlji, bo treba še veliko IjuBezni do grude, da vztrajate v tem trdem boju. Gotovo se zavedate pri nesigurnosti denarja ,da je vaše posestvo vendar nekaj bolj zanesljivega, a to še ni dovolj. Tega vas uči usoda že marsikaterega stanovskega tovariša. Stoletni sen kmeta po zadostni zemlji naj se ne izživlja samo v praljicah o prestavljanju mejnikov in zapisanju zadolženega kmeta vragu v dosego denarne pomoči, temveč v resnem boju za ohranitev in izboljšanje svoje zemlje. Vlada., kmečko-stanov-ske in strokovne zveze s poslanci in občinskimi zastopniki pa naj z vso resnostjo priskočijo kmetu na pomoč v njegovem obupnem položaju. Ne samo z besedami in samo pred volitvami, ne glede na volitve, ne glede na narodnost, temveč vselej in povsod se izkazati, kjer se rabi učinkovita pomoč. Najprej pa se mora nuditi pomoč tam, kjer je že največ žrtev in tukaj slovenski del, na našo globoko žalost, vselej in povsod prednjači.
Mftaaša ikkMmef® toka
Kaj je kilowatna ura?
Vsak potrošnik električne sile je priključen s stranskim ali priključnim vodom na omrežje elektrarne, ki mu dovaja električni tok gotove napetosti. Pri nas je napetost električnega toka 110 ali pa 220 voltov.
Ako ni vključena električna žarnica, kuhalnik, likalnik, kak stroj itd., ne doteka po vodu električni tok. Ko pa žarnico vključimo, to se pravi, ko prižgemo luč ali kadar vključimo kak stroj, doteka električni tok in plošča na števcu se vrti. Ta plošča se vrti hitreje pri veliki uporabi toka in počasneje pri mali porabi toka.
Vsak potrošnik toka bi moral poznati vsaj najvažnejše izraze iz nauka o elektriki, da more tako tudi sam izračunati, koliko porabi toka za razsvetljavo in koliko za stroje.
Jakost električnega toka merimo z a m p e r j i, napetost z volti in storilnost z w a t i. Pri odvzemu toka (amper) iz električnega omrežja gotove napetosti (volt) je dosežena gotova storilnost (wat). Ako pomnožimo napetost v voltih z jakostjo v amperjih, dobimo storilnost v watih, torej: volt krat amper je wat (VXA=W). Napetost kake električne naprave je vedno ista, jakost pa se menja po uporabi toka električne naprave.
Storilnost 1000 watov imenujemo 1 kilowat ali kratko 1000 W ~ 1 kW (kilo je grški izraz in pomeni tistoč).
Ako daje električni vod storilnost 1 kW skozi 1 uro, je izvršeno delo ene kilowatne ure.
1 kW X 1 ura = 1 kilowatna ura — 1 kWh (h pomeni hora. kar je latinski izraz za uro).
K. M.:
VRNITEV
■	Drugi dan po vrnitvi je Frone natan čno pregledal dom, ki je ostal. Hlev je skoraj prazen, skedenj požgan. Ograja okrog vrtiča je razmajana, porjavela žična ograja leži na tleh kakor močna zapuščena pajčevina. Po vrtu rasto ko prive, dvoje modrih aster rine izmed srhkega listja. Bezeg je ostal, kakor je bil. Dvorišče je čudno samotno.
Potlej je šel med njive. Sprejele so ga * mirnim pokojem, kakor da hranijo v Aebi zadnje očetove besede. Frone je obstal na ©kroglastem gričku in miže gle dal na srpasto zavite brazde.
■	Zemlja je ostala. Kdo bi jo odnesel V Prebičana je stegnila svoje rjavo telo in se prepaja s soncem, ki sije spod neba To toplo telo domače zemlje!
Frone globoko diha. V zraku je čudno .slasten vonj (duh) pomešan z duhom mete in kumne.
Ne more drugače^ da sede v travo Trop metuljev motoglavi prek stebel lepljive kadulje, brenčanje čebel je sh sati kakor dihanje zemlje.
