36. štev. v Ljubljani, sobota 6. septembra 1924. ‘ Dln- Leto VI. GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in uprav,iMttvo; L}*****, it. % Itvt. I Izhaja VSakO Soboto. | Nerati se računajo po veliko.«. Cene so navedene Telefon Itcv. f7. ——g| Meatfaia naročnina: za tonemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. I ,""n v oglasnem delu. ,rT 1 - Naši mladini. Sedmega in osmega septembra zboruje v Mariboru uarodnof-soč)i$alističua mladina. Že v zorni mladosti okuša proletarski rod vse krivice, ki izhajajo iz neenake borbe med razredom neposedu-jočih in razredom tistih, katerim nudi današnji krivični družabni red izobilje iti neomejeno gospodstvo. Komaj se zave proletarski otrok svojega življenja, že ga potisne težka vsakdanja borba za kruh v zaduhle delavnice, tovarne in ru-dokope. Komaj je (odrasel (otroškim igram in ljudski šoli, že mora na delo, na Irdo delo od zore do mraka. In čez i ; o izoblikuje iz otroka mlad mož, ki nima spominov na lepo mladost, ampak nosi v svojem srcu samo trpko zavest, du je rojen iz trpljenja in za trpljenje. Hoditi mu je v življenju pot, ki jo je i'.eil vse življenje njegov proletarski oče in ki jo je hodila njegova proletarska mati. Taka je resnica. Ker je pa ta resnica tudi krivica, je naravno, da v mladem, življenja in resnice žejnem proletarcu izbruhne vprašanje: Ali mora ostati tako vse žive dni? Ali nisem tudi jaz enakovreden in enakopraven član človeške družbe? Ali nimam tudi jaz pravce do človeka, vrednega življenja? Vprašanju sledi odgovor: Da, tudi ti, ki si danes izkoriščan, tlačen in brezpraven hlapec, imaš isto pravico do ulivanja življenjskih dobrin, kot jo ima privilegirani kapitalstčni razred. Samo lo jc, tla ti le pravite še ne uživuš, »ločim jih kapitalistični razred že ima. In še to je, da boš dosegel svojo pravico le ■l bojem v razredno-zavedni proletarski organizaciji. V tem spoznanju je mladi proletarec potrjen v naukih socijalizma, in v tem spoznanju temelji namen in borbenost narodno-soc|jalističnih mladinskih organizacij. Seveda je pa pogrešeno, če bi mislili, da je socijalno, gospodarsko in kulturno blagostanje odvisno izključno le od dosege materijelnih dobrin. Spored-110 z borbo za materijelne dobrine, mora streme« naše udejstvovanje predvsem aitcm, tla dvignemo proletarijat iz močvirja srčne posurovelosti in ga prerodimo v znamenju humanitete in člove-čanstva. Naš cilj bodi: nravna povzdiga človeka do one stopnje, ko bo v njem zamorjen nizki in brahijalni egoizem ter doseženo čisto bratstvo. Vsakdo se mora zavedati, da ne živi radi samega sebe in da ne sme nikdar nikomur storiti kaj takega, kar ne bi hotel, da bi drugi njemu napravili. Če to dosežemo, nam bo prosto odprta pot v socialistični družabni red in ne bo je sile na svetu, ki bi lahko zastavila novemu, prerojenemu človeku pot v svetlejšo in boljšo bodočnost. F. B.: Po členu 95. oz. 135. ustave so se pod vlado P.-P. na brzo roko imenovali veliki župani za Hrvatsko in Slavonijo ter drugod. Pričelo se je brez potrebnih priprav z likvidacijami pokrajinskih uprav. H|azni vzroki, zlasti pa dejstvo, da je rabil prejšnji režim ua vodilnih mestih predvsem dobre agitatorje, so zakrivili, da se likvidacija ni mogla izvesti. Nove oblasti niso bile organizirane. Pokrajinske uprave torej niso imele komu predati agend. Nastal je kaos v upravi, zastoj, ki *je onemogočal poslovanje. Nikdo se ni več spoznal. Nikdo ni hotel biti kompetenten. Od Poncija do Pilata je bilo treba romati v najpriprostejših zadevah, pa še nisi ničesar opravil. Akti so se množili. Društva, družbe, zasebniki so trpeli ogromno škodo. Nevolja je rastla. Ljudstvo je preklinjalo. Oblasti so pa gledale skozi prste. P.-P. partizani so se izkazali pač za dobre priganjače, so znali brezobzirno zatirati nasprotno mnenje, so oboroževali na skrivnem lastne pristaše ter uganjali korupcijo na debelo, odpovedali pa so baš v najvažnejših stvareh tam, kjer je bilo treba pokazati največ organizatornega talenta, takta in obzirnosti. Vidovdanska ustava se je izkazala praktično za neizvedljivo, ker je režim radi svoje nesposobnosti ni mogel izvesti. Tak je bil položaj, ko je nastopila nova vlada. Kaos, ki je vladal z malimi izjemami povsod v prečanskih »kolonijah«, je onemogočal uradovanje ter dajal priliko raznim }ltemnim elemen- Ni lahka pot do našega cilja. Tem težja, ker današnji družabni red naravnost sili prolelarijai v nasprotno smer. Več že večkrat ugotovljenih vzrokov je za to in gotovo ni med zadnjimi oni, da zastopniki današnjega kapitalističnega družabnega reda v obrambo svojega privilegiranega slališča niti ne dopuste, da se izvrši nravni preporod proletari-jata. Znano je, kakšne ovire se stavlja-jo od vladajočih proletarskim organizacijam, izobrazbi proletarske mladine in raznim socijalnim institucijam, ki so ustanovljene v te svrhe. Nov človek, ki bi obvladal gibanje proletarijata, bi bil pač zadnji memeaio kapitalističnim izkoriščevalcem. In ravno, ker vemo za učinek, ki ga bo povzročila dosega našega cilja, moramo navzlic vsem zaprekam na delo, ua težavno, a hvaležno delo. In kdo je bolj poklican k temu, kot mladinske proletarske organizacije! Nase mladinske organizacije so na najboljši poti, da vzgoje za socijalistično borbo boljši naraščaj od današnje starejše generacije. Prepričani smo, da bo tudi nedeljski zbor dokazal, da hočejo tudi še naprej ostati na tej poti. Izobraževalno in vzgojno delo, ki ga navzlic teikočam vrše naše mladinske organizacije, je neprecenljive važnosti. Z mladino lahko še vse dosežeš. S starejšimi je že mnogo težje. Mladina je dovzetna za nove ideje. Če se bo mladina znanstveno bavila z idejami narodnega socijalizma, potem bodo iz njenih vrst izšli borci, ki ne bodo nikdar omahovali, ki bodo dnevna politična vprašanja dobro ^razločevali od načela uosti in ki ne bodo v nobenem slučaju izdali z uskoštvom našega prapora. Mladina naj se zaveda, da se brez socijali-stične izobrazbe ni mogoče udejstvovati v politiki, se ni mogoče uspešno boriti zn pravice proletarijata in ne misliti na to, da bi kdaj dosegli nov družabni red. Kdor nima socijalistične izobrazbe, lahko kvečjemu uganja demagogijo in se udeležuje praznega kričanja po gostilnah in cestah. Vse to pa ne bo koristilo narodnemu socijalizmu, in ne proletari-jatu. Življenje je preresno, in narodno-socijalistična ideja pregloboka, da bi jo bilo mogoče odpraviti s puhlicami. Vsa bodočnost je v rokah mladine. Bodočnost narodnega socijalizma in bodočnost boljših časov za jugoslovanski proletarijat. Razumljivo je, da zato Na-rodno-socijalistična stranka polaga največjo važnost na svoje mladinske organizacije. Saj se v mladinskih organizacijah formirajo leto za letom nove čete strankine armade. Parlament naše mladine v Mariboru zasluži zato našo največjo pozornost. Pozdravljeni, najmlajši borci, za na-rodno-socijalistično idejo! tom ribariti v kalnem. Pravna sigurnost, zaupanje v državne oblastnike in vera v objektivno postopanje je ginilo, kakor kopni sneg spomladi pod toplimi solnč-nimi žarki. Treba je bilo remedure. To je uvidela tudi nova vlada. Da se izogne katastrofi, je ustavila likvidacijo pokrajinskih uprav in se pripravlja, da upostavi, kakor se kaže povsod v prečanskih krajih nekak status quo. Tudi v Sloveniji je imela SLS sličen načrt. Zahtevala je, da se imenuje za celo pokrajino edini veliki župan v 'Ljubljani, v Mariboru pa le podžupan. Za pod-župansko mesto pa, ki ni predvidno v činovniškem zakonu, ni bilo dobiti kandidata. Zato so morali imenovati tudi za Maribor celega župana, ker drugače šlo ni. Smešna je torej trditev »Jutra«, da je zahteva SLS propadla na kraljevem odporu. P.-P. časopisje je zbog tega zagnalo preglušljiv krik in vik. Vsi veliki in mali, ki trobijo v rog prejšnjega režima, označujejo obustavitev likvidacije kot »prvo koncesijo« Radiču. Stvar je pre-bedasta, da bi se pečali z njo, ko ne bi tičalo za njo toliko zlobe. Hrvaška je imela pod Ogrsko svojega bana in svojo avtonomijo, ki sta jo P.