GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, sobota 16. decembra 1950
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post, i. gr.
PREB ZAKLJUČKOM ZASEDANJA PLATA L SKUPŠČPfE OZ A
DANES BO TRUMAN RAZGLASIL stanje državne pripravljenosti v ZDA
BREMEN, 15.	— Britanski
visoki funkcionar komisar v Nemčiji Ivon Kirkpatrick je na tiskovni konferenci izjavil: «Mi-slim, da Velika Britanija ne bi sprejela sporazuma s Sovjetsko zvezo na podlagi črte Odra-Ni-sa kot meje Nemčije, čeprav si sporazuma želi». Poudaril je, da bi se lo vprašanje lahko rešilo samo z mirovno pogodbo, sklenjeno z zvezno vlado. Izjavil je nadalie, da bi bilo umestno odgovoriti na pismo Grotewohla. s katerim predlaga pričetek pogajanj za združitev Nemčije.
RIM, 15. — Danes se je sestala komisija za obrambo ki je razpravljala o načrtu zakona: ((Pooblastitev izrednih izdatkov ministrstva za obrambo, ki naj se izvršijo v finančnem letu 1950-51 za povečanje obrambe države«. Poslanci Roveda Pa-jetta in drugi so predložili resolucijo, ki poudarja, da predstavljajo vojaški izdatki naraščajoče breme za državo, ki je škodljivo za trdnost valute in za državno gospodarstvo, ter poziva vlado, naj preneha z oboroževanjem.
Demokristjanski poslanci pa
ZLATA	VREDENKLEROFAŠISTICNI	IZBRUH PROTISLOVENSKEGA (2)
«...sono triestini e dunque italiani...»
sko besedilo od abesinskega, ki so ga bili prisiljeni trideset let uporabljati? Kajti če bi bili javno spregovorili besedo v svojem materinem italijanskem jeziku, bi bili prejeli klofuto, če bi pa bili tako pogumni, da bi tiskali in izdajali italijanske knjige in časopise, bi šli v zapore in ječe.
Ali je torej čudno, da imajo grafični delavci po tridesetih letih fašističnega narodnostnega zatiranja danes laže delo z italijanskim besedilom, katerega edinega so se bili prisiljeni učiti, kot pa s slovenskim, ki ga niso smeli niti javno izgovoriti, kaj šele, da bi smeli v tiskarnah tiskati knjige v njem.
In končno vprašamo strupenega klerofašističnega član-karja v «Giomale di Triestes:
Ali ni po vsem tem najbolj nesramna in strupena ironija kričati ljudem, ki jim je bil prepovedan ne samo pouk, temveč tudi pogovor v njihovi materinščini, da svojega materinega jezika dovolj ne obvladajo, da so zaradi tega Italijani in da je njihov materinski jezik v Trstu tuj jezik? Ali ni to prav isto kot je storil tisti sadistični mučitelj, ki je svoji žrtvi odrezal obe n09i in mu nato velel:
«Sedaj pa hodi! Kaznovan pa si bil zaradi tega, ker se nisi odnarodil, ker nisi postal odpadnik od svojega naroda, ker si zadržal svojo narodno zavest!»
(Nadaljevanje sledi)
narjev in publicistov, ki so n. pr. navedeni na str. 875 - 877 knjige sGuida Generale di Trieste» in jih vzporedili s seznamom Alda Pizzagallija kot smo storili za gornjih ne kaj imen. Toda že to je dovolj, da naši čttatelji vidijo, kdo so nositeljl propagande o italijanstvu Trsta in kakšno je italijanstvo tistih, ki so izkopali že leta 1943 pokooano fašistično parolo:	«...SONO
TRIESTINI E DUNQUE 1TA-LIANI...»
Vsekakor zelo zanimiva za deva, da prvoborci za italijanstvo Trsta niso italijanskega porekla, kar pač njihovi originalni priimki najbolje dokazujejo. Radi jim verjamemo, da svoje poitalijančen» pri imke s ponosom poudarjajo in da jih je prvotnih priimkov prav gotovo sram, s!cer jih' ne bi skrivali za italijanskimi oblikami. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da so prvoborci Za italijanstv.o Trsta in najbolj strupeni sovražniki vsega, kar je v Trstu slovensko prav tisti, ki niso italijan skega porekla, kor bi bilo logično pričakovati.
Ta pojav si poč najlaž' razložimo, če se rom imo na večstoletno turško suženjstvo, v katerem so ječali mnogi na rodi, ko so prav poturtenci bili vedno najhujši in najbolj zagrizeni sovražniki lastnega naroda iz katerega so izšli. Na vprašanje: Zakaj večje al manjše število posameznikov nekega dolgo let zasužnjenega naroda sprejme narodnost vla.
natelj podjetja, kjer se tisko «GIORNALE Dl TRIESTE)) in ki najbrže ni brez zveze z lastništvom omenjenega dnevnika, imenuje dr. Mario Ren-zl. Ce pogledamo v že omenjeno knjigo vALDO PIZZAGAL-LI: PER VIT ALI ANIT A! DE1 COGNUMI)), najdemo na strani 295 pod poglavjem «PRIME 50 CENTURIE DI COGNOMI STRANIERI R1DOTTI IN FORMA ITALlANA)) zapisano, da si je neki Renzel Mario fu Carlo spremenil ime v «Renzis dne 15. junija 1928 (štev. dekreta 4629), a na str. 294 pa je razvidno, da je neki Renzel Mario di Giovanni E-milio spremenil svoje ime v «R enzin dne 24.7.1928 (štev. dekreta 13679). Najbolj znani uredniki uGlORNALE DI TRIESTEs in dULTIME NO-TIZlEs pa se takole imenujejo: Granbassi, Grassi, Cadelli, Sartori. Biekar, Lisiani itd.. Ce pogledamo v isto knjigo Alda Pizzagallija najdemo na str. 274 kar dva premka «GRANBASSb), ki sta nastala iz priimka uNIEDERKORNs in sicer oba leta 1928., 15. junija in 17. oktobra.
Iz iste knjige je dalje raz vidno, da se je priimek GRASSI nekoč rrisni malo drugače in sic°r «GRASSER» priimek «CADELLI» pa «KA-DEL». Prav tako se ie im no val sedanji italijanski eLISIA NI)) nekoč «LISJAK» itd i'd Lahko bi naštevali še dnlje če b{ hoteli raziskovati predfaši-stične oblike imen vseji novi*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
16. <SecenVbra 1980
KRASNA SLOVENSKA PRIREDITEV V LJUDSKEM DOMU
ŠE TAKŠNIH KONCERTOV sl želimo tržaški Slovcntl
Včerajšnji večer je potrdil nujnosf kulfurne povezanosti z našim slovenskim zaledjem
Od tu in tam nam pišejo
IZ DOLINE
Takoj ob začetku se moramo zahvaliti Glasbeni matici, ki nam je priredila včerajšnji prijeten večer. Ljudje, ki so do zadnjega sedeža napolnili lepo dvorano v Ljudskem domu, najbrž niti niso pričakovali, da bo včerajšnji koncert zares tako lep. Premalo vemo tržaški Slovenci, kaj nam ob vsaki priliki lahko nudi kulturna povezanost z našimi brati v svobodni domovini. Medtem, ko mnogo tržaških Slovencev pozna številne italijanske umetnike, pa jih je brez dvoma tudi mnogp, ki so jim imena slovenskih umetnikov manj poznana. Priznati pa moramo, da smo bili tudi tisti, ki sicer o njih nekaj vemo, a nimamo priložnosti sproti zasledovati rast slovenske glasbene umetnosti in smo mogoče slišali umetnike ki so včeraj nastopili, pred nekaj leti, bili včeraj zvečer nad vse prijetno presenečeni.
Dragi gostje so s svojim izvajanjem tako navdušili občinstvo, da ploskanja ni hotelo biti konca. To spontano navdušenje je najlepši dokaz, da s; naše občinstvo želi takih prireditev in kakor včeraj, bo vedno napolnilo dvorano, ki bo mogoče še premajhna. Tukaj lahko takoj poudarimo, da je dvorana v Ljudskem domu končno vendar dostojen prostor za take vrste prireditev in le obžalovati moramo, da ni bil v tej dvorani tudi nedavni literarni večer slovenskih književnikov Vendar pa še vedno mislimo, da za goste, ki so včeraj nastopali, tudi gledališče Verdi ne
Naročniki Koledarja OF za leto 1951!
Dvignite ga čimprej obenem s knjigami Prešernove knjižnice. Cena je 330 lir.
Ostali interesenti lahko kupijo koledar in 3 knjige v knjigarnah Stoka in For-tunat za ceno 400 lir.
bi bilo nekaj, česar mi ne smemo zahtevati.