Zemlja ga je torej pričakala. To rja vo prstenasto telo, ki se zdaj koplje v soncu. Samo zemlja. Očeta ni več. ma
tere tudi ne. Jože je umrl pred dobrimi tremi meseci. Ni ga pričakal.
Zdaj je sam z zemljo.
Frone leže na hrbet in si pripogne košato kresnico prav do ust. Bel cvet z rumenim očesom je tako čudovito lep.
Nazadnje je zemlja v tem trenutku reva. Ko j prvi večer je bil skoraj jezen nanjo. Pričakala ga je kakor deklič, ki bi od nepočakanosti najraje zavrisnil. Vso noč je moral misliti nanjo. V hiši so dihali s sten stari svetniki, pratika je še vedno vodorila s trama, ki je delil hišni strop, postelje so bile prazne. Prav sam je ležal v hiši in se mučil z mislimi, ki jih je sprožil stari Poglajen.
Kako misliš Frone? Da je Jože ostal, bi bilo vse prav. Zdaj pa si sam z zemljo. Seveda, šole boš tudi težko pustil, ko si že tako daleč prišel.
Da bi Poglajen vsaj prvi večer ne sprožil teh misli. Dovolj je bilo žalosti, ko je stopil v prazno hišo.
Frone vso noč ni mogel spati. Vsa Re kar jeva zemlja se je zgnetla na kup in prišla pod okno. Frone jo je pozna! dt poslednjega razora, do zadnjega lesko rega grma. NiČ prešerna ni bila, čudne resna in težka, čeprav ni mogla skrit veselja nad Froncovo vrnitvijo.
To so gmajne. Vitka debla smrek m košata telesa hrastov, kakor konopne vrvi zviti lesovi gabrov, gladka telesa
bukev in rdeče rožnati macesni. Rekarjeve gmajne! Oče jim je prizanašal z žago in sekiro.
In tu so Rekarjeve njive! Na ravnem in v bregih, gladke kakor lepo postlane postelje. Eh, lepših njiv ni na svetu!
Tu Rekarjevi travniki s travo, ki diši kakor sama božja milost. In med travo so kresnice po marijini laski, kadulja, ki jo imajo posebno radi črmlji in kislica, ki jo radi žvečijo otroci.
Vsa Rekarjeva zemlja je pod Fronco-vim oknom. Resna kakor deklič pred možitvijo, ko ugasne vnjej poslednja dekliška nečimernost.
Frone jo odriva od ,sebe. Šol vendar ne more kar tako pustiti. Še dve leti. potlej bo gospod. Zemljo ljubiti ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Poznati jo moraš, jo božati še takrat kadar noče roditi in biti dober z njo vsak dan. Pa. ni lahko. Včasih je kakor razvajen otrok, pa je nenadoma spet kakor zrela žena, ki se ne zadovolji z navadnim ljub kovanjem.
Frone se otepava dušečih misli in si ;kuša naslikati prijetno bodočnost v me-s tu. No, saj bi doma ne prodal, Bog va ruj, v najem bi ga dal in ko bi bil go spod, bi hodil vanj na počitnice.
Zemlja pod oknom ga razume. Užaljena je. Froncu se zdi kakor zavrnjena nevesta.
Eno kilowatno uro napravi na pn 40 watna žarnica, ki gori 25 ur. (40 W X 25 h 1000 Wh = 1 kWh).
Izraza kilowat in kilowatna ura večkrat zamenjujejo, četudi vidimo, da sta to dva popolnoma različna pojma. Kilowat je merilo za električno storilnost (volt X amper), kilovatna ura pa merilo za električno delo (kiiowat X uporaba v urah).
Kaj kaže števec?
Ako pridemo v trgovino in plačujemo račun, vidimo navadno, kako blagajna zapiše (registrira) naš račun.
Ako kupujemo v elektrarni, to se pravi, ako torej vporabljamo električno silo za razsvetljavo, za pogon strojev ali za ogrevanje, nam pokaže števec, koliko kilowatnih ur smo pri tem porabili in koliko moramo plačati.