-P. ukinila, da potlačita prav po »bratsko« Hrvate. Nova vlada, ki stoji na stališču sporazuma, je dala Hrvatom del pravic nazaj. Kaka 'koncesija « je to? O koncesijah pač ne more govoriti razbojnik, ki je sodnijsko prisiljen povrniti oropanemu imetje. Še bolj se smešijo ti lističi, če se sklicujejo na zakone in ustavo, ki jo je prejšnji režim poznal le v toliko, v kolikor je služila »partiji«, oziroma iz-vestui kliki. Mi vemo, kako je P.-P. režim zlorabil ustavo pri zatiranju časopisja osebne svobode, svobode zborovanja itd. Mi vemo, kako so n. pr. Wilder i. dr. hoteli uplivati ua sodstvo itd. Zlasti pa vemo, kako so se nastavljali in zapostavljali uradniki in vemo, da jim je prejšnji režim za četrt leta prikraj-ševal postavno izmero dohodkov, dasi-ravno ni denarja nikdar manjkalo v »partijske« svrhe. Kakor roganje zveni tedaj povdarjauje zakonov iz ust tistih, ki so poznali zakone, dokler so bili na krmilu, le v lastni profit. Omenjene izpremembe na Hrvaškem in drugod pa ne pomenjajo kršitve ustave, ki se je izkazala za praktično neizvedljivo. P.-P. klika je bila dosti dolgo na krmilu, da bi bila mogla izvesti ustavo, če bi bilo mogoče. Ako danes vlada z uvidevnim ravnanjem krpa P.-P. grehe, ji moremo to šteti le v dobro. Srbija je Irinajstkrat menjala svojo Naša krajevna organizacija v Mariboru je izdala ua svoje volilce sledečo okrožnico: Tovariši volilci! Dne 21. septembra nam bo treba stopiti na volišče, da oddamo svoje glasove tisti stranki, ki bo najboljše zastopala naše interese v občini. Krajevna organizacija naše stranke se je z odobritvijo načelstva v Ljubljani pridružila narodnemu bloku kot enakopraven član. V tem bloku, ki ima do podrobnosti izdelan delovni program, ua katerem je tudi naša stranka sodelovala, imamo narodni socijalisti vnaprej določeno število svojih kandidatov, ki bodo tudi izvoljeni in katerim bo mogoče v okviru delovnega programa izvajati program narodno-socijali-stične stranke. Zato je dolžnost vseh naših somišljenikov, da oddado svoje glasove za listo narodnega bloka, ki bo imel svojo skrinjico na prvem mestu. Zakaj gremo v volitve skupno z ostalimi narodnimi strankami? Zato, ker smo po temeljitem prev-darku spoznali, da bi po sedanjem volilnem redu mariborska občina lahko prišla v posest nemškega kapitalizma, če bi narodne stranke šle ločeno v volilni boj in je bilo za nas odločilno, da se to ne zgodi, ampak da ostane Maribor še nadalje in tem bolj slovenski. Poleg tega se zavedamo, da bodo imeli naš delavec, uslužbenec, obrtnik in sploh slovenski človek tem več zaslužka in blagostanja, čim trdneje bo občina v naših rokah. Za nas, narodne so-cijaliste, je narodno vprašanje predvsem socijalna zadeva, ki globoko pose-za v dobrobit delovnega ljudstva. Šele po rešitvi narodnega vprašanja se nam 1)0 v polni meri in uspešno mogoče posvetiti končni rešitvi socijalnega vprašanja. Zato naj gredo na volišče vsi naši somišljeniki in naj pridobivajo za listo narodnega bloka tudi ostale Slo-vence. Pomen tega, da gre sleherni slovenski volilec na volišče, je v tem, da Nemce s svojim številom tudi absolutno porazimo. Slovenska zmaga mora biti popolna že radi tega, da se Nemci v Avstriji in Nemčiji ne bodo mogli sklicevati na to, da je Maribor nemški. Svoječasno ljudsko štetje, ki je pokazalo 24.000 Slovencev in 6000 Nemcev, morajo potrdili sedanje volitve. Vse govorjenje o narodnosti in zvonenje po loči nič ne pomaga, ako v odločilnem Irenotku z dejanji ne dokažemo svoje narodnosti. V Mariboru stoji zaenkrat narodni interes na prvem mestu, zato se je na-•odno-socijalistična stranka pridružila narodnemu bloku, da s tem pripomore k ojačenju slovenskega življa. Da narodni socijalisti nismo iskali Moka s socijalnimi demokrat, temu je vzrok ta, da so oni v obmejnih krajih i ili vedno zagovorniki nemštva in so !-odpirali tujeroden živelj in dajali 1-rodnost in zaslužka tujcem ter so s lem prikrajševali domačine. Tudi ne vrnemo pozabiti, da so bili Nemci v prejšnji državi privilegiranci in da so \ sled tega v boju z nami v marsičem na boljšem. Izvajanje internaci-j tnalnega programa je radi navedenega ustavo, pa ni razpadla. Trdno verujemo, da bo tudi Jugoslavija obstala, ako se izpremeni neizvedljiva Vidovdanska ustava. Zato pa je še čas. Danes ima vlada polno drugih poslov. Izboljšati mora upravo: in izdelati 'zakonske predloge za jesensko zasedanje skupščine. Baja in Laziča, Svetozar in Gregor pa naj lažejo po svojih trobilih, kakor jim drago. Na stvari sami jim tako dolgo ni mogoče nič izpremeniti, dokler ima vlada za seboj ogromno večino. To pa ima nesporno, kakor je pokazalo zadnje zasedanje. Mi, narodni socialisti, nimamo uiti najmanjšega povoda pretakati solze po P.-P. režimu. Bili smo pravtako na imeniku proskribirancev, kakor komunisti, klerikalci, zemljoradniki, Radičevci i. dr. Ti časi so za nami in se ne po vrne jo več. Zli duh Slovenije, dr. Žerjav, je s svojo cinično kliko doigral naslovno ulogo. Njegova pest nas ne bo več ovirala in nas tiščala k tlom, kakor dose-daj. Tudi nam se obeta prostejši razmah. momenta vedno v škodo Slovencev. — i udi še nismo pozabili, kako so postopali nemški socijalni demokrati, ki so stali zmiraj na strani nemških šovinistov, vselej, kadar je šlo za boj proti Slovanom. Da nismo iskali zveze s socijalnimi demokrati, pa je vzrok tudi v tem, da oni sami v svoji vodilni vlogi v dosedanjem občinskem zastopu niso iskali nikoli zvez z nami, ampak raje povsod drugod. S kapitalističnimi strankami so se družili proti nam, kar dokazuje, da jim ni bilo resno za socijalizem, marveč samo za politične barantije iu osebne koristi nekaterih njihovih voditeljev. Nič drugače niso postopali pri vseh socialističnih predlogih, ki jih je stavila naša delegacija v občinskem svetu. Tako n. pr. so zavrgli naš stanovanjski predlog in sestavljali svojega samo zato, da bi naš ne prišel v poštev. S tem se je cela ta važna zadeva zavlekla iu končno sploh onemogočila, dasi je stanovanjsko vprašanje eno izmed najbolj perečih, ki zadene v prvi vrsti delavce in nastavljence ter sploh vse revno ljudstvo. Ponovno poudarjamo, da postopanje socijalnih demokratov v mariborskem občinskem svetu ni šlo nikdar za splošnimi socijalističnimi načeli, marveč večinoma le za osebnimi koristmi. Smatramo za docela neresne lake soci-jaliste, ki iz ljubosumnosti onemogočajo, da bi se uresničili predlogi drugih strank, čeprav so važni in koristni. Tako n. pr. še do danes ni rešen predlog naše delegacije, da mora občinski svet določiti za občinsko uradovanje slovenski službeni jezik, kar bi imelo za posledico nameščenje Slovencev. Resnici na ljubo naglašamo, da so celo oni, ki so kandidirali na delavski listi in se jih je smatralo za komuniste, bili v narodnem oziru boljši in da so bolje pojmovali načelo: »Na domači zemlji kruh v prvi vrsti domačinu!« Nismo nacijo-nalni šovinisti in zato ne gojimo sovraštva do Nemcev. Nasprotno! V njihovi domovini jim želimo vse najboljše, ker nam tako veleva naše vsečloveško čustvovanje. Tu pa, na naši zemlji, mora biti naš človek prvi in šele potem Nemec, ker tako zahteva naš interes in ker tudi oni nič drugače ne postopajo tam, kjer so doma. Uverjeni smo, da je naše stališče nele pravilno, ampak tudi pravično. — Tudi smo prepričani, da bomo socijalne interese našega delavstva in uslužben-stva lažje in z večjim uspehom branili v narodnem bloku, kakor bi bilo to mogoče skupno z laži-socijalisti. Pred očmi sta nam narodni značaj mesta Maribora in socijalni interes našega narodnega proletarijata. Zavedamo se, da nam le delovni program narodnega bloka daje garancijo, da bomo lahko z uspehom ščitili narodne in socijalne zahteve svojih volilcev. Zato pozivamo vse, ki izpovedujejo načela narodnega socijalizma, da sledijo našim navodilom in vrše agitacijo od moža do moža za častno zmago narodnega bloka. Odbor krajevne organizacije narodno- socijalistične stranke v Mariboru. • Mladinsko izobraževalno društvo „Bratstvo“ v Mariboru priredi ob priliki glavnega zbora jugoslov. narodno-socijalistične mladine v nedeljo, dne 7. septembra 1924 v Narodnem gledališču AKADEMIJO Spored: 1. »U boje, zbor iz opere »Zrinjskk (l)rag. Hruza), Chateuse-Felah (Orient valček) (S. Bosiljevac). Zborovodja br. Mttller. 