Koncert se je pričel z nastopom KOMORNEGA ZBORA, ki je pod vodstvom UBALDA VRABCA zapel Matzove Pesmi iz Turopolja, Kogojev Trenutek, Foersterjeve Naše gore ter narodne Barčico, Pojdem v rute. Kaj pa delajo prtički, ki so jih priredili Vrabec, Dev in Adamič. Poslušalci so zlasti toplo sprejeli Vrabčevo priredbo Barčice. Nato sta nastopili naši tržaški pevki sopranistki SLAVICA BATISTUTA in ROŽICA KOZEM. Prva je zapela Pavšičevo Uspavanko in Lajovčev Bujni vetri v polju, ter dodala še Flajšmanovega Metuljčka, druga pa Maličevo Kukavico naoajivko in Savinovo Zimsko idilo; dodala na je še Curi-muri, božji volek (Ipavec). Obedve je pri klavirju spremlja/ dr. GOJMIR DEMŠAR
Drug; del ki je sledil kratkemu odmoru, so v celoti izpolnili oostie; pianist Marijan Lipovšek. violinist Uroš Prevoršek sopranistka Vilma Bukovec in tenorist Janez Lipušček Cim so zazveneli prvi akord; Chopinovega Noeturna (n cis molu), smo v hipu zaslutili, da nri-sost>)ujemo glasbeni prireditvi Zares visoke umetniške kvalitete. Cerrrav klavir, na katerem je MARIJAN r iPOVFEK igral še Chopinovo Etudo (v C molu-) in Fnersterievo koncertno fandarjjo Po iereru ni bil za koncert ustrezajoč instrument, je vendar umetnik rotean'l vse poslušalstvo za seboj. Občin, stvo ni cdnahaln s ploskov jem dokler ni pianist dodal še ene Chopinove etude.
Nat- nestapil UR OS PR E VOpgrjc, kj ie raiPrej Z"iar'yl
Dvorakov tu-v-nk: r>'e' (v e molu) in M'i.snrnskag-1 Gooek Siliti stn še violinistovi las‘n-skladb- Domotcžie in S 'avle1 r'e s. S-p-da »” nenehnem" pia-kanju <vdi Pravcvš-k n’
magel u taijii-t- in dodm '-e S -S "isatajn C-o-nrf-p mel'dt'a. Tudi Prevo-šk- nax{ ljudje n" b^do nganh-ii K~čemo se spuščati v str-k^vno oceno igranj '
Zakaj... ?
ZAKAJ so v dvorani v Ljudskem domu tablice z napisom No smoking Non fu-mare, ni pa napisa Kaditi prepovedano? Ali ni dvorana tudi za Slovence
Zatiranje borovega prelca
Predsedstvo cone sporoča, da morajo na podlagi obstoječih zakonov vsi lastniki borovih gozdov, parkov in vrtov, kjer rastejo bori, obvezno in na lastne stroše zatirati borovega prelca.
Zatiranje se mora pričeti 15. decembra t. 1. in kor.čati pred 15. februarjem 1951. Vsa pobrana prelčeva gnezda je treba na mestu sežgati.
Vsj oni, ki ne bodo izvršili tega ukaza do 15. februarja, bodo kaznovani in zatiranje prelca bo Izvedel gozdarski oddelek civilne policije na stroške kršitelja.
Za morebitr.e informacije se obrnite na gozdarski oddelek CP, Ul, Mpnte Grappa 3, tel. 86-43,
obeh umetnikov, (to bo opravil naš glasbeni poročevalec), vendar lahko rečimo, da je bila silno posrečena zemisel Li povška in Prevorška, da sta si izbrala program, do katerega je čutilo naše občinstvo, ki ni navajeno koncertnih nastopov, tesnejši odnos Pri tem msli-mo zlasti na Foestrjevo Po j-, zeru in Dvorakov Slovanski ples.
Na odru se je pojavila simpatična pojava sopranistke VILME BUKOVČEVE. Pričel-je z znano arijo iz Dvorakove Rusalke. Obstali smo ob nje nem krasnem j n mogoč" em glasu. Ko je zapela še Gotovčevo arijo iz op?re Ero z enega sveta, se ploskanje zoret ni Poleglo prej, dokler se ni vdala in zapela še narodno Pridi, Gorenje. Pri tem nismo že več vedeli, kdaj nam je bolj ugajala: ko je pela arije ali oh prisrčni, vsem prisotnim znani narodni pesmi. Občinstvo je hotelo umetnico še in še poslu-sati m končno je Bukovčeva res dodala še eno narodno: Po Koroškem, po Kranjskem.
Za Janeza Lipuščka smo vedeli, da je letos dobil na mednarodnem tekmovanji. v B is-Iju za svoje petje prvo nagra-T, ,Ko ie 0(ipel ariii it Ooer vHalkav in «Gorenjski slavček«, nam je postalo jasno, da si je nagrado pošteno zadušil In ko je moral tud' on k programu še dodajati, je zaoei še dvo narodni RosH mi prsti in Skrjanček poje. Lahko bi reki da prej viti nismo vede i. da so te naše preproste narodn" pesmi zares tako lepe. Vse štiri narodne, ki sta jih zapela posta, jp za koncertno izvnia-uje priredil Marijan Lipovšek, ki je tud: oba pevca spremljal pri klavirju.
Al; je bil „ dvorani kdo od gledališča «Verd.i», da bi slišal, kako se voje Prodan i nevesta? (Mislimo ramreč pri tem na malo posrečeno izvedbo Prodane veves*e v nledaV-šču «Verdiy> predlansko sezo no). Prav pri duetu iz Prodane neveste, ki stn ga pela Bukovčeva in Lipušček, je bil v nas močan občutek, takorekoč za hteva; to bi morala ta dva umetnika peti v gleda1iščv «Verdh>. Toda ti'ti, ki v Trstu o tem odločajo b^do šc vedno našli sto in st o izgovorov, ki od r rt sega do zadnjega nobeden ne drži. zato da bodo zavirali nastop slovenske opere v «Ver-diju». Kakor Pri vseh točkah sta morala umetnika tudi duet ponoviti.
L radie so odhajal; jz dvorane kot prerojeni, prireditev jim je pomenila v tem težkem tržaškem kulturnem življenju oravo transfuzijo krvi V vseh je žarelo uvanje, da bodo tržaški Slovenci odslej vendar imeli od čwa dočaka vsaj nekajod t°-ga, kar imajo Slovenci v svobodni domovini.
Tistim, ki so priredili dvorano v Ljudskem demu, lahkj v priznanje omenimo, da o bi i vsi izvajalci kar najbolj zadovoljni, kar se tiče akust.ke (Ker morajo take kvalitetne prireditve, kakršna je bila vče. raj zvečer, dobiti zares v vsem dostojen okvir, je treba, da se tudi občinstvo privadi na nekatere stvari, preko katerih ne sme. Nedopustno je na taki prireditvi prepozno prihajanje in s tem zvezano škripanje z vrati in podobno. Kdor je zamudil, naj bo do izvajalcev in do poslušalcev toliko obziren, da počaka in vstopi šele takrat, ko je točk konec. Zlasti je treba grajati prepozno vstopanje v dvorano po odmoru. Lahko bi tudi dodali, da izvajalcem ni treba smatrati za nujno ponavljanje takrat, kadar ga občinstvo zares ne zahteva; gostje so včeraj to na zelo lep način pokazali, ko so privolili na ponavljanje šele na ponovno pozivanje občinstva).
Spakedrane in neizpolnjene zelje
Vidalijevsko trobilo «Delo» je v svoji številki od 9. decembra t. 1. objavilo na zadnji strani članek z bobnečim naslovom na dva stolpca: «Gauleiter Babič doživlja presenečenja)), v podnaslovu pa še dodaja, da so v Dolini pevci obrnili hrbet ti-tofašistom. Pod tako bobnečim naslovom južnjaškega kova pa so ti spravili kup laži, ki si jih lahko zmislijo le kominfor-mistične buče. Nič koliko svinca so porabili za svoje bedarije. Da bi bilo bolj resno, svečano in važno so uporabili nič manj kot 12 vrstic predgovora o «visoki» mednarodn; politiki in prerokovanju usodnih ((neizbežnih« posledic. Nato pa skočijo kot ptič na veji iz mednarodne politike v Dolino in se ustavijo pri dolinskem pev-
skem zboru, govore o nekih mahinacijah (v teh so pač sami mojstri) in o nastalem razdoru v pevskih vrstah. Svoj «roženkranc» laži pa končajo s svečano ugotovitvijo, «Tako je šel dolinski titovski zbor... rakom žvižgat«.
Nismo vedeli ni tj se zavedali, da je dolinski pevski zbor take važnosti v svetovni politiki. Predvsem pa je treba ugotoviti, da so se te vesti zelo razveselili pisuni pri «Delu» in ((zaščitniki« pri Bidovcu (ki so se nekam skrili zadnje čase kot mokri kužki, da ne bi preveč razjezili «parona» Vidali-ja). Ti gospodje bi si res želeli in bi počili od veselja, če bi šli vsi slovenski pevski zbori «rakom žvižgat« in vse slovenske šole in prosvetna društva
M PRODAJ AJJE SVOJE ZEMLJE - SV El E DEDIŠČINE NAŠIH PREDNIKOV
Zakaj hoee «Italeementi» razlaščati slovensko zemljo?
Širši javnosti je znano, da so | bližini mesta. Ta zemljišča se tukajšnji odločilni krogi po j povrhu tega še izkazujejo po
daljšem obotavljanju dovolili, da se zgradi v tržaški industrijski coni pri Zavljah tudi tovarna za cemer.t. Kakor smo slišali, je bilo za gradnjo te tovarne zanimanje s strani več podjetij. Dovoljenje za zgradnjo pa je dobilo le italijansko podjetje (dtalcementi«.
Prebivalstvo Trsta, in delovno ljudstvo še posebej, se veseli nad vsako tovarno in nad vsakim pomembnejšim podjetjem, ki se ustanovi na njegovem področju. Ustanovitve takih podjetij mu prinesejo upanje do novega dela in zaslužka. Tudi o graditvi tovarne za cement je bila sprejeta s splošnim zadovoljstvom domačega življa, čeprav smo mnenja, da za tako tovarno ni ravno naj-pripravnejše mesto neposredna bližina velikega mesta, kot je Trst, ali vsaj, kakor obeta, da bo to mesto postalo v doglednem času.