Pri števcu je poseben mehanizem, ki je napravljen tako, da vidimo v malem oekneu 5 do 6 številk, ki jih moramo odbrati. — Ako bi se zgodilo, da vidimo takrat, ko hočemo odbrati, v istem polju dve številki, ki sta pa le deloma vidni, odberemo spodnjo številko.
Ako hočemo ugotoviti uporabo električnega toka v kWh v gotovem časovnem razdobju, na pr. v enem tednu, postopamo takole: Zapišemo stanje številk na števcu začetkom dobe, torej začetkom tedna in pa koncem tedna. Razlika med obema številoma nam pove uporabo ,,kWh“ v tem času.
Primer :
Števec je kazal v nedeljo, dne 8. januarja ob 14. uri — 0879.50.
Števec je kazal v nedeljo, dne 15. januarja ob 14. uri — 0889.39.
Razlika — 9.80 kWh.
Ako hočemo iz te uporabe sedaj izračunati, koliko nas stane uporaba električnega toka v tem tednu, pomnožimo dobljeno število s ceno, ki jo moramo plačati za 1 kWh po ceniku in prištejemo še temeljno ceno.
Ako je določena cena za 1 kWh na 0.28 šilingov in ako znaša mesečna temeljna cena 6.50 šilingov, dob:mo stroške za uporabljenih 9.80 kWh: 9.80 X 0.28 = 2.74 šilinga. K temu prištejemo še temeljno ceno za en teden, torej približno eno četrtino od mesečne temeljne, cene, torej 1.63 šilinga. Skupaj je torej Š 2.74 -f Š 1.63 = Š 4.37. Toliko znaša torej cena za porabljeno množino toka v omenjenem tednu.
Važno je, da ravno v zimskem času večkrat odberemo porabljeno množino električnega toka na števcu, ker bi prevelika poraba toka imela lahko za posledico, da moramo zaradi predpisov o preveliki uporabi toka v zimskih mesecih plačati zvišano pristojbino. Pa tudi drugače je števec najboljši kontrolor za pravilno uporabo toka, zato večkrat preglejmo, kako kaše števec, ker tako koristimo sebi, to je svojemu lastnemu gospodarstvu.
V najem bi rad dal mojo ljubezen? Čakala sem te, da se vrneš, z vsem svojim rjavim telesom sem trepetala po tebi, zdaj bi me rad naredil za deklo.
Na hrbtu leže premišlja Frone prvo noč v domači hiši. Sonce sije na njive.
S kresnico si boža lice.
Težko mu je ob tej rjavi prsti, ki ga je čakala. S kakšno silo poganja iz sebe, kar so vsejali vanjo. Kakor da bi hotela pokazati svojo moč in svojo nezmaglji-vo ljubezen. Mar ne kriči vsaka njiva posebej:
Poglej me! Še v zibeli si bil, ko sem mislila na te. Ti pa se me otepaš in misliš na šole. Zadaj bi hodil od mene, ko te imam tako rada.
Izpod zemlje blešči rjava prst kakor zarjavela laket kmečkega dekliča.
Frone trga bele lističe kresnice.
Grem — ne grem, — grem — ne grem, — grem — ne grem —.
Rumeno oko pusti mrtvo pasti v travo.
Potlej se nenadoma dvigne in zakolo-vrati nazaj po kolovozu. Noče se obrniti, noče še enkrat pogledati po hrepenenju] ki ga je polna vsa dolina, kakor pijan primotovili domov.
Poglajen je stal pred hišo.
„Si bil na vasi?“ je mignil z glavo.
(Dalje prihodnjič)
'Uši izbaja <>«*1?«	Narn?-, «- oe* mAivnn. Na«	Celovec Vku-piei Rin# 2fi< levo 'Če-- . •ii»sefnn 1.60 S. ~ Posamcv.nH Uevtlka 4!) arolev - Častnik in izda-
jatelj Krščanska ljudska 'Stranka, Celovec Vikirii.tfvi H mg 26. — Odgovorni jr-dni k dr. Valentin Iruko Celovec, Viktrmger King 20. — T.nka Tiskarna , Carmlhia", Celovec.