2. Recitacije br. E. Kragelj-a. 3. »Prodana nevesta«, koračnica (B. Smetana-1. Bartl). »Oprosti mi, o majka moja«, molitev (I. Bozzoti). Zborovodja br. Milller. 4. Solo petje: a) Pavčič: Pred durmi; b) Grieg: Ljubim te; c) Konjovič: A man, djevojko. Izvaja g. Živko August. 5. »Večer na Savi« (M. pl. Farkaš). »Z Velebita klik se ori«, moški zbor spremljan s tainburaškim zborom (S. F. Vilhar). — »Kolo« iz opere »Smiljana«, ženski zbor spremljan s tamburaškim zborom. »Romanca« (I). Hruza). (i. Solo petje: a) Romanca—Rubinstein; b) Arija Rudolfa iz opere »Boheme« — Puccini. Izvaja g. Živko August. 7. »U pečini«, uvertura — Zehetner. Fantazija iz opere »La Traviata« — Verdi. »U posavskoj šumi«, glasbena slika — Brož. Ljubljanski tamburaški zbor. Zborovodja br. Mikolič. 8. »Arabska serenada« — A. M. Dozella. 9. »Pred zarjo svobode«, dramatični prizor. Spisal Karol Novy. Igra dramatični odsek »Bratstva« — Ljubljana. 10. Zaključna koračnica. Začetek akademije ob 19. uri. Cene: Lože: št. 5, 6, 7, 8 Din 10.— ; št. 1, 2. 3, 4 Din 13.—. Parterni sedeži: št. I. do II. Din 15.— ; III. do VI. Din 12.— VII. do IX. Din 10.—. Balkonski sedeži: I. Din 18.— ; II. do IV. Din 10.— ; V. do VI. Din 8.—. Galerijski sedeži: I. v. na sredi Din 6.— ; I. U. v. spredaj Din 5.—. Stojišče: Din 4.—. Po akademiji je v dvorani in vseh prostorih gostilne »Jadran«, Rotovški trg LJUDSKA VESELICA S PLESOM. Svirata godba »Drava« in lastni tamburaški zbor. — Vstopnina Din 5.—. ODBOR. Občinske volitve na Jesenicah. Preteklo nedeljo so se vršile na Jesenicah občinske volitve, iz katerih je izšla naša stranka kljub tamošnjim ne-povoljnim lokalnim razmeram prav častno. Dobili smo 85 glasov in 3 mandate. Najhujši udarec so dobili demokrati in socijalisti. Demokrati še tembolj, ker je svoj čas dr. Žerjav dal postaviti za gerenta znanega Humra, ki mora delati tako, kakor hoče Žerjavova klika. Humer je poskušal vse, a nič ni pomagalo — demokrati so padli. Najhujši poraz pa so doživeli socialdemokrati, ki so imeli nekdaj na Jesenicah velikansko večino. Da ni bilo demokratskega pritiska, ki je našel svojo pomoč tudi v tovarnah, da se ni ogrožalo eksistenc delavskih družin z odpuščanjem naših pristašev, bi bila naša zmaga in napredek na Jesenicah še večja. Za bodoče bomo preprečili tudi to. Zastavili bomo vse sile, da se naših ljudi ne bo metalo na cesto, nemškim tujcem pa dajalo kruha na naših tleh. Merodajni krogi v ta-mošnjih tovarnah pa naj si zapomnijo, da so minuli časi, ko so pri nas gospodarili demokrati in odločali potom svojih bank o usodi slovenskega, državi vdanega delavstva. Razmere na Jesenicah in zadnje ta-moŠnje volitve s predhodnim volilnim bojem naj bodo naši vladi resen opomin za nadaljnje postopanje v takih krajih. Smo lojalni napram sedanji vladi in taki bomo tudi ostali, ako bomo dobili dokaze o razumevanju naših žalitev. Našim jeseniškim tovarišem pa se zahvaljujemo za vztrajnost in požrtvovalnost. Vstrajajte še naprej, razmere na Jesenicah se morajo in se bodo spremenile! — To velja tudi za ostale delavske revirje! Status quo. Volilni boj v Mariboru. Volilni shod NSS v Maribora se vrši v soboto t3. sept. ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne „Jatiran“, Rotovški trg. Dnevni red: Občinske volitve v Mariboru. Poročata tov. Roglič in Brandner. Somišljeniki vsi na shod! O državnih nameščencih je priobčila »Pravica« zelo vestno sestavljen, obširen in pregleden članek. Vsebina tega važnega članka se ne tiče samo državnih komisij za regulacijo uradniških razmer, marveč bi jo toplo priporočali tudi upravam javnih avtonomnih korporacij ,iu zasebnim službo-davcem. Članek, ki sestoji bistveno iz dveh delov, se peča v prvi polovici s podrobno kalkulacijo izdatkov, ki so potrebni za skromno vzdrževanje uradniške družine. Dasi člankar nikjer ne pretirava in je opustil vsakoršen tudi najmanjši luksus (tobak, gledišče, kino) in nekatere postavke sploh popolnoma prezrl, znaša njegov eksistenčni minimum vendar mesečno 6000 Din za še-steroglavo družino. Pri tem pa seveda tudi niso vpoštevani izdatki onih nameščencev, ki morajo plačevati poleg te eksistenčne kvote še mesečno amortizacijo za pohištvo, opremo in nebroj potrebščin. To so oni nameščenci, ki jim je vojska vse vzela in ki so si po vojni ustvarili lastno ognjišče. Če primerjamo te horendne, a vendar skromno kalkuli- rane neobhodne izdatke s tabelo službenih prejemkov, je na prvi pogled jasno, da mora biti hočeš nočeš tudi naj-solidnejši nameščenec, bodisi javni ali zasebni, preko vratu zadolžen, če nima slučajno zasebnega premoženja ali zasebnih dohodkov. Postranskih služb pa danes pri tej ogromni brezposelnosti ni: dobiti ne glede na to, da večina nameščencev za postranski zaslužek radi uradne zaposlenosti niti časa nima. Mi smo že v zadnji številki opozorili državno oblast, javne korporacije in zasebne službodavce i mova i *.uuiiji teden posebnih dogod-) kov. Vlada se je ustalila in dela nemoteno naprej ter pripravlja zlasti pred-i loge za jesensko zasedanje parlamenta, ki bo sklican najbrž v oktobru. Zelo va-i žen predlog bo novi proračun, ki bo baje sestavljen za vsako pokrajino posebej, kar je edino prav v svrho kom trolo in pregleda. To je napravilo seveda pri centralistih nov vihar. Kralj je še v notranjosti Srbije in obiskuje ljudstvo, pričakujejo pa njegov, povratek vsak dan. Takrat prične zopet politično življenje in opozicijonalci na-i povedujejo »važne dogodke«. To so pa pobožne želje starih vlastodržcev, ki za kako vlado sploh ne pridejo nikdar več v poštev, tudi če bi sedanja vlada iz. kateregakoli vzroka morala podali' ostavko. O tem si je na jasnem tud it krona. Ta račun je prekrižan, odkar veje v Evropi drug veter. Pašič je moral zginiti. Sploh pa na pisavo in beganje opozicijonalnih listov nikdo ne polaga nobene važnosti, ker to ni pozitivna, temveč le klikarska opozicija. Njeno časopisje, zlasti pa časopisje samostojnih demokratov je zastrupljeno z lažmi, ki izvirajo iz zavesti o popolni zgubi te bitke. Pa laž še ni vse. Ti ljudje poskušajo še z drugimi sredstvi in bodo poskusili tudi z inscenirano revolto tu in tam vstvariti nered, če Ireba, celo revolucijo. Seveda ne pomaga vse nič. —• Poglejmo samo, kako nesramno lažnjivo izrabljajo vsako najmanjšo stvar: Kraljev govor in pa Ljuba Jovanovičeve izjave o priliki potovanja po Dalmaciji. Opozicijonalci, zlasti naše jutrovsko časopisje podaja sliko, kakor bi Jovanovič grdo obsojal vlado in njeno politiko, ter se o njeni stabilnosti izražal nepovoljno, kakor da bi bil najhujši nasprotnik sporazuma in najhujši bojevnik v radikalni stranki, s katero živi in pade. Vse to pa je zlaga- no in ravno nasprotno res. G. Jovanovič je kar najbolj nepristransko in lojalno izrazil svoje mnenje' o sedanji vladini večini, ki je faktično tu in ima ravno zato pravico do vlade. G. Jovanovič je mnenja, da sedanja situacija ne more imeti nepovoljnih posledic, da pa itak odgovarja za vse ona sama. O razsulu države ne more biti govora, pač pa o napredku in dobrem razpoloženju ljudstva. Glede sporazuma je g. Jovanovič mnenja, da se mora rešiti, ker je to star problem. To se mora urediti polagoma. Razvoj vsega bo ljudi naučil, da bodo poslali pametnejši. Kdor se ne slrinja s lem, kar se dogaja, temveč hoče drugače, se