Ne glede na graditev omenjene tovarne na področju našega mesta pa nikakor ne moremo razumeti pravega vzroka, zakaj hoče imenovano podjetje (dtalcementi« razlaščati za cementarno zemljišča tudi izven industrijske cone v neposredni
svoji lepi legi in po rodovitno-
ne koristi« še tista mala zemljišča, ki jih je zvesto in le z velikimi žrtvami in mukami
KOLEDAR
$fada£i&e - 'fciM-ftadia
Sobota J S. decem bra
Adela, Zaronega
Sonce vzide ob 7.39, zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 12.19, zatone ob 24.00.
Jutri nedelja 17. decembra
Lazar, Strojslav
OF
Okrajni konferenci OF
za nabrežinski in openski okraj
Konferenca OF za nabrežinski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 v kinodvorani.
Konferenca OF za openski okraj bo v nedeljo 17. decembra ob 8.30 na sedežu.
Okrajnim konferencam bodo prisostvovali člani glavnega odbora OF.
Deiegati za okrajno konferenco OF s Proseka in Konto-vela naj BODO TOČNO OB 8. URI na »Kržadi«, od koder odpelje kamion.
Delegati za okrajno konferenco OF iz Bazovice - Padrič in Gropade naj vzamejo redni avtobus, ki odpelje ob 8.30 iz Trsta na Opčine.
sti. Nahajajo se na južni strani ohranil od svojih pradedov, lonjerskega griča po imenu j Našim kmetovalcem pa kličemo. 1 cZ. na jugov; i -iu ' djfHcj. ((Ne prodajajte svoje zem-katmarskega pokopališča. Na I (j svete dediščine svojih pred-Brdu pridelujejo Lonjerci ir, | Hikov Bna lasfne zem]je bosle Katinarci svoja najboljša vina ; obvise]i v Mm zraku.»
in najokusnejše sadje. Tam _ .	,	.
- .	...	, ■	;	Onim gospodarjem, ki so ogro-
uspeva dobro tudi oljka, kjer _	.	...	.	.	..
Brezuspešno pogajanja z iimusirijci
Industrijski delavci se z vso resnostjo pripravljajo na ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov
Včerajšnja pogajanja na Uradu za delo za rešitev .spornega vprašanja industrijskih delavcev so bila zelo dolga, saj so se zaključila že pozno popoldne. Kljub temu pa je ostal položaj popolnoma neizipremenjen; delodajalci kot tudi sindikalni predstavniki so vztrajali pri svojem prvotnem stališču, in ni nič kazailo, da bi bilo lahko to vprašanje v doglednem času rešeno.
Medtem ko hočejo delodajalci na vsak način prisiliti industrijske delavce, da pristanejo na uveljavitev sporazuma, sklenje-ga pred dnevi za italijanske industrijske delavce, se tej zahtevi upirajo sindikalni predstavniki, ki trdijo, da ni bil v Italiji dosežen še sporazum glede Povišanja draginjske doklade, katere sestavni del je bil prav povišek v znesku 48 lir, ki so ga dosegli tržaški industrijski delavci ob februarski splošni stavki ter da zaradi tega tudi sporazum, sklenjen pred dnevi v Italiji, ni veljaven za tržaški delavski razred'.
Delodajalci bi seveda radi Prisilili industrijske delavce, da popustijo v svojem dosedanjem stališču; s tem bi dosegli namreč dvoje — prvič bi bilo treba izplačevati nekoliko višji povišek samo specializiranim in kvalificiranim delavcem, ki jih j® na našem ozemlju komaj 7 do 8%, medtem ko bi prejeli navadni delavej le neko malenkost ali pa nič; drugič pa bj se izognili pogajanjem glede prilagoditve draginjških doklad sedanjim življenjskim razmeram.
Ze večkrat smo v našem časopisu poudarili stališče Sindikalnega akcijskega odbora do reševanja raznih vprašanj v korist interesov delavskega razreda. Tako smo tud, glede vprašanja industrijskih delavcev omenili, da je Sindikalni akcijski odbor že pred splošno stavko v mesecu februarju pozval sindikalne organizacije na dcurmo borbo za dosego rešitve urnmvičenih zahtev industrijskih delavcev. Na ta poziv nista odgovorili niti ena niti druga sindikalna organizacija. Prav zaradi takega protirazrednege stališča sindikalnih predstavnikov so stopili tržaški delavci
v borbo neenotni in bolj ali manj pasivni. Delodajalec se je tega dobro zavedal ter je iz takega položaja povlekel zase kar največ dobička; prisilil je sindikalne organizacije na tafc sporazum, ki je pomenil za tržaški delavski razred velik poraz.
Predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki nosijo za ta poraz tiso odgovornost (saj so delavci dosegli boren povišek v znesku 48 lir dnevno, ali 1200 mesečno), so hoteli svoje izdajalsko stališče zakriti na ta način, da so ves čas Po končani stavki govorili o azmagin delavskega razreda ter prikazovali povišek kot Veliko »pridobitev«.
Sedaj, ko hočejo delodajalci odvzeti delavcem še ta skromni povišek, kričijo kominformistič-ni in žolti sindikalisti na vse strani ter se hvalijo, češ da vodijo vso odločno borbo za obrambo pravic delavskega raz. reda. Toda pošteni tržaški delavci njih lažem ne verjamejo več; dobro namreč že poznajo njih protirazredno in kompromisarsko sindikalno politiko, ki
NASE NAROČNIKE prosimo, da poravnajo naročnino za 1. 1950 še pred koncem leta in nam tako prihranijo veliko truda in sitnosti.
Mesečna naročnina znaša 260 lir.
Uprava listov Založništva tržaškega tiska
je vse prej. kot v korist delavskemu razitifiu,
Ker rac morejo razni malenkostni poviški rešiti vprašanja izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda, zahtevajo industrijski delavci pričetek odločne razredne borbe za dosego izboljšanja plač za 30 odst., kar pomeni, da bi vsak delavec prejel vsaj toliko plače, da bi se lahko njo vsaj skromno preživljal.
To svojo zahtevo bodo industrij ski delavci naglasili in poudarili tudi na ustanovnem kongresu Zveze enotnih razrednih sindikatov, na katerega se že z vso resnostjo pripravljajo.
doseže najvišjo lego na našem ozemlju. Pri današnjih prometnih sredstvih so postala ta zemljišča zelo primerna tudi za gradnjo hišnih dvorcev, ker se vijeta v njihovi bližini kar dve avtomobilski cesti
Mnogim lastnikom teh zemljišč je razposlalo podjetje «Itai cementi« pred dnevi poziv, naj se zglasijo v njegovih uradih zaradi dogovora o razlastitvi ir, o cenah za zadevna zemljišča. Vsaj za enkrat so v pozivu omenjena le zemljišča najlepše lege Brda tik pod vrhom, z naj-lepšim razgledom na Tržaški zaliv. Tudi je podjetje prizadetim lastnikom že predlagalo odkupne cene, ki so mimogrede povečano, naravnost smešne. Za najboljše vinograde ponuja komaj 170 lir in še manj za vsak kv. m! Tudi gospodom pri (dtalcementi« bi moralo biti zna no, da je danes težko dobiti na tukajšnjem p-odufčju v prosti prodaji dobre vinograde po ceni jzpod 1000 lir kv. m. Sicer pa se tukaj ne mislimo spuščati podrobneje v vprašanje cen zemljišč.
Vsekakor menimo, da je u-mestno vprašanje, če je res ne-obhodno potrebno za pridobivanje laporja ali drugih surovin za cement, pristopati k razlaščanju vinogradov ali celo vrtov? Saj spadajo vendar vinograd in vrtovi, vsaj v kmetijskem gospodarstvu, med najbolj donosna zemljišča posebno v bližini večjega mesta, kakor je to v našem primeru. Tudi se r.e moremo spuščati v račune gospodarskega in tehničnega načrta cementarne. Vendar pa smo mnenja; da bi si morale take tovarne v lastnem interesu tudi iskati zemljišča s surovinami ki r.iso tako donosna in draga, ako nima morebiti še kakih drugih namenov poleg izdelovanja cementa.
Ako so zemljišča na lonjer-skem Brdu res neobhodno potrebna za obrat cementarne kljub visoki vrednosti in seveda tudi ustrezajočim cenam za nje tedaj obstaja še vedmotnož-nost, da vzame podjetje zemljišča v zakup, ker je za večino lastnikov vsekakor mnogo, manj zoprna oblika kot pa prisilna razlastitev.
Mislimo, da bo tovarna naj-brže v dobi nekoliko let lahko izčrpala bližnja ležišča laporja in se bo potem morala itak na oddaljenejša ležišča premestiti, vsaj na periferiji svoje naprave irj progo žične vzpenjače. Prizadeti kmetovalci bi potem prevzeli zopet svoja zem Ijišča, ki bi jih obnovili ter jih zopet obdelovali in izkoriščali po svoji želji in zmožnosti, iz roda v rod kot doslej.