bo pač moral udati in deiali naprej pridno in pošteno. Dela ima vlada .dosti,, priprave za parlament, a pokazati ne more nič, kar je razumljivo. — To je stvarno mnenje skupščinskega predsednika in radikalnega prvaka o sedunjem položaju. To naj javnost. primerja z senzacionalnimi lažmi v »Jutru« in »Narodu«, pa si bo na jasnem kako in kaj. — Zato bi prav nič ne škodovalo, če bi g. Nastas Petrovič določil zlasti našim jutrovcem meje dostojnosti in njihove pravice. — Prijatelji pokojnega Stojana Protiča nameravajo objaviti njegove zapiske, kar bo udarilo in razkrinkalo docela g. Pašiča. POGAJANJA. Pogajanja z Avstrijo se bodo pričela 11. t. m. — Vlada razmotriva tudi o točkah za trgovinsko pogodbo z Ameriko. Tudi ta pogajanja se bodo pričela v kratkem. Pogajanja bo vodil g. minister O. Ribar. — IHidi Grčija želi nove stalne trgovinske pogodbe z našo državo. Tako se počasi urejamo tudi na zunaj. Zakon proti korupciji bo, kakor se kaže, aares prvi najpomembnejši akt sedanje vlade. Minister sodstva, dr. Hrasnica, je imenoval komisijo, ki ima nalog takoj pregledati ta zakonski načrt vlade ter predlagati spremembe. Komisija je sestavljena iz odličnih pravnikov in vseučiliških profesorjev ter ji predseduje dr. Kumanu-di. Brezdvonmo pride ta načrt že v prvem zasedanju parlamenta v razpravo, potem pa se bo začel takoj izvajati. Po našem mnenju bo novi zakon vsem ko-rupcijonistj>m, ki tvorijo jedro današnjih kričačev v opoziciji, zaprl sapo in z njimi tudi brezobzirno pomedel. Zginili bodo zadnji reptilski ostanki Pribi-čevič-Žerjavove stranke, ta dva prvaka bosta pa zgubila še prilastek o »samostojnosti«. Tudi v radikalni stranki bo ta zakon marsikaj izčistil, ostali bodo v vodstvu stranke ljudje čistih rok, katerim bo za stvarno in resno delo. Vsled tega smo mnenja, da je ta zakon prepotrebni predhodnik onih do- godkov, o katerih že tedne sanjari naše mladodemokratsko časopisje — v strahu in trepetu. Veliki dogodki so na pragu naše notranje politike, a teh se naši Žerjavovci in hrvatski Pribičevi-čevci boje kot hudiča. Mi pa pozdravljamo vladino delo, ker smo uverjeni, da more le na ta način priti pomoč tudi najbednejšim — našemu delovnemu ljudstvu iu uradništvu, našemu proletarcu. Ne pričakujemo dosti za naše ljudstvo od nobene vlade. Eno pa pričakujemo — red in pravico iu s tem uva-ževanje ljudskih želj in potreb — našo notranjo konsolidacijo! STRAH. Pred novim zakonom za pobijanje korupcije je nastal silen strah. V Sloveniji pridejo najprej na vrsto »jutrov-ck, vsaj tako namigavajo sami, no in potem pa še razni drugi sekvestri. — bivša Bambergova tiskarna baje ne stoji trdno, zato so se pa vsedli iz previdnosti še na ono v Knafljevi ulici. Dr. Žerjav se bliža svoji — »samostojnosti«. Samostojna demokratska stranka ali J DS je v popolnem razkroju. Demokrat j Davidovič je s svojim nastopom pokazal, da je njegovo delovanje pravilno in da se zares giblje v mejah pravega demokratizma. To so uvidih tudi vsi trezni pristaši J DS. In na sestanku v Rogaški Slatini se je sprožil prvi kamen. Dr. Kukovec je pokazal Žerjavu hrbet in odšel s sestanka. Potem je javnosti pojasnil in utemeljil svoj korak in izstop iz Žerjavovega kroga. V Mariboru so na tak korak vodilnega demokratskega politika že komaj čakali in danes ima dr. Kukovec na svoji strani že nad dve tretjini Žerjavovih pristašev. Tako se danes zares lahko govori o likvidaciji JDS na Štajerskem. Prav nič drugače ni pri nas v Ljubljani. Tudi tu se že kaže reakcija, ki je ne bo mogel nihče več zajeziti. Iz vodilnih krogov JDS se že čujejo glasovi, da hočejo žrtvovati dr. Žerjava. Uvideli so, da tako ne more naprej in da je Žerjav že zmenjal vse cekine. Radovedni smo, kak bo celoten razplet. To radovednost pa nam utegnejo razčistiti že prihodnje občinske volitve v Ljubljani, ki bodo baje v oktobru. Za takratni nastop se ta »samostojna« gospoda mora prav kmalu odločiti. Takrat pa se bo posvetilo tudi v onem skritem kotičku JDS, iz katerega so prihajale doslej razne neomajne zaupnice »zaslužnemu« g. Žerjavu — pokazala se bo Žerjavova »samostojnost«. Razlike uradniških doklad in dodatki za penzijoniste bodo vendarle izpia-čani. Denar ima finančni minister na razpolago, kar je poročal na vladni seji m zahteval odobritve. Po drugih državah. ZBOROVANJE DRUŠTVA NARODOV V ŽENEVI. Po londonski konferenci prihajamo k drugemu važnemu aktu, ki je istota-ko namenjen splošnemu pomirjenju Evrope. V Ženevo je sklicalo Društvo narodov konferenco vseh evropskih držav. Tudi Rusija bo zastopana kot gost. Tudi ta konferenca bo rodila obilo uspehov. Zato nam podajajo garancijo možje največjih evropskih držav. Mala antanta, ki se je o tem že raz-govarjala na sestanku v Ljubljani in ki jo je neki ljubljanski demokratski dnevnik hotel smešiti, zlasti našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča, si je svesta velikih nalog, ki jih bo morala proučiti in tudi prevzeti v realizacijo. Našo državo zastopa zunanji mini-slere dr. Marinkovič s svojim spremstvom. Nastanil se je v hotelu »Bon ri-vage:,, kjer ložira tudi angleški ministrski predsednik Mac Donald, kar je zelo značilno. Ta »slučaj« so tudi zunanji listi povdarjali ter označevali pri tem smeri nove jugoslovanske vlade. Kolikor je javnosti znano, je dnevni red konference: 1. Omejitev oboroževanja. Poroča zastopnik jčehoslovaške zunanji minister dr. Beneš. (Pač značilno napram kle-vetvam naših mladinskih listov.) 2. Finančna sanacija Madžarske. 3. Sanacija Avstrije. 4. Določitev meja za mosulsko ozemlje, ki ga želi in predlaga Anglija. 5. Poravnava obmejnega spora medi Jugoslavijo in Albanijo. 6. Vprašanje udeležbe vseh na vojaški kontroli interesiranih držav. Konferenca bo trajala več dni. Otvoritev konference se je pričela s slovesno mašo, ki jo je d(aij(oval škof Besson. Udeležili so se je vsi zastopniki brez razlike veroizpovedi. V pon-deljek pa je bila otvoritvena seja. Za predsednika je bil izvoljen predsednik švicarske republike Motta. Nato so se vršile volitve v razne komisije, ki so iakoj pričele z delom. RUSIJA. Iz Rusije prihajajo razna nasprotujoča si poročila, ki so po svojih različnih izvorih povsem različna, deloma so poslana ali pri nas napisana z gotovim namenom in to v časih, ki naj tem namenom služijo iu so zato najbolj prikladna. Ruskih razmer se ieuaj ne sme vzeti tako tragično, kakor jih slikajo nekateri listi. Upoštevati moramo to, kako velik kompleks zavzema Itusija, kako je razvita in kake pretres-Jjaje je doživela. Vpoštevaje vse to se mora priznati, da je v‘Rusiji že kolikor-loliko red in da je na potu konsolidacije. Boljševizem je bavbav. Tudi nobena druga vlada bi ne imela več sreče. Razvoj dogodkov v zapadni Evropi bo olajšal razmere tudi v Rusiji. Razne metode, ki jih je uvedel sedanji režim v Rusiji za nas ne smejo biti merii.i. Vsa ostala Evropa je dolžna, da Rusiji pomaga na noge. Potem tudi tam ne bo govora o lakoti, pomanjkanju in odpadel bo ves strah pred boljševizmom. NEMČIJA. V nemškem državnem zboru so odobrili londonski dogovor. Napetost je bila velika, ker so se nemški nacijonalci upirali in hoteli vreči vlado pri glasovanju o železnicah, kjer je bilo treba dvetretjinske večine. Bati se je bilo, da bo parlament razpuščen. V zadnjem trenutku, tik pred odločilno sejo, pa so se nacijonalci premislili, kar smo že v našem zadnjem listu napovedovali, ter so glasovali za vlado. — S tem je nemški narod napravil ogromen korak naprej v svojo korist, obenem pa odstranil komplikacije razvoja započete smeri v drugih državah. ITALIJA. Notranje razmere v Italiji delajo Mussoliniju velike skrbi. Odpor proti njemu in fašizmu je mogočen. V proti-fašistovskih vrstah se vrše konference o organizaciji protifašistovskih sil. Raz-govorojv se |udeležujejo tudi vojaški krogi! Reakcija narašča in bo Mussoliniju prav kmalu zrasla preko glave. — Vlada namerava ustaviti odredbe glede izsekavanja k raških gozdov po 'lastnikih, ki jih je oropala lastninske pravice. — Prav tako je vlada zopet dovolila delovanje slovenskih izobraževalnih društev, kar je bilo doslej prepovedano. — Tako popušča g. Mussolini korak za korakom. NA KITAJSKEM je izbruhnila meščanska vojna. Uporniki razpolagajo z armado do 100.000 mož. Guvernerja podpirajjo j|hmerik^n-ske čete, ki hočejo zadušiti upor. Razširjajte „tiovo Prntdo"! Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. IKMM4 sjv: ■saat-irri;« Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) 0 bodoči državi se izraža erfurtski program takole: a) Vedno številnejše krize dokazujejo, da je postalo zasebno lastništvo produktivnih srdstev nerazločljivo od njihovega izkoriščanja in laz-■»voja. Samo izprememba ,kapitalističnega zasebnega lastništiva in produktivnih sredstev t. j. zemlje,1 rudnikov, surovin, strojev, orodja, prometnih sredstev — v lastništvo; b) družabna izprememba produkcije blaga v socijalistično produkcijo 't. j. skupna produkcija, more doseči, da postane veleprodukcija in vedno naraščajoča do-bičkanosnost skupnega dela vir največje 1 blaginje ter vsestranske in harmonične popolnosti. S tem naj se 1 doseže odstranitev gospostva kapitalističnega sloja in slojev sploh in obenem tudi odstranitev izkoriščanja in zatiranja mezdnega delavstva; tako 'preneha vsako izkoriščanje in zatiranje sploh. Kako naj se uresniči prevod produktivnih sredstev v skupno lastništvo, ali mirnim potom t. j. potom razvoja (evolucije) in z legalnimi političnimi sredstvi, parlamentarno, 'ali pa z nasiljem, z dejansko revolucijo? Ali naj se uresničil razlastitev kapitala za neko nagrado ali brez nagrade, o 1 tem se program socijalne demokracije ne izraža in nazori socijalistov se v te bi oziru bistveno razmikajo: tu imamo evolucijoniste 'in revolucijonifcte. Socijalistična produkcija naj se vrši po enotnem načrtu ali po besedah erfurtskega programa: izpremennba produkcije blaga'v socijalistično produkcijo t. j. v produkcijo, ki jo vrši družba in za družbo. 1 Družba kot celota upravlja bolj smotreno uporabo produktivnih sredstev ter vodi in nadzira vso produkcijo, s čimer se 'odstranjuje anarhija kapitalistične produkcije in njene posledice: gospodarske krize in beda proletarijata. Skupna produkcija pripada predvsem družbi kot celoti. To produkcijo mora dužba — po odbitku tega, česar'družba kot celota potrebuje — razdeliti med posamezne člane. 1 Po programu morajo biti namreč samo produktivna sredstva skupna last, dočim se morajo konsumna sredstva razdeliti in morajo tako preiti v zasebno lastništvo.85 Program pravi dalje, da se pri sedanjem družabnem redu kljub ogromnemu naraščanju produktivnosti človeškega dela koristi produkcije monopolizirajo. V tem oziru nastane v bodoči državi izprememba, tako da bodo imeli vsi »enake dolžnosti« in »enake pravice«, in sicer brez razlike spola in plemena. Marks88 zahteva predvsem skupno lastništvo vseh produktivnih sredstev in |javno, po načrtu izvedeno organizacijo dela ali, kakor pravi Marks sam: številne individualne delovne sile se javljajo kot ena sama družabna delovna sila. Celotna produkcija;družbe je skupna produkcija. Del te produkcije rabi zopet kot sredstvo za skupno produkcijo. [Ta del ostaja skupen. Drugi del pa uporabljajo člani družbe kot sredstvo za vzdrževanje življenja. Ta del se mora torej razdeliti med člane. In kaj je z upravo teh sredstev za vrzdrževanje življenja? Način tega razdeljevanja se bo menjaval j po posebnem načinu družabnega organizma produkcije, kakor tudi po pristojnem zgodovinskem razvojnem višku producentov. Delež vsakega producenta na življenjskih sredstvih določa njegovo delavno dobo.37 Delavna doba igra torej dvojno ulogo: Njena družabno smotrena razdelitev uravnava privilno razmerje različnih funkcij dela glede na razne potrebe; z druge strani pa je delavna doba obenem merilo individualnega producentovega deleža na skupnem delu in s tem tudi merilo deleža na individualno užitnem delu skupnega produkta. Enako pravi Engels:38 Anarhijo v skupni produkciji odstrani zavedna, načrtom ustrezajoča organizacija. 85 N. B.l V tem je bisvena razlika med komunizmom in socijalizmom. 88 Kapital I., str. 45. 87 To je v prvi fazi komunistične družbe. Glej Marksov Kapital I., str. 45, 492—498, in Zur Kritik des sozialdem. Parteiprogrammes. 3S Umwalzung der Wi»senschaft, str. 270. Način produkcije, prilaščanje in izmenjavo spravlja v soglasje družabni značaj produkcijskih sredstev. (Pripominjam: Produkcija je 'V resnici družabna t. j. vrši jo družabno delo, ki je razdeljeno na več delov in je tehnično organizirana v zavodu, produkcijski dobiček pa je izključno zasebna last, nikakor (ne last producentov! Torej se zaliteva soglasje med prilaščanjem in produkcijo.) Prilaščanje produktivnih sredstev po celi družbi odstrani ne le sedanje umetno vzdrževanje produkcije (pripominjam: pričakuje -«e torej nemotena in vedno naraščajoča produkcija), ampak tudi pozitivno uičenje in; pustošenje produktivnih sil in produktov samih. Dalje rahla maso produktivnih sredstev (pocenjuje produktivni kapital) in produktov (blaga) s tem, da odstr-anjuje neumni luksus sedaj vladajočih slojev. Sedaj je šele mogoče, zagotoviti z družabno produkcijo vsem članom družbe tako eksistenco', ki bi nele gmotno popoluoma zadostovala in postajala od dne do dne bogatejša, ampak ki bi tudi jamčila za popolno izobrazbo in udejstvovanje vseh njenih občanskih in duševnih ulog.39 Liebknecht40 slika bodoči družabni red takole: Proč z mezdnim sistemom! Namesto dela za mezdo mora stopiti družabno delo (kooperativna produkcija). Delovni stroji ne smejo biti več monopol enega sloja, ampak morajo postati skupna last vseh. Tako ne bo niti izkoriščevalcev, niti izkoriščancev (egoizem delavskega sloja). Uravnava produkcije in razdeljevanje produktov v korist splošnosti... odstranjenje današnje trgovine, ki je le goljufija. V bodoči družbi bodo vršili delavci delo, ki je sploš-nosti državnih občanov nujno potrebno. Na mesto delodajalcev in njihovih sužnjev, ki delajo za mezdo, stopijo svobodni sodrugi. Delo ne bo nikomur muka, ker bo dolžnost vsakogar. Blaginjo, dostojno človeka, bo dosegel vsak, kdor vrši svoje dolžnosti napram družbi. Da pa se bo moglo to uresničiti, bo ustanovljena ljudska država — država vseh za vse; država, ki je i pametno ter pravično organizirana družba i splošna zavarovalnica na srečo in’ izobrazbo; bratska družba svobodnih, enakopravnih ljudi. 8* Engels, n. o. m. Was die Sozialdeniokraten sind und was sie wollen, 1892, str. 18, Poročila z dežele. Maribor. — »Voiksstiinme se strašno jezi, ker je naše zadnje zaupniško zborovanje v Mariboru tako dobro uspelo. Pravi, da nas je bilo vseh skupaj samo 40. Nimamo nič proti temu, če užaljeni socijalni demokrati poljubno zmanjšujejo naše število, ker tako postopajo ti »resnicoljubni« socijalisti od nekdaj, posebno pa v zadnjem času, odkar se njihove vi^ste vidno redčijo. To tolažbo jim v teh težkih dneh radi privoščimo. Odločno pa moramo ta klaverni listič zavrniti in naglasiti, da je impertinentna laž, če se očita tov. Rogliču, da je na omenjenem zborovanju govoril, da postane on mariborski župan. Res pa je,| da je tov. Roglič izjavil, da dobi župa-j na n|arodni blok, kar je gotovo in o: čemer se bodo gospodje pri »Volks-stimme« kmalu prepričali. Znano nam j je, da bi tov. Roglič Boga hvalil, če bi mu bilo prizanešeno delo v občinskem zastopu, ki ni lahko za človeka, ki vestno vrši svojo dolžnost. Ljudem pa, ki tako predrzno lažejo, kakor je to pokazala zadnja »Volksstimme«, se dd samo tak odgovor, kakor ga bodo zvedeli 21, septembra. Značilno je tudi utemeljevanje- tega lista, da je bil narodni ' blok stvorjen samo iz tiskamiške poli- ■ tike. Tiskarno naj bi socijalni demokrati raje