Kakor koli bodi, nas in tudi tukajšnje odgovorne činitelje, morajo zanimati v prvi vrsti koristi številnih kmečkih družin in domačega prebivalstva, ki nikakor ne smejo biti oškodovani v kritje koristi tujega podjetja. Za kmetovalce na tukajšnjem področju pomeni skoraj vsaka ped zemlje važen pogoj za njihovo popolno poklicno udejstvovanje ter za gospodarski in socialni obstoj domačega kmečkega življa sploh. Zaradi tega menimo, da se temu življu godi velika krivica, ko mu na vseh straneh odvzemajo pod raznimi oblikami «za sploš-
zeni s prisilno razlastitvijo pa svetujemo in priporočamo, naj se branijo razlastitvi do zadnjega in naj zahtevajo polno, pravično ceno za razlaščena zemljišča. Preden podpišejo katero koli zadevno pogodbo, naj se sporazumejo s svojimi prizadetimi sosedi in skupno ali posamezno naj se posvetujejo tudi pri Kmečki zvezi, ki bo gotovo znala ščititi njihove koristi.
Ing. A. Cok
itd., da bi potem laže ((internacionalizirali« naše ljudstvo in ga poslali v italijanske, ali pa, zakaj pa ne, v kitajske šole in prosvetna društva!
Toda naj se le potolažijo. Naša prosvetna društva delujejo, naši ljudje nimajo buč namesto glav, mi gojimo našo prosveto in ljubimo naš jezik in našo pesem! Pevski zbor v Dolini, gospodje lažni preroki, še obstoji in deluje. Slabo ste stuhtali v svojih buticah. V kratKem boste lahko imeli priliko slišati pesem našega dolinskega zbora. Kar pridite poslušat, pa vara ne bodo «sior» Vi-dalj in njegov namestnik Bla-žina ter Pavliha tega dovolili, sicer bi zleteli s svojih mest.
Dolinčani in tudi drugi bodo šli poslušat lepo petje našega zbora in bodo ponovno videli
kako slabo se znate lagati. Pa j PROSVETNA DRUŠTVA ne samo pevski zbor še živi in poje, v Dolini je bila ustanovljena pred časom dramska družina, ki se pridno vadi za bližnji nastop. Zdaj pa se je ustanovila tudi pionirska družina, ki bo nastopila v prid novolet-je jelke. Upamo, da je za enkrat dovolj!
Nazadnje pa še nekaj.
«Delo» tako zaključuje svoj «umotvor»: «Kaj pa ((Primorski«? Radovedni smo kako bo 'demantiral’ navedena dejstva.
Po vsej verjetnosti z običajnim... grobnim molkom«. Radovedneži pri «Delu», zdaj smo vam postregli in še vam bomo.
Iz Dom j a
Ne upajo si odkrito
Po Dcmju in okolici je pred dnevi poslal neki vidalijevski aktivist nekaj otrok, da bi po hišah pobirali denar za ((Natale del bambino«. Otrokom je naročil naj rečejo po hišah, da jim je to naročila vaška učiteljica.
Učiteljica pa o tem nič ne ve.
Kominformisti so se hoteli poslužit.i te prevare, da bi izvlekli nekaj denarja od domačinov. svojega obraza Pa si niso upali javno pokazati, ker se zavedajo, da bi jim jih v marsikateri hiši gorke našteli.
Ljudje naj ne nasedajo takim nakanam, prispevke za obdaritev otrok naj dajo zbiralcem za novoletno jelko in naj od vsakega nabiratelja zahtevajo, da jasno pove zc koga nabira.
SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OF
Protestna resolucija
proti proglašanju našega jezika za tui jezik v coni A
Priprave za proslavo 10 letnice OF: krajevne razstave po vseh vaseh in osrednja razstava v Trstu; sestavljen bo poseben odbor za proslavo in tekmovalna komisija
Včeraj popoldne je bila seja I poteku dela za proslavo 10. izvršilnega, odbora OF za Tr-; obletnice OF ter sklenil usta-
žaško ozemlje pod predsed' stvom tov. BRANKA BABICA. Organizacijski tajnik tov. BOLE' je podal pregled izvršenega dela od zadnje seje do danes, pri čemer je poudaril uspele okrajne konference, ki so se vršile v skoro vseh o-krajih dalje nadvse uspešno akcijo za prodajo Koledarja OF za prihodnje leto s tremi knjigami ter ugotovil, da se je število naročnikov od lanskega leta do letos dvakrat povečalo. Naštel je vse javne prireditve kulturne, prosvetne, gospodarske in sindikalne, pri Katerih je v veliki meri sodelovala OF. Omenil pa je tudj v*6 pomanjkljivosti, ki so se v zadnjem času pokazale, nakar je po plodni diskusiji odbor sprejel sklepe za njihovo odstranitev.
Tov KUKANJA je poročal o zadnji ordinanci tržaškega sodišča, v kateri je trditev, da je slovenščina v coni A tuj jezik ter da je uradni jezik samo italijanski. V zvezi s tem je odbor sprejel protestno resolucijo, ki jo bomo v našem dnevniku objavili jutri.
Odbor je nato razpravljal o
Iz MačkoveIj
Pralnico in napajališče nujno potrebujemo
Ze pred nekaj časom smo dobili y našo vas vodovod. Toda napeljava n; zadostna. V vasi imamo že precejšnje število živine, toda občinska uprava v Dolini se ni spomnila, da bi napravila za našo vas vsa j eno napajališče. Svojo živino moramo zganjati daleč in jo napajatj v smrdljivih kalih, kar prav gotovo ne koristi zdravju naših živali.
Prav tako potrebujemo pralnico za naše perice, ki morajo nositi perilo daleč Ped vasjo, kjer je hud klanec in večkrat v poletnem času primanjkuje vode, pozimi pa je prehud mraz. Naša vas je dovolj velika, da bj se je gospodje pri občinski upravi bolj spomnili in poskrbeli za naše potrebe, kj niso samo te, bomo pa o njih še poročali in zahtevali od občine, da se zgane tudi za nas.
noviti odbor za proslavo, imenovat; tekmovalno komisijo, ki bo imela še prav posebej skrb poskrbeti, da bodo vse krajevne organizacije OF priredile krajevne razstave o borbi našega ljudstva proti fašizmu; te krajevne razstave pa se bodo nato združile v veliko osrednjo razstavo, ki bo prirejena v Trstu. Sklenjeno je bilo, da se z nabiranjem materiala začne takoj ter da se za osrednjo razstavo preskrbi reprezentativna dvorana sredi mesta.
Pionirska družina iz Padrič in Gropade vabi vse prijatelje, male in velike, na prireditev, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 16 v dvorani Prosvetnega društva. Sodelovali bodo tudi pionirji iz Lonjerja.
PROSVETNI KROŽEK OPČINE vabi članstvo in prijatelje na komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev, ki bo v danes 16. t. m. ob 20 na sedežu. Govoru sledi kulturni program.
PREDAVANJE V BORŠTU ”
Prosvetno društvo ((Slovenec« v Borštu vabi člane na predavanje, ki bo dar.es 16. t. m. ob 20. Predava tov. Drago Pahor: «0 vzgoji«.
PREDAVANJE V DOLINI
SHPZ vabi na zanimivo predavanje, ki ga bo imel tov. prof. Tone Penko v Dolini danes 16. decembra ob 20. Predaval bo: «0 krvi«.
SINDIKALNE VESTI
SHPZ
II. osrednje predavanje SHPZ
V četrtek 21. decembra bo na stadionu »Prvi maj« ob 20 II. osrednje predavanje SHPZ. Predaval bo tovariš. SREČKO VILHAR o temi:
ISTRSKI IN TRŽAŠKI SLOVENCI V MINULIH STOLETJIH. KAKO SO ITALIJANSKI ŠOVINISTI IN IREDENTISTI POTVARJALI NASO ZGODOVINO.
SLOVENSKA NIŽJA GIMNAZIJA V TRSTU VABI
na božično prireditev, ki bo v nedeljo 17. t. m. v dvorani Ljudskega doma v Trstu (Ul. Teatro Romano, vhod B). Začetek točno ob 3 popoldne. Vstop dovoljen samo z vabilom, ki se dobi na šoli ter v trgovinah Fortunat irj Stoka.
Illfl
Zveza prosvetnih delavcev
Enotnih razrednih sindikatov priredi danes 16 t. m. ob 18. uri v Ul. R. Manna 29 širši sindikalni sestanek s pedagoškim predavanjem. Vabimo člane in prijatelje našega sindikata, da se sestanka udeleže.
PRESTAVITEV TROLEJBUS-NE POSTAJE LINIJE A
Direkcija ACEGAT obvešča, da je prestavljena trolejbusna postaja linije A iz tehničnih razlogov iz Ul. sv. Justa na Largo G. A. Canal.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; AT Galeno, Ul. Giulia 114; Plc-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg Cavana 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju imata stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8400-8450, papirnati šterling 1740-1760, dolar 692-698, telegrafski dolar ,706-707, švicarski frank 160-161, francoski frank 172-178, avstrijski šiling 23 - 23.25.
Zenar v tramvaju
HI RADIO I
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih
212.4 m ali 1412 kc)
SOBOTA 16. 12. 1950.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa, poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00:	Operna glasba; 12.30:
Zvočni ritmi; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa in poročila v slov.; 13.15: Glasbene slike; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30: Gospodarski pregled (it.); 17.45: Zabavna glasba; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Skladbe za naše najmlajše; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa in poročila v slov.; 19.45: Borbene pesmi; 20.00: Hr-vatski kulturni pregled; 20.30: Pojejo hrvatski pevski zbori iz Istre; 20.45: Politični pregled (slov.); 21.00: Veder sobotni večer (slov.); 21.30: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana, poje Zoran Kržišnik; 22.00: Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15: Pester večerni spored: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05:	Zadnja poročila v slov.;
23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15:	Plesna
glasba; 23.30: Zaključek.