ne omenjali, kajti znano je, da so brez vsakega dovoljenja investirali za neko šolsko knjigo v ljudski tiskarni, ki je njihova last, namesto 11.000 kar 100.000 Din občinskega denarja.i 'l?oda kljub tej nepoštenosti svoje tiskarne ne bodo rešili iz polomije. Iz Slovenjgradca. Za občinske volitve, ki so se vršile 15. avgusta smo stvorih v smislu navodil naše stranke soci-jalistični blok, ki je dobil 59 glasov in vsled tega 4 mandate. Izvoljeni so: tov. Albert Puncer, Janko Zupančič, Franc Canko in Ivan Rauter. — Dne 25. avgusta se je vršila prva seja novega občinskega odbora. Dnevni red je določal volitev župana in občinskih svetovalcev. Pri tem smo napravili z radi-kalno-demokratsko koalicijo kompromisni pakt proti Nemcem, katerim so se pridružili tudi 3 klerikalci ter so na la način Nemci razpolagali z 8 mandati, mi z radikalno-demokratsko koalicijo pa z 9. Pri tem je prišlo do velikega prerekanja, ker so demokrati zahtevali župansko mesto zase. Gordijski vozel je presekal radikal z izjavo, da odstopa od demokratov in da bo glasoval za našega župana. Na ta način je bil izvoljen za župana Franc (Janko z liste socialističnega bloka. S tem pa so bile do pičice izvedena tudi vsa strankina navodila in tukajšnji dogovori. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni: Albert Kopač, Ivan Rojnik in Leopold Puncer. Tako je naša stranka tudi tu zastopana, lstotako pa so naši tovariši zastopani v vsakem odseku, v nekaterih celo po dvakrat ter so na ta način demokrati popolnoma vezani in odvisni. Prepričani smo, da nam bo ta ob-, činski zastop delal čast in da bodo prihodnje volitve naši stranki prinesle še več uspehov. Mi tukaj bomo že storili svojo dolžnost. Iz Kočevja. — V nedeljo 7. t. m. se končno vendarle enkrat vrše tudi pri nas občinske volitve. Vložene so sledeče kandidatne liste: 1. Narodno-radikal-na demokratska lista. 2. Delavska in obrtniška zveza v Kočevju. 3. Kočevska gospodarska lista (Nemci). 4. Delavska lista SLS. — Edina lista, ki ima namen zastopati delavske sloje v občinskem odboru, je Delavska in obrtniška zveza v Kočevju, ki ima drugo volilno skrinjico. Tudi je ta Usta edina, na kateri niso zastopani bankirji, advokati, razni ravnatelji, velekapitalisti in tlačitelji nižjih slojev, ampak samo sotrpini delavstva. Kandidati te liste so sami taki, ki čutijo na lastni koži moč velekapitala, korupcije in splošne revščine. Ta lista je prestala že do sedaj boj, kakršnega najbrže še niso doživeli še nikjer v vsi Sloveniji o priliki občinskih volitev. Ce bi se se nahajali med našimi kandidati gjospodje, ki so bili toliko srečni, da so meli priložnost na račun staršev do tridesetega leta ali še dalje trgati hlače po šolskih klopeh, bi bil gotovo izostal omenjeni boj, bili bi pa pri tem oškodovani deilavski sloji. Delavcit Prepričani smo, da se ne boste pustili pregovoriti od nasprotnikov, ampak da boste vsi kakor eden vrgli svoje krogljice v drugo skrinjico. S tem boste odgovorili našim tlačiteljem in pokazali, da ste se naveličali stradanja, preganjanja in praznih obljub od raznih strank. Premislite, da vas kandidati nasprotnih list niso poznali poprej, še manj pa vas bodo po volitvi. Prišli bi samo radi z vašimi glasovi do svojega cilja in ivas izkoriščali še njaprej. Zavedajte se, da je odvisno občinsko gospodarstvo, ki je najvažnejše v državi, od vas. Upamo, da še niste pozabili biča, ki ga vihte nad vami rami ravnatelji in inženirji, kakor tudi ne na posledice zadnje stavke, ki vam je bila vsiljena. — Zavedni delavci 1 Vsi na volišče, druga skrinjica je vaša! Iz stranke. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS v Mariboru. Vsem tovarišem članom o. i. o. sporočamo, da se odpeljemo iz Ljubljane z vlakom, ki odhaja ob 5.28 in pozivamo vse tovariše ob progi Ljubljana—Maribor, da vstopijo v ta vlak. Ker je dnevni red seje v Mariboru zelo važen, in ker moramo s svojo udeležbo podpreti tudi naš mladinski zbor, pričakujemo, da se bodo vsi člani izvrševalnega odbora zanesljivo udeležili te seje. Poziv tovarišem! Naše mladinske organizacije priredijo dne 7. in 8. septembra v Mariboru svoje glavno zborovanje. Tega zborovanja se udeleže tudi člani načelstva in osrednjega izvrševalnega odbora, ker se vrši dne 8. septembra v Mariboru seja osr. izvr. odbora. Potrebno pa je, da mladinsko gibanje podpro s svojo udeležbo tudi zastopniki vseh naših krajevnih organizacij" ter vsled tega pozivamo vse naše tovariše, katerim bi bilo mogoče pohiteti na mladinsko zborovanje v Maribor. Opozarjamo na to, da imajo vsi udeleženci polovično vožnjo ter smo vsem krajevnim organizacijam poslali primerno število izkaznic, katerili naj se izletniki poslužijo. Ljubljanski tovariši dobe izkaznice v strankinem tajništvu še v soboto ves dan. Izkaznice je treba na vstopni postaji žigosati in kupiti listek do Maribora; isti listek potem velja za povratno vožnjo. Tovarišil Dne 7. in 8. septembra je zopet naš praznik, zato pohitite vsi, ki Van) je napredek in razvoj narodnega soci-jalizma pri srcu, v Maribor. Zborovanje N88 v Mariboru. — Agitacija za občinske volitve. — V sredo dne 27. avgusta je priredila krajevna organizacija NSS v Mariboru v prostorih gostilne »Jadran« zelo lepo uspelo zborovanje zaupnikov, ki mu je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Žnuderl, kateri je ob otvoritvi pozval zbrane tovariše, da se v spomin nedavno preminulega tovariša Gerbca dvignejo s svojih sedežev. Nato je podal strankin tajnik, tov. Brandner, poročilo o političnem položaju. Obrazložil je perse-kucije naših somišljenikov pod bivšim režimom, radi katerih je bilo načelstvo stranke prisiljeno obrniti se na bratsko stranko v Prago. Razmotrival je naše stališče na-pram Davidovičevi vladi in povdarjal, daje iz notranjepolitičnih dogodkov zadnjega časa razvidno, da je zavzemala naša stranka v državnopravnem oziru skoz in skoz pravilno stališče, kar bo nedvomno koristilo tudi njenemu razvoju, ako bomo vsi, ki smo ostali zvesti ideji narodnega socijalizma, storili svojo dolžnost. Na besnenje sedanje opozicije, ki ji ni mar ne narodni, ne državni interes, naj se odgovori z odpovedjo lažnjivega časopisja, predvsem samostojno-demokratskega. Končno je razvil načrt našega bodočega dela v Mariboru in širom severne meje in pozval zborovalce, da vodstvo organizacije in tajništvo pri delu vsestransko podpirajo. — Za tov. Brandnerjem je dobil besedo občinski svetovalec tov. Hoglič, ki se je pečal s predstoječimi občinskimi volitvami v Mariboru, ki se bodo vršile dne 21. septembra t. 1. Lista narodnega bloka je na prvem mestu, na drugem mestu je socijaldemokratska, na tretjem nemška, na četrtem pa lista Zagorskega. Naša stranka je šla v narodni blok predvsem zato, da z zmago narodnega bloka okrepi narodni živelj v Mariboru in potisne Nemce v brezpomembnost. To je NSS storila tem lažje, ker prevladujejo na listi narodnega bloka kandidati z odločnim socijal-nim čustvovanjem. Gre za to, kar naša stranka zahteva že od vega svojega početka: da naj dobi na domači zemlji kruh v prvi vrsti domač človek. Zmaga narodnega bloka je zasigurana, ker imata na podlagi izida zadnjih volitev obe stranki, Nemci in socijalni demokrati, skupaj komaj do 2000 glasov, medtem ko jih ima narodni blok sam okrog 3000. Pač pa obstoji nevarnost, da se bo mnogo naših ljudi zanašalo na to zmago in da bodo ostali doma. Mi pa ne smemo iti za tem, da dobimo večino po sedanjem krivičnem volilnem redu, marveč moramo stremeti po absolutni večini. Tu-in inozemstvo naj vidi, da so v Mariboru samo še ostanki nemštva, ki nič več ne štejejo. Za nas, narodne socijaliste, ki zastopamo interese malih ljudi, pa je to vprašanje obenem eminentno socijahiega pomena, ker bomo šli, ko bo rešeno narodno vprašanje, tem lažje in s tem večjim uspehom ua rešitev socijalnega vprašanja. Rešiti je treba gospodarsko vprašanje našega delavstva. Zato moramo zlasti med delavstvom agitirati od osebe do osebe. Vsem volilcem moramo raztolmačiti, za kako velika in važna vprašanja gre pri teh volitvah. Govornik je v nadaljnjih svojih izvajanjih razpravljal o načinu naše agitacije in je končno temeljito obračunal s socijalnimi demokrati, ki se predrznejo nam očitati, da gremo v narodnem bloku v volitve skupaj s kapitalističnimi stnmkamf Kaj takega-, se upajo trditi ljudje, ki so bili cela tri leta v mariborski občini v zvezi s kapitalisti, sami pa so gospodarili naravnost škandalozno. Poročili obeh poročevalcev, tako tov. Brend-nerja kot tov. Rogliča, ta bili sprejeti z ve- likim odobravanjem. Nato se je tov. Gerbec, oče pokojnega tov. Izidorja Gerbca, zahvalil stranki za sožalje, ki ga je izkazala njegovemu pokojnemu sinu. Tovariš predsednik je nato opozoril na prireditve na-rodno^socijalistične mladine v dneh 7. in 8. septembra ter zakljtičil zborovanje. Tajništvo NSS v Mariboru se je preselilo v Frankopanovo ulico štev. 17., kjer jd bila poprej Jugoslovanska hranilnica in posojilnica. (Vhod skozi dvorišče.) Zborovanje zaupnikov NSS v Ptuju. — V soboto, 6. t. m. se vrši v Ptuju ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu zaupniško zborovanje naše stranke. Na zborovanju poroča zastopnik načelstva iz Ljubljane. Tovariši iz Ptuja, udeležite se zborovanja polnoštevilno 1 Zborovanje NSS v Litiji. V nedeljo, 31. t. m. se je vršil v Litiji javen shod naše stranke, ki je v vsakem oziru izborno uspel. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Bizjak. Kot glavni govornik je nastopil član strankinega načelstva tov. Rupnik. V daljšem govoru je obrazložil govornik razmere v naši državi, naše stališče k sedanji vladi v Beogradu ter nam v lepih besedah naslikal program narodno.socijali-stične stranke. Vsi so pritrjevali njegovim jasnim besedam in celo nasprotniki so morali priznati, da je narodno-socijalistična ideja najpravilnejša za razvoj in napredek našega naroda. Sestanek NSS v Hotiču. Kljub temu, da naša stranka nima v Hotiču lastne krajevne organizacije je bil sestanek v nedeljo popoldne prav dobro obiskan, kar je dokaz, da se tudi mali kmetje, živo zanimajo za program narodnega socijalizma. Zborovanje je vodil predsednik litijske krajevne organizacije tov. Bizjak. Strankin podnačelnik tov. R. Juvan pa je poročal o vseh političnih važnih dogodkih' ter posebno povdarjal, da je dolžnost vsakega državljana, da se zanima za javna in politična vprašanja, da postopanje vodilnih i političnih strank odobravn ali pa tudi kritizira. Živo nam je obrazložil pomen narodnega socijalizma, kateri edini zamore ustvariti (enotno lron(o duševnega in ročnega proletarijata. Po zborovanju se je vršila prav zanimiva razprava o vseh ak-tuc-lnili političnih in gospodarskih vprašanjih ter so tamošnji domačini izrekli željo, da še večkrat pridemo med nje, ker so tako i osamljeni in potrebni odkritosrčnih in poštenih besed. Shod NSS v Zagorju. V nedeljo dopoldne je priredila naša krajevna organizacija ; v Zagorju javen shod. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano ter so bili obširni prostori Miillerjeve gostilne popolnoma zasedeni. Shodu je predsedoval tov. Jelnikar,: ki je uvodoma pojasnil pomen zborovanja. Kot poročevalec je nastopil podnačelnik NSS-tov. Juvan, ki je v daljšem, skoro dveurneni! govoru temeljito orisal politični položaj v. državi, pečal se je v nadaljnjem govoru z, razmerami v Sloveniji in končno pojasnil J naše stališče do vseh dogodkov, ki so se do-f godili zadnje tedne. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli njegova izvajanja ter ni nihče ugovarjal, kljub temu, da so shodu prisostvovali tudi nasprotniki. Strokovni vestnik. Jesenice. — Po inicijativi NSS se je v petek .29. pr. m. vršila v pisarni KID ua Jesenicah enketa z namenom, da se ugotove vzroki mnogoštevilnih odpustov delavstva in da se popravijo krivice, ki so se izvršile z odpusti. Enkete so se udeležili Inšpekcija dela po inž. Dornanjku, Delavska zbornica po tajniku Kopaču, NSS po tajniku Kravosu in zaupniku Božiču, Kovinarska organizacija po tajniku Golmajerju z delavskimi zaupniki in ravnateljstvo KID po ravnatelju Nootu in dr. Obersnelu. Razprava je pokazala, da tičijo vzroki v tem, da ovira razpečevanje izdelkov KID tuj import in bi se morali j »odvzeti koraki za odpravo tega stanja, ki resno ogroža eksistenco tamoš-njega delavstva. Pri točki o zaposlovanju tujcev, ki so ostali v obratu, medtem ko so morali domačini ua cesto, je NSS stala ua stališču, da se imajo vsi nadomestiti z domačini. V tem vprašanju so gospodje so-drugi igrali kaj čudno vlogo, katero niso odobravali niti njihovi lastni člani. Razprava je trajala dve uri, ni pa priuesla za enkrat nikakega (zboljšanja nastale krize. S tem vprašanjem se bomo pečali v prihodnji številki obširnejše. Litija. Pri nas ni več obstanka. Delavec je postal po zaslugi komunističnih hujskačev brezpravna raja. Že par tednov delamo samo štiri dni v tednu, a se nikdo ne zgane, da bi nam pomagal. Podjetje obeta še hujše. Gotovo se bo še skrčil obrat in slišimo tudi, du se bodo mezde znižale, a nikogar ni, ki bi to preprečil. Gospodje komunisti so se zgnbilP ln • jflr-ni sednj"n4kjer. Delavstvo si pa ne upa potrkati, pri NSSZ, tki mu je že pomagala, a se je potem opri--jelo komunizma v svojo lastno škodo. Obup i je vedno večji in ne vemo, kaj početi in kje If.iskati pomoči. — Predilničar. — Obrnite j! so- na tajništvo NSSZ, ki se bo sigurno za-, vzelo za vas. Otresite se svojih komunistič-Ifmih zapeljivcev in vstopite v NSSZ. (Op. II ured.) Trbovlje. Riziko dela. V četrtek, ■28. t. m. se je smrtno ponesrečil v službi >:naš somišljenik Alojzij Manfreda na dnev-nnem kopu Doberna. Pri vrtanju z vrtalnim Ustrojem se je vsled strelov in preobiiega deževja vdrla nanj. precejšnja množina zemlje in kamenja ter ga pokopattrpodsetej."- *■ hr-gWMati na vse sloje, najbolj pa na uaj- rovanje, kjer so nastopili razni govorniki, med temi tudi major Colarič. Svirala je vojaška godba. — Cela prireditev je bila lepa, patrijotična, brez političnih primesi. — »Slov. Narod« ve povedati drugače. Mi pa mu povemo to, da se je ravno na tem zborovanju izrazila želja, naj se preneha z očitanji o avstrijakantstvu itd., ker je neokusno in tudi neumestno. Saj ve vsakdo, kake so bile razmere. Ako bodo gospodje okrog »Naroda« to upoštevali, nam bo prav; če se jih pa nič ne prime, bomo udrihali naprej, ker to mora nehati I Koncesije Nemcem. Ker »Slov. Narod« toliko čveka o koncesijah naše vlade Nemcem, naj nam tudi odgovori, jeli so dobili kake koncesije Nemci od Žerjava, Pribiče-viča in Pašiča! če tega odgovora »Slov. Narod« ne da, potem ga bomo dali o priliki mi in povedali vse, in še mnogo več, kakor bi smeli. — Sicer pa so imeli »Narod« in okrog njega stoječi demokrati časa in prilike dovolj »zagiftati« vse Nemce, pa tega niso storili, ampak jih ščitili in zobali iz mastnih nemških korit s svojimi gotovimi •naprednimi« in »naoijonalnimi« advokati. Državni svet naj ščiti one demokratske prenapeteže in Žerjavove konfidente, ki so svoje kolege denuncirnli in dajati Žerjavu na listo, da jih je preganjal. Nikomur izmed teh se še ni skrivit las, a že vpijejo in rotijo državni svet. In svoj čas je bilo to dopustno, kar je sedaj nedopuBtno, recimo kaka premestitev iz »službenih ozirov« kam v Macedonijo. Tako so gospodje polnih ust pravičnosti. — Ne privoščimo in ne želimo tega nikomur, napravi naj se v državi in v uradih drugim potom red. To pa rečemo, da bomo z znanimi konfidenti vendar tudi javno obračunali, ko se duhovi pomirijo, da se ne bo reklo, da smo denuncirali. Toliko »»srčne*'kulture še Imnrrro nap ram propali-cam! Naskok hišnih posestnikov. — Pri ministru za socijaluo politiko so 1. t. m. potrkali aastopniki hišnih posestnikov iz cele kraljevine z