OBČINSKA PODPORNA USTANOVA V NABREŽINI
Drugi seznam prostovoljnih pri. spevkov za podporo revnim za božič:
Rudolf Colja 200 lir. Alojz To-masini 500, Guido Bertogna 400, Tržaška hranilnica 10.000, Zdravilišče “Pineta del Carso« 15.000; Roman Midena 200, Avgust Gruden 200. Dominik Bužan 200, An. drej Njcolin 500, Emil Plocar 500, Tvrdka SMAT 1.000, Josip Marchi
1.000, Kamnolomi v Sesljanu 1.000, Drago Kukanja 1.000, Edvard Gruden 1.000, Alojz Lupine 1.000, Josip Gruden 2.000, Franc Gruden 1.000 Alojz Petelin 1.000, Mirko Kralj 500, Ivan Kocman 500, Emil Okretič 500, družina Tolloi 500. Ladislav Tanče 200, Viktor Doria 500, inž. Henrik Šorli 1.000, Ivan Pogaccini 1.000, Miroslav Legiša 1.000, Alojz Skerk 500, Ana Kralj 500, Leopold Ples 500. Frančiška Terčon 500, Ervin Dessanti
2.000, Stefan Gruden 1.000, Ivan Visintin 700, Franc Skerk 500, Ada in Marija Boschetti 600. Alojz Šinigoj 1.000 lir in 10 vrečic sladkorčkov.
Ob belem dnevu, med 13.25 do 14.35, so neznani vlomilci izkopali 15 metrov dolg rov, prodrli nato pod zlatarno v Ul. Passo S. Giovanm in jo skoraj popolnoma izpraznili
Streljanje
na bazoviškem strelišču in na strelišču v Malem Repnu
TRST, (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 18., 19., 20., 21., V nekem tramvajskem vozu 22. decembra 1950 od 8 do 17. linije št. 9, v katerem se je pe- dre in 23 decembra 1950 od ljala 31-letna Licia Gaspari iz	d0 u- ure'
Ul. Muratti 1, se je v gnječi	Ameriški vojaki	bodo	strelja.
prerival tudi neznan dolgoprst- h na strelišču v Malem Repnu než, ki je ugodno priliko izra- [ 18- in 19- decembra, bil segel v Licino torbico ter ... ,.ne 18- decembra bodo stre-
ji izmaknil denarnico z 10000 ^'UTnkrmr^ToO^do1 Š?7 00 lirami, vstopnico za ((Noetovo ure.
barko« v gledališču «Rossetti»	Z metalci raket	bodo	streljali 19. decembra od	8,00 do 17,00
ure na istem strelišču.
Opozarjamo vse osebe, da po streljanju obstaja nevarnost zaradi neeksplodiranih izstrelkov. Kdor r.ajde neeksplodirani izstrelek, naj bo zelo previden in naj to takoj sporoči vojaški oblasti.
in dokumente.
Po nekajmesečnem premoru so včeraj ((človeške miši« zopet opozorile meščane in policijo na svoj obstoj in s svojim drzno izvedenim tatinskim dejanjem obudili v spomin dogodivščine glavnega 'junaka Dumasovega romana	«Grofa
Montekrista«, ki je na pedo-
ga na enak način izpraznili zlatarno na Trgu Stare mitnice.
KONCERT GODBE ANGLEŠKEGA BATALJONA TRST, 15. (AIS) — Godba prvega bataljona polka Nor-thamptonshire bo priredila v sredo 20. decembra ob 20. uri v avditoriju v Ljudskem domu koncert lahke glasbe. Dvorana bo odprta ob 19.30 uri. Vstop samo z vabili. Sporede dajeta YMSA in prvi bataljon Nor-thampton. Tistim, ki bodo dobili vabilo, je sedež zagotovljen.
V zaporu ie umrl
V zaporih tržaškega Coronca je včeraj ob 15.40 za srčno kapjo umrl 50-letr.'i Delio Pri-
ben načirj ušel iž strašne celice, vatti 12 ul- Pondares 5, ki je URADNE OBJAVE kjer je bil obsojen na prestaja- kil svoječasno obsojen na 4 nje dosmrtne robije. Neznani mesece zapora, prestajal pa je kanalski vlomilci so namreč v 2adnje dni kazni ter bi moral
biti izpuščen na božični dan.
središču mesta iz Ul. Carducc do Passo S. Giovanni izkopali 15 metrov dolg podzemeljski rov, tako so prilezli pod zlatarno v Ul. Passo S. Giovanni, predrli pod in tako prišli v no. tranjost zlatarne, ki .je last 69-letne Margerite Fano iz Ul. Giulia 17. S svojega obiska so nato najbrže po isti poti — to policija še ni ugotovila, ker je preiskava šele v začetni fazi — odnesli vse, kar jim je priš lo pod roko od draguljev d" prstanov in ur. ter tako lastnici povzročili ogromno škodo.
Po prvih policijskih ugotovitvah so se vlomilci splazili v kanal, iz katerega so nato izkopali rov, skozi odprtino kanala v Ul. Carducci Njena preiskava se še nadaljuje v po polni tajnosti, njeno mnenje. Pa je, da so bili na delu isti Vlomilci, ki so več mesecev te-,.,
NOVA DOVOLJENJA 7-.A ZAČASEN UVOZ. TRST. (AIS) — Ukaz ZVU štev. prir.aša določila o novih “fn voljenjih za začasen u.^”e'v. sicer za dobo šestih m tj bo Določila tega ukaza'.tevjlkj objavljen v prihochUj decem. Uradnega lista d,nfjj;jnek od 9. bra 1950, bo imel novembra 1950 n»P
15. (AIS)
S 4 metre visokega odra je padel
V novem pristanišču se je
včeraj popoldne ponesrečil 40-, ------------------- i<5AVF	7	A
letni Alber Simič iz Ul. Bono-; FISKALNE ^qdeRNIZ4C1-mea 130, ki je pri delu padel RAZVOJ *N IJSKe p0_ z nekega 4 metre visokega	OPREME. TRST,
odra. Ponesrečenec, katerega !7 Tiisi — Ukaz ZVU štev. so z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljali v glavno bolnišnico irj ga sprejeli na I. kirurški oddelek, si 'e n |i»*d-cu poškodoval levo stran čela, zaradi resa se bo moral zdraviti od 7 do 10 dni.
Kmalu za njim pa so na ortopedski oddelek sprejeli Izletnega Viktorja Fortija iz Ul. del Ponte 4, ki se bo moral zaradi poškodb po levi roki ter zmečkanega levega mezinca zdraviti od 15 do 30 dni.
•>26 ki ima učinek od 15. ju-
iVa' I950 naprei’ da)e fiskalne
lui.šave za razvoj ir: modernizacijo industrijske in poljedelske opreme na angloameriškem področju STO.
SOJINO OLJE
Visoki komisariat za preskrbo je dal na razpolago na prošnjo Delavskih zadrug v Trstu določeno količino sojinega oljd. To olje bodo prodajali samo v poslovalnicah Delavskih zadrug po 395 lirj
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 17. t. m. ob_16. uri gostovanje v Nabrežini
z Gorinškovo igro
Rdeča kapica
Vlogo Rdeče kapice ig?* Tea Starčeva, vlogo lovca pa Rudi Košuta.
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo zadnja predstava Mozartove «FigsroVe svadibe« za red C (parter m lože) ter B (galerija in balto**!* V nedeljo ob 16.00 bodlo pr*®-vajali za dnevni abonma Ver-dijev «Rigoletto».
KINO
Rossetti. 21.00: »Noetova barkffli revija.
Excelsior. 16.30: ((Bagdad« MaU" reen O’ Hara, Paul Christian. Nazionale. 16.00: «Ronvan Telin* Jordan«, B. Stanwyck. Arcobaleno. 15.00: «A1 JolsotMi Larry Parks. Ev. Heges. Fenice. 15.30: «Pasje življenjem Aldo Fabrizi.
Fiiodrammatico. 16.00: «Noetova barka«. P, De Filippo, L. Baa-rovva.
9
Alabarda. 16.00: «Bikoborka m
Escer VVilliams.
Armonia.	15.15:	«Moje telo t*
ogreje«, J. Russel.
Garibaldi. 15.30: «Državna skrivnost«, Douglas Fairbanks. Ideale. 15.30: ((Cesarjev valček«, Bing Crosby, Joan Fontaine. Impero. 15.00:	«Nova	miška«,
Walt Disney.
Italia. 16.00: ((Takšne so žene«, E. Taylor.
Kino ob morju. 16.00: «Za one
na morju«, sovjetski film. Savona. 15.00: «Dama v hermelinu«, B. Grable. D. Fairbanks. Viale. 15.00:	«Noč	v Lizboni«,
Fred Mac Murray.
Vittorio Veneto. 15.30: ((Dobrodošli prečastiti«, Aldo Fabrizi. s
Adua, 16.00: «Velika ježa«, Dana Andrews.
Azznrro. 16.00: «Po srebrni reki«, Errol Flynn.
Belvedere. 16.00: ((Zidovje teme«, Robert Taylor.
Marconi. 15.30: «K vragu slava«, Ferruccio Tagliavini.
Massimo. 16.00: «Izziv v Balti-mori«, Wallace Beery.	.