znano zahtevo, da se zakon o zaščiti ■ najemnikov, ki poteče koncem tega leta na? podaljša. Tudi pri predsedniku vlade so »prosili pomoči v tej zadevi. — Kaj sla ta (dva gospoda hišnim posestnikom odgovorilo, ne moremo kontrolirati. ZMo «0 v to tudi* ne spuščamo. V tej stvari smo že neštetdMrat zavzeli naie-stališč* in temu tudi dali psav odločen povdarek na merodajnih mestihn Oglasimo pa se zopet danes in to na naslov vlade, ki je dolžna sicer upoštevati Polomila mu je roke, noge, prsa ter razklala glavo, da je nesrečnež takoj izdihnil še predno je bila kaka rešilna'.akcija mogoča. Zapušča nepreskrbljeno ženo in tri otročičke. Pogreb se je vršil v soboto ob 4. popoldne pri obilni udeležbi njegovih so-trpinov-rudarjev ter z rudarsko -godbo. Ljubljanski člani NSSZ imajo svoj članski sestanek v nedeljo 14. t. m., ob 10. uri dopoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Ker je dnevni red velevažen, naj pridejo VRi člani zanesljivo in točno. Vabljeni pa so tudi prijatelji NSS. Mladinski vestnik. Vsem udeležencem na pot v Maribor. Jutri gre naša pot v Maribor. Da bo ta naš prvi pohod na severno mejo discipliniran in brezhiben, se ravnajte vsi po sledečih navodilih: Odhod z vlakom št. 613, ob 5.28 iz Ljubljane. Nihče naj ne odide prej ali pozneje. Vodniki so za to odgovorni. Kupite si vsi cele vozne listke, ki veljajo tudi za povratek in žigosajte izkaznice. Udeleženci na progi Ljubljana—Maribor, pazite na odhod vlaka. Bodite točni. Sledile pozivom vodnikov. Znaki: Vsak udeleženec imej znak: kladivo in pero. Preskrbite si pri odboru znake. Vodniki imajo v gumbnici narodno-rdeč trak. Sprevod: Po prihodu vlaka se formira sprevod, katerega urede vodniki. Sledite njihovim navodilom, da ne bo zmešnjave. Prapori: Vsaka organizacija, ki ima prapor, ga mora brezpogojno vzeti s seboj. Seja zastopstva mladine: Vsi člani po sprevodu takoj k seji, da se omogoči takojšnje delo. Obed: Obed bo preskrbljen v gostilnah pri tov. Žunderlu, Frankopanska ul. 11 in v »Jadranu«. Tu obedujte vsi. Glavni zbor je ob 1. uri popoldne. Boci i t e vsi točni I Stanovanje: Na zborovanju dobi vsak udeleženec potrebne podatke. Je za vse preskrbljeno. Akademija: Zvečer ob 7. uri) v Narodnem domu. Vsi udeleženci se je udeleže. Vstopnice bodo v predprodaji naszboru. To velja tudi za veselico. Izleti: Kdor le more, naj se jih udeleži. Združeni so z ogledovanjem industrijskih naprav. Zato so tudi koristni. Bratje in sestre! Sledite tem »navodilom, ker le potem bo vladal celo pa* red. Na vsak način potujte vsi s prvimi jutranjim vlakom ob 5.28 uri. O. L o. JN8M. »Bratstvo« v Kranju prireditev nedeljo, 14. t. m. veselico v gostilniški!* prostorih g. Jerala. Spored bo objavljen v prihodnji številki »N. P.« Kranjsko »Bratstvo« se udeleži mladinskih dni v Mariboru s svojim taoiburaškim zborom. Odhaja v soboto s polnočnim vlakom iz Ljubljane. Tedenske novice. Naročnikom-z&mudnikora. — Pričakovali 1 smo- da se bodo-naši naročniki v polnem številu poslužili položnic, ki so jih prejeli pretekli mesec vsaj tega prvega! Toda neverjetno malo se • jih je dosedaj odzvalo. Tako dalje ne more iti! Naročnino mora brezpogojno vsakdo plačati! Kdor do 15. t. m. ne poravna (»naročnine do konca septembra, mu ustavimo list, dolg pa bomo iztirjali. »Londonski sporazum« je bil kot sad te konference v Londonu podpisan 30. avg. Davidovičeva stranka se krepi. Liberalci v Srbiji" so javili svoj pristop k Davi- se opaža tako gibanje. Valuta raste. Naša valuta zaznamuje v Curihu stale« porast. Danes netim že 6.95. To je najboljši barometer za, položaj* vlade, o kateri »Narod« vedno kriči, da je v krizi. Oproščeni komunisti. Bred »» kazenskim senatom v Ljubljani je bilo ta teden oproščenih 7 komunistov, med njim tudi dr, Lemež, ki so bilii obtoženi zaradi* propagande komunizma na shodu 1. maj* Veličastno zborovanje bivših vojakov na Brezjah. V nedeljo 31. avgusta se je na Brezjah vršilo impeaantuo zborovanje bivših vojakov izza svetovne vojne. Prireditev so organizirali bivši vojni kurati; na čelu jim g. Bonač. Zbralo se je na prijaani planoti preko 10.000 ljudi. Našel si tam razne znance in prijatelje brez razlike stamuia.-sUm-. karske pripadnosti. Vsi so se poklonili spo- d«*«ri ,tirm*i. T*»di. pri,,na*-,v Sloveniji, mina v v^. pmikh. tovmrišov, katerim. se. napravi spomenik. Napravili so se tudi sklepi glede invalidov, zlasti slepcev. — G.. Bonač je imel lep, pretresljiv govor, da so" •mirnim oši. Po maši.eo^pi^i.jmvzočiJaiv, roti molitve za padle. Nato se je vršilo zbo- revnejše in to so gotovo v pretežni večini stanovanjski najemniki: delavci, uradniki, upokojenci, invalidi, vdove in sirote. Zm te in v imenu teli svarimo in rotimo vlado pred usodepolnim korakom, ki bi ga naredila, ako bi kratkomalo ugodila zahtevam hišnih posestnikov. Gre pri tem m vprašanje, kdo več trpi, kdo je že več trpeli in kdo bi ali bo več trpel. — Smo za izboljšanje stanovanjskega zakona, a zboljšatihga je treba tako, da bodo to zboljšanje uživale obe strani, najemniki in posestillKL Tor pa se ne da urediti, čez noči Tu je treba študija in konferenc z zastopniki vseh prizadetih. Potem se naj šele napravi nov zakon, ko je dosežen sporazum. Do takrat,pa se mora podaljšati sedanji sakom. Od vlade zahtevamo, da načne takoj to vprašanje. Skliče naj konference, h kateri naj pokliče tudi zastopnike delavskih strank poleg zastopnikov najemnikov in posestnikov. — Delati pa bo treba predvsem mr omiljen je stanovanjske bede. V tem pogledu bi vritda lahko veliko ukrenila, ne da bi morala- se-gati v žep. Krediti stavbnim zadrugam, za zidavo stanovanjskih hišic (urto trote samo večjega posojila; ki bi se -odplaievalo v »latu) bi veliko odpomogli. Potem pa- ureditev razmerja z Rusijo, da bi mogli oditi tu živeči Rusi brez skrbi v domovino. Skandaloaai pravilnik « zaposlitvi inozemskih delavcev! — Tb lahko rečemojrda je takol Vsi inozemski delavci marajo pvoč od nas, samo ruskih »emigrantov« ta pravilnik ne zadene, oziroma jih izvzema. RHn-cipijelno smo zoper imnemse,- v kolikor-našim odjedajo kruh. So pa tud L in morajoibiti izjeme, ker nekatere stroke- neobhodno potrebujemo in nam jib manjka. Ti naj ostanejo, da se domačini izvežbajo. In ravno med Rusi ne najdemo takih strokovnjakov. Ruski materijal je v splošnem veliko slabši od mritega-domaBkgv* in< s»< je> icotntaaU ter se- še- izobraaa-pv»> na 00985 01062 100 bolg. levov » 55-- 58-14 100 dolarjev » 7600 — 7950.- 100 angl. funtov » 34355 - 36050'-- Curlška borza, 3. sept. 27. avg. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 695 6675 100 franc, frankov » 28-72 29-- 100 laških lir » 23-50 2365 100 čeških kron » 1593 16-- 100 avst. kron » 00075 0-0075 100 ogrskih kron » 0007 0-007 100 bolg. levov » 3-80 3-85 100 dolarjev » 531-25 533-50 100 angl. funtov » 2383,- 2397- - KINO ,IDEAL‘ P. n. občinstvo se obvešča vljudno, da je podjetje kino »Ideal« zopet pričelo s predvajanjem v četrtek 4. t. m. z uvodnim filmom Dnini in frizer a’1 ..ljubezen v buMiT Ljubka veseloigra v 6 dejanjih. Moderen film krasne toalete, pikanterije in zabave dovolj. V glavni vlogi priljubljeni komiker Herman Picha Vlogo Vande pa igra lepotica Ulstein. Prednaznanilo: ..Kraljica Moulin-Rouge“. Predstave se vrši ob nedeljah in praznikih dopoldne ob '/211. uri. popoldne ob 3., ‘A 5., 6., 1/28. in 9. uri, ob delavnikih pa ob 4, '/26, 7. in V2 9 uri. Blagajna je odprta ob nedeljah in praznikih od ’/210 do 12. ure dopoldne In od '/•2 2. ure popoldne naprej, ob delavnikih pa dopoldne ob 11. do 12. ure in popoldne od l/i 3. ure naprej. Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Modistka M. HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Česar ne veS, vpraSal Univerzitetni Informativ. Biro „ARIA01VN&38 euj&osji e>|s||)i|8}uox B0E0 J' e k c i' 8 b s o 1] n n tj ii 1< N b 6 v, P d n Vi k ii ti fr te b