Novo cine .15.30:	«Nebo	nad
močvirjem«.
Odeon. 16.00: «Krasotice v nebesih« Rita Hayworth. . Vittoria. 16.00: '«Le kdor pade se lahko dvigne«, Humphrey Boga rt.
Venezia. ((Tarzan in sirene«-Sv. Vid. 16.00: «Zaseda na dnu«, T. Power.
Radio. 15.30:	«Margie», Jeanne
Crain.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. decembra 1950 s® v Trstu rodili 3 otroci, pom* je bilo 8, umrlo pa je 9 oseb.
Poročili so se: ameriški v?" jak Peter De Luco in pletilja
Ma-rija Metlika, poljedelec Valentin Zacchigna in gospodinja Anita Ocovič, težak Lucio Kre' vatin in otroška negovalka BrV-na Gerdevič, zidar Mario N?' poletano in gospodinja Marija Tommasini. narednik	amen
vojske George Felioiano in Ž°' spod in j a Aliče Teržan, starinar Josip Godina in gospodinja A® Rella. pomorščak Oskar de Huerta in gospodinja MarUa Dolera, motorist-mehanik Franc Volarič in uradnica Vilma ®r°' Žič.
Umrli so: 651etna Marija nič, vd, Granbassi; 801etni Iva Telini, 831etni Peter Moro 781**-na Jakobina Jabukič, vd. Tah1" burlini, 81 letna Ana Asm»? vd. Tončič; 531eitna Ivanka De-ponte; 81Ietna Agnese Stergar, vd. Hantodles; 831etni Ivan U£ šič; 821etna Katarina Paule««, por, Dodič.
Pohitite z nakupom b<>2it' nih drevesc po izredno nih cenah v Ulici D*"* Milizie 19, telefon 96-518 (v bližini ulic Rossetti - U3" marmora - MontebeHo), v skladiščih
Minile urnilaialEBv to* aoe*
Ja
•« decembra
izleti v
irj 1- januar-
bodo
nf)!ll\lBfiKfi
1L. BISTRICO PAZIH in P1I1.U
Prijave sprejema do 16. decembra t. 1. potovalni urad Adria-Express, Ul. F, Severo 5 b, telefon 29-243.
ADRIA -EXPRESS
prireja zimovar/ja v Slove-
niji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
na mssmBBm
Zimovanje traja najmanj trj dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b, tel. 29243.
primorski dnevnik
- 8 —
16. decembra II
05Q
:
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32
Delavci v CRDA zahteval® 48 tedenskih delovnih nr
Delavska zbornica odstopila od sklepa za današnjo stavko
• Ni se še dodobra pomirilo »tanje v tržiški tovarni olja, že se je žarišče odpora delovnega ljudstva v Tržiču pojavilo v <frugem podjetju, to pot v Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA).
2e precej časa traja latenten spor med delavci zaposlenimi v ladjedelnici, ki jih je okoli 10.800, in vodstvom podjetja. Delavci iz dneva v dan opažajo Vsg večji pritisk, ki ga vodstva izvaja nad njimi.
Vprašanj, ki tarejo delavce jie nešteto. Največjo skrb predstavlja resen namen vodstva,^ da bi kapaciteto podjetja skrčilo na minimum in ga v odločilnem trenutku tudi zaprlo. Ta namen je doslej pokazal otipljive dokaze: stotine delavcev, ki ne morejo najti v podjetju primerne zaposlitve, morajo čakati križem rok. Do tega je prišlo kljub znanemu dejstvu, da je Po drugih oddelkih v podjetju dovolj dela, ki bi lahko zaposlilo vse brezposelne. Vodstvo podjetja dela delavcem krivico tudi s tem, da jim ne daje možnosti preimenovanja v Poklicne delavce, čeprav opravljajo delo, za katero je potrebna strokovna izobrazba.
Naravno je, da delavci spričo tolikšne sovražnosti, ki jo delodajalci kažejo do njih, niso mogli ostati prostodušni. Postavili so svoje zahteve in pričeli z borbo Za njihovo uveljavljenje.
Delavska zbornica je organizirala v podjetju zborovanje v znak solidarnosti z delavci v Ansaldu. Obenem je bil sprejet sklep, naj notranja komisija zahteva y imenu delavcev od vodstva podjetja obveznih 48 tedenskih delovnih ur. To zahtevo so utemeljili s tem, da je v podjetju dovolj dela po različnih sektorjih m da se tak
urnik lahko brez škode za podjetja uveljavi. Po drugi strani pa mora vodstvo prenehati z dajanjem prednosti samo nekaterim oddelkom, ki prinašajo največ koristi. Tako ravnanje Predstavlja špekulacijo, ki je delodajalci ne smejo izvajati Ca škodo delavcev.
Delavske zahteve so naletele Cg gluha ušesa. Zato je Delavska zbornica pokrenila gibanje. Njenemu pozivu se je prejšnjo soboto odzvala večina delavcev. Tako imenovanim predstavnikom svobodnih sindikatov enodnevna sobotna stavka ni bila po volji. Njihov predstavnik v notranji komisiji je zahteval da ne sme priti do nasilne akcije, ker je itak v Rimu pri zainteresiranih ministrstvih delegacija notranje komisije, ki naj Vse spore poravna na miren način. Predstavnik «svobodnih» je da; celo nekatere izjave, ki jih je tisk objavil. V njih je skušal prikazati, da b; pomenil odločen poseg delavcev v stvar nezdravo vmešavanje, ki bi utegnilo imeti usodne posledice. «Treba si je osvojiti zaupanje podjetja«, je dejal.
Vendar je pozabil, da bi se stanje v podjetju stokrat poslabšalo, če bi delavci osvojili njegovo zaupanje. To bi pomenijo, da bi se prostovoljno zapisali še hujšemu izkoriščanju.
Delavska zbornica jg predvidevala za današnji dan novo stavko. Vse pa kaže, da so jo izjave predstavnika ((svobodnih«, ki je dejal, da bi predstavljala stavka nasilje zmedle. Zato je od prvotnega sklepa odstopila in javila, da ho na današnji dan delo v ladjedelnici potekalo popolnoma
Cormalno.
IZPRFD SODIŠČA
Osleparil ga je
za 250 tisoč lir
Pred časom se je pri Karlu Nanutu v Standrežu pojavil, 85-letni Franc Console iz Fran; caville pri Potenzi in bivajoč
v Trstu, ki je do potankosti poznal Nanutove družinske razmere in z njim kaj kmalu sklenil trdno prijateljstvo. Ve-I del je, da je Nanutova žena pred leti zbežala v Jugoslavijo z otrokoma, ki sta bila Nanutu zelo pri srcu in da je na Reki.Ze pri prvem srsčanju mu je zaupal, da je policijski funkcionar v coni B Tržaškega ozemlja in da je zmožen vrniti mu otroka. Najprej je o tej možnosti Nanutu le namignil in ga nato kmalu prepričal. Nanut mu je v svoji očetovski ljubezni nasedel in ko je Console opazil, da lahko računa na ta njegova čustva, mu je zagotovil, da mu bo otroka čimprej vrnil in za izvedbo usluge je od njega zahteval pol milijona lir, češ da jih rabi za podkupnino in potni list otrokoma. Ker ni imel Nanut dovolj denarja pri sebi, mu je dal le polovico zahtevane vsote. Cim je imel denar v žepu, jo je Console popihal in ni bilo o njem več duha ne sluha.
Nekaj časa je Nanut potrpežljivo čakal, da se vrne in
še vedno upal, da bosta z njim prišla tudi njegova otroka. Toda več mesecev ni bilo ne prvega ne drugih. Nanut se je pričel zavedati, da ga je pretkani lažni funkcionar vodil za nos in ga zato prijavil policiji, katera ga je kmalu izsledila v Trstu.
Preteklega avgusta so ga zaradi tega na goriški kazenski sodniji obsodili na 1 mesec zapora, 24.000 lir globe, povrnitev škode Nanutu v znesku 270.000 lir ter poravnavo zagovornika prizadete stranke v znesku 12.000 lir. Console je proti tej obsodbi vložil priziv na sodišče in ga utemeljeval s tem, da je bil njegov namen spraviti Nanutova otroka v Gorico in da ni svojega načrta mogel uresničiti zaradi številnih zaprek, k j jih je srečal pri jugoslovanskih oblasteh. V njem je tudi izjavil, da je Nanutu pripravljen vrniti prejeti denar m zahteval na tej podlagi oprostitev. Toda sodišče mu je kazen potrdilo in ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave.
Razprava o vzrokih, ki bi lahko privedli do nesreče
Na železniškem prehodu na progi med Ronkam; in Ravnim poljem je letošnjega februarja prišla ped vlak prikolica kamiona Michelina Do-menika, medtem ko se je kamion s šoferjem za las izognil tovornemu vlaku. Do nesreče, prj kateri le po naključju ni bilo človeških žrtev, je prišlo zaradi tega, ker so železniški uslužbenci pozabili spustiti zapornice. Eri preiskavi so pristojne oblasti ugotovile, da sta prednje zakrivila železničarja 53-letni Di Lazzaro Alojz in 26-letni Chiondon Ivan, in sicer prvi. ker ni Chindona obvestil, da bo tovorni vlak šel mimo prej kot običajno, drugi pa, ker ni zapornic spu- | stil, ko je videl, da vlak prihaja.
Na tržiški kazenski sodniji, pred katero sta zaradi tega morala na zagovor, so -ju oprostili. Di Lazzara s formulo, da ni zakrivil dejanja, Chindon r pa, da ni . zakrivil kaznivega dejanja. Toda javni tožilec je smatral oprostitev Chiandona za neupravičeno in proti njej vložil priziv. Včeraj so Chiondo-novo obtožnico še enkrat pregledali na goriškem kazenskem sodišču, kjer so ga spoznali za krivega in ga obsodili na 2 meseca zapora pogojno in odredili, da mu kazen ne vpišejo v kazenski list.
Ravnatelj tovarne «Luzzatti»
pri prefektu
Goriški prefekt dr. Palamara je sprejel direktorja tržaške tovarne olj.a «Luzzatti . Razgo-vairjala sta se glede dobave 4.000 ton soje, bi so jo naročili preko ministrstva.
= = VERDI, 17:	«In življenje se
nadaljuje«, C. Colbert. VITTORIA, 17: «Dvanajst jih je, ki ga kličejo očka«, J. Crain.
CENTRALE, 17: «Branik na severu«, A. Nazzari. MODERNO, 17: «Pohod herojev«, C. del Poggio.
EDEN, 17:	«Prikazen smrti«,
M. Berti.
Izvoljen občinski odbor za zimsko pomoč
Pred dnevi so v beli dvorani županstva pod predsedstvom občinskega odbornika dr. Revija, poverjenika za javno zdravstvo in dobrodelnost, ustanovili v prisotnosti predstavnikov Zveze industrijcev, rokodelcev, kmetovalcev, Občinskega podpornega društva in sindikalnih organizacij občinski odbor za zimsko pomoč.
Za tajnika omenjenega odbora so izvolili občinskega funkcionarja odvetniki Velvija,
Predsednik odbora je prisotnim pojasnil namen te ustanove, ki je državnega značaja ter poročal o smernicah centralnega odbora. Nato so sklenili, da bodo poprosili za pri-
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Pintar : Kratka zgodovina medicine, platno ,	.	L.	1.300
Godec : Izleti in taborjenja, platno.......»	300
Freeman : Kratkočasnice iz fizike, polplatno .	.	»	200
Lisica in volk, broširano . • • -	•	»	130
Lenin: O kulturi in umetnosti, platno	390
Marx : Državljanska vojna v Franciji, broširano »	80
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI
spevek vse trgovce, podjetnike in ustanove ter kot v prejšnjih letih in v določenih dneh v ta namen podražili kinematografske vstopnice, avtobusne prevoze itd. Povišali bodo tudi vstopnino na plese in druge zabave. Organizatorji so nato predlagali, da bi tudi letos prodajali odrezke in s tem pripomogli k dobremu uspehu zimske pomoči potrebnim. Kar se tiče trgovcev so sklenili, da jih bodo poprosili za prispevek preko njihove Zveze. Pri tem Pa so zavrgli predlog, da bi prispevke pobiral; po uiicah. Za nabiranje prostovoljnih prispevkov med dijaki se bodo obrnili do šolskega skrbništva in jih bodo dali v posebni fond, iz katerega bodo črpali pomoč za potrebne dijake. Kakor v prejšnjih letih je odbor tudi za letos sklenil, da bo pomoč delil samo v denarju.
Za nadzorstvo pobiranja prispevkov in njihovo razdeljevanje so sklenili, da bodo ustanovili pododbor, v katerem bodo predstavniki županstva. Občinskega poapomega društva, Pokrajinskega urada za delo, nadškofije, sindikalnih organizacij in brezposelnih.
Po dveh letih obstoja proste cone
dali Trgovinski zbornici uvozm dovaljenj«
Trije trgovci v dveh letih zaslužili približno 68 milijonov, ker so bili edini, ki so imeli uvozno dovoljenj«
Pred dnevi sme že poročali,1 da imajo do uvoznih dovoljenj v Italiji pravico samo nekateri posamezniki, ki so v dobrih odnošajlih z vlado in drugimi vodilnimi organi oblasti in ki prebivajo izven Gorice. Čeprav je prosta cona' v Gorici namenjena izključno njenemu prebivalstvu Pa so oblasti dolgo časa odklanjale zahteve goniških veletrgovcev po uvoznem dovoljenju za nabavo blaga v inozemstvu v korist proste cone. Vendar niso mogle v nedogled vztrajati pri svojem napačnem stališču. Sprevidele so in po dvoletnem obstoju proste cone prvič izdale uvozno dovoljenje, sicer ne kakemu zasebnemu trgovcu, ampak goriški Trgovski zbornici, ki je obenem glavni upravni organ proste cone.
Kakšne koristi bo imela prosta cona s tem dovoljenjem?
Prvič bo moral odipasti «di-ritto di licenza di importazio-ne», t. j. nekak pribitek, ki g'a zahteva trgovec z uvoznim dovoljenjem za vsak uvožen kilogram; Pri sladkorju za prosto cono je znašal okoli 20 lir za kilogram. Ce ta ne bo odpadel, potem bo omenjena vsota v vsakem primeru ostala nekomu, ki upravlja prosto cono in bo zaradi tega denar v korist proste cone.
Bežno poglejmo, kaj b; se zgodilo, če bi že pred' dvema letoma italijansko trgovinsko mi-
nistrstvo dalo uvozno dovoljenjg goriškemu trgovcu ali kakšni drugi ustanovi?
Letni kontingent sladkorja aaai prosto cono znaša 17.000 stotov, V dveh letih obstoja je torej prišlo semkaj 34.000 stotov sladkorja. P.ri vsakem uvoženem kilogramu je imel trgovec z uvoznim dovoljenjem, ki je ta sladkor dobavljal, okoli 20 lir. To se pravi, da je nekdo z uvoznim dovoljenjem v dveh letih zaslužil okoli 68 milijonov lir. Monopol nad uvozom V prosto cono so imeli samo trije trgovci. Razdelite vsoto na tri dele in boste videli, koliko milijonov je vsakdo letno zaslužil.
Krivda za take nepravilnosti je bila na trgovinskem1 ministrstvu italijanske vlade. K sreči le — to ni moglo v nedogled skrivati svojega pristranskega stališča in naklonjenosti do nekaterih italijanskih trgovcev, ki so bili v stalni posesti uvoznega dovoljenja. Tudj tjakaj je posegla roika pravice in napravila red. Seveda so morali, kot je poroča! gospodarsiki list, trije v zapor, mnogo drugih pa je bila kaznovanih.
Morda je treba ravno v tej čistki iskati vzrok, da so se po dveh letih stalnega odklanjanja uvoznega dovoljenja domačinom, vladni krogi zavedli svoje nepravilnosti in jo hitro popravili.
MAREZIGE
Ljudje hodijo, hribi pa sloje
Iz koprskega sektorja, ki je bil nekdaj med najboljšimi sektorji u koprskem okraju, nihče nič ne poroča. Nobeden od naših časopisov ne piše o nas, o našem delu in življenju. Lahko bi kdo mislil, da nič ne delamo, ali da nas sploh več ni. Star pregovor pravi:	Ljudje
hodijo, hribi pa stoje. Tako je tudi pri nas. Marezige še vedno obstajajo, četudi so za javnost nekako zamrle.
Pri nas gradimo zadružni dom, ki je že davno pod streho in se notranja dela kar naprej nadaljujejo. Imamo razne tež-koče zaradi oken in vrat, ki jih sami ne moremo izdelati. Vsekakor pa je zadružni dom dograjen za 80 odst.
Poleg tega je v naši vasi organizacijsko in-' gospodarsko močna kmečka delovna zadruga. O njej bomo poročali kdaj kasneje.
Volitve SIAU smo zaključili s stoodstotnim uspehom na vsem sektorju že ob poldeseti uri. Zaselki Krmci, Sabadini, Burjih Bernetiči in Beržani pa so zaključili s 100 odst. uspehom že pred 8. uro. Izjema je bila samo v Beržanih, kjer so 4 glasovali proti. Vsi ostali, okoli 700, so dali svoj glas za bratsko organizacijo SIAU.
Ce smo navedli gornje uspehe, ni rečeno, da hočemo podcenjevati uspehe drugih vasi in sektorjev. Hoteli smo samo povedati, da v Marezigah nismo med zadnjimi. Naši ljudje se dobro zavedajo, kaj je ljudska oblast in kaj jim je ta prinesla. Zelo dobro znajo ceniti svobodo zato bodo še naaalje z vsemi silami podpirali in krepili ljudsko oblast ter jo branili pred vsemi sovražniki. Se vedno imamo v spominu velike žrtve, ki so jih doprinesli v borbi proti fašizmu in nacizmu, zato ne bodo krenili z začrtane poti, ki vodi v boljše življenje — socializem.
S. A.
Nadležni delfini
Pretekli teden se je zateklo v naše morje, to je v koprsko -tržaški zaliv več delfinov, katerih število ocenjujejo ribiški strokovnjaki gotovo nad 200. Ker nastopajo delfini v večjih skupinah, napravijo veliko škodo že s tem, ker pregrizejo, odnosno potrgajo in podrejo od ribičev nastavljene mreže. Nadaljnjo škodo pa povzročajo s tem, da. požro ogromne količi-
ne majhnih rib. Kot tretja škodljiva okolnost pa nastopi ta, da preplašijo ostale ribe in s tem onemogočajo ribji lov, ker se ribe umikajo raje v mirno zatišje, kjer ni nevarnosti pred napadom večjih in močnejših rib.
Kakor že povedano, so ribiči opazili na morju na črti Piran-Benetke velike skupine delfinov. Ribiči so jih zasledovali, toda poloviti jih niso mogli niti deloma, ker so jim delfini raztrgali mreže. Nekaj dni za tem pa so se pokazali delfini v bližini Kopra in tudi v zalivu pred koprsko luko.
Koprski ribiči pravijo, da ni bilo še nikoli takega navala delfinov. Pripetilo se je sicer, da so se tu in tam pokazali v večjem številu, vendar se je ribičem vselej posrečilo, da so jih prepodili. Po njihovem mnenju pojedo posamezni delfini dnevno od 30 do 50 kg rib. V kolikor ne naredijo stvarne škode na ribah in mrežah, je za ribiče škodljivejše še to, da jim delfini preženejo ribe iz njihovih običajnih lovišč. Ce bi trajalo to stanje dalj časa, bi bil ribolov v naših bližnjih morskih vodah znatno ogrožen in naše gospodarstvo bi utrpelo znatr.p škodo.
Glede na to so ribiške zadruge in posamezni ribiči osebno obvestili o tem dogodku pristojne organe ljudske oblasti in jih prosili za primerno pomoč. Vsekakor bo nujno potrebno, da organizirajo strokovnjaki ob pomoči ribičev akcijo in delfine bodisi prepodili iz bližnjih vod, bodisi jih deloma uničili. Ribolov, ki je eno najvažnejših področij naše gospodarske dejavnosti, zahteva te korake, da bodo ribiči lahko zopet normalno opravljali svoj običajni lov na ribe.
Predložite račune
Administracija VUJA Koper sporoča vsem upnikom, da predlože svoje račune najkasneje do 31. decembra 1950 na tajništvo VUJA v Kopru. Poznejše reklamacije ne bodo več upoštevane.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70
PRED ZAKLJUČKOM Pl ANSKEGALE
Borba za izpolnitev »lana investicij
! Vsa skrb je posvečena
•~22	i	.	•	n_
Vse leto so posvečali razni zagrizeni sovražniki istrskega ljudstva «pozornost» enoletnemu planu Istrskega okrožja. Seveda preko raznih klevet navadno niso prišli, le Diego de Castro je ob administrativnih volitvah vsaj navidezno skušal zapustiti to ((preizkušeno« področje tržaških šovinistov in kommformistov in se je Sipustil v dokazovanje, o ((absurdnosti« tega enoletnega načrta..
Se nekaj tednov in doba našega prvega enoletnega plana bo zaključena. Pregledovali bomo rezultate enoletnega dela pri izgradnji socializma in bomo lahko ugotovili, kako nam kažejo rezultati konec III četrtletja in poznejši, da smo izpolnili naš plan na vseh glavnih delovnih področjih. Marsikje pa bomo plan celo prekoračili. Kjer plana ne bomo dosegli, bo to po krivdi činiteljev, ki so bili izven naših moči. Predvsem naj navedemo veliko sušo in v zvezi z njo izredno slabo letino, dalje velike težave pri preskrbi s surovinami, ki jih kupujemo za devize za našo industrijo, in pomanjkanje delovne sile. Moramo priznati, da nismo uspeli 100 odst. mobilizirati strokovne delovne sile, ki bi nam bile potrebne za izpolnitev našega plana investicij, in da smo naleteli na tem področju na številne primere nediscipliniranosti in prihajanja na delo, kar ima kot posledico slabše rezultate na nekaterih gradbiščih.
Ko pregledujemo naše uspehe to težave, s katerimi smo se morali boriti v našem prvem planskem letu, moramo poudariti, da je bil naš prvi plan postavljen visoko — kot pravijo «na špico«. Upoštevali smo našo največjo zmogljivost, zadali smo si visoke naloge.
Dosegli smo uspehe z mobilizacijo nove delovne sile za naše gospodarstvo. Odlok gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950 z dne 16. 1. 1950 čl. II, odstavek, I. stavek predvideva, da bomo letos na novo
zaposlili v vseh produkcijskih panogah 1500 delavcev. T'o plansko nalogo smo izpolnili, saj je naše gospodarstvo na novo zaposlilo y vseh produkcijskih panogah celo 2312 delavcev. Imeli, pa smo veliko težave s strokovno delovno silo in smo njeno pomanjkanje zlasti živo čutjjj na naših gradbiščih, kot tudi na ostalih sektorjih našega gospodar-stca.
Ko bomo pregledovali zaključne rezultate našega enoletnega planskega dela, bomo povsod opazili, da je pri vsem našem delu imelo veliko vpliva dejstvo, da je bil to naš prvi enoletni plan. Pred enim letom nismo imel; še prav ni-kakih izkušenj o planskem gospodarstvu. Vse te izkušnje smo si morali pridobiti z delom. Tudi naš sistem dela ni bil včasih najboljši. Med delom pa smo popravljali napake.
Toda v borbi s težavami, ki niso bile majhne, smo dosegli uspehe, ki nam jamčijo, da bomo uspešno zaključili naš enoletni plan, ki je prva etapa v veliki borbi za ustvaritev potrebnih materialnih pogojev, da se bo naše ljudstvo po vaseh in mestih dvignilo iz gospodarske, zlasti pa kulturne zaostalosti, ki je posledica dol. gotrajnega zatiranja in zapostavljanja teh predelov in naših ljudi od strani fašizma. Danes bomo govorili o izpolnitvi plana investicij do 30 septembra, to je do konca III. četrtletja planskega leta. V izpolnjevanju letošnjega enoletnega plana smo začeli dela na 212 gradbiščih. Na nekaterih objektih, ki jih' gradimo gre vrednost v desetine milijonov Uspeli smo zaposliti na področju investicij 1852 delavcev. Omeniti pa moramo, da je igralo veliko vlogo izostajanje z dela in nediscipliniranost prihajanja na delo, kar znaša izgubo nad 20 odst. delovnega časa. To se je občutno poznalo pri delu in tudi pri izvrševa nju dela. Poleg tega je produktivnost naših delavcev Pre'
slovanskih delavcev, katero so vzeli naši planerji za osnovo. Te pomanjkljivosti smo v precejšnji meri nadoknadili ob pomoči Jugoslovanske armade, ki nam je mnogo pomagala ter nam- poslala na pomoč na stotine vojakov, ki so se odlikovali z visoko produktivnostjo. Toda vseeno je neka razlika med izpolnitvijo finančnega plana v investicijah, ki bo do konca leta izpolnjen in med delom, ki je izvršeno
Babiči
Tretja oMeln nslavilve n
Naša kmečka delovna zadruga bo jutri v nedeljo p-raznovala IH. obletnico ustanovitve. Ob tej priliki bo tudi otvoritev novozgrajenega zadružnega hleva.
Za ta praznik delovnih za-drugarjev bomo imeli tudi kulturno predstavo, pri kateri bodo sodelovali pevski zbor iz Smari5, dramska družina iz Vanganela, domači pevski zbor in godba odreda JA iz Portoroža. Na naš praznik vabimo zadrugarje in ljudstvo iz vseh vasi našega okraja.
Koper
Potrebno je samo majhno obvestilo
Ze nekaj dni je pred trgovino za vezane cene na Mudi dolga vrsta ljudi. Temu je vzrok govorica, da bodo boni na vezane cene veljavni samo do 31. decembra 1950. Prav bi bilo, ce bi odgovorni pri odseku za trgovino obvestili ljudstvo, kako je s stvarjo, da ne bi delalo gneče in čakalo po cele ure Nekateri kupujejo na bone tudi stvari, ki jih trenutno ne potrebujejo samo zato, da oddajo bone. To ni prav, ker ne-
prazniku novoletne jelke
kateri, ki bonov nimajo, osta-cej pod produktivnostjo jugo- nejo brez potrebnega blaga.
na terenu. Z drugimi besedami, izdali smo neko vsoto denarja, toda za to vsoto ni bilo napravljenega toliko, kol je bilo planirane in to prav iz vzrokov, ki smo jih navedli: to so izostanki z dela in manjša produktivnost naših delavcev. To pa ne velja za vsa gradilišča.
Sedaj nekaj konkretnih podatkov o izpolnitvi plana na področju investicij do 30. septembra 1950. (Te številke so seveda že zdavnaj prekoračene, nekateri objekti so bili že prejšnji mesec izgotovljeni.)
Vinska klet v Kopru je bila do 30. septembra izgotovljena 80 odst., hotel v Kopru 77 odst., avtogaraža 64 odst., ribarnica v Kopru 68 odst., slovenskoitalijanska ljudska šola v Kopru 86 odst., avtobusna postaja v Kopru 100 odst., Trg Brollo 100 odst., obnova stanovanjskih hiš v Piranu (v vrednosti 5 milijonov dinarjev) 95 odst.'(cesta Izola - Ba-redi 83 odst., zadružni dom v Marezigah je t>il izgotovljen 75 odstotno, v Vanganelu 55 odst., v Šmarjah 100 odst., v Dekanih 63 odst., v Kortah 43 odst., v Škofijah 40 odst., v Bertokih 40 odst., pri Sv. Antonu 35 odst., pri Cežarjih 38 odst. Gimnazija v Bujah je bila izgotovljena do 30. septembra 94 odst., šola pri Sv. Ivanu 80 odst., vinska klet v Umagu 77 odst., melioracije v dolini Mirne (v kolikor so bile planirane za letos) 80 odst., obnova stanovanjskih hiš v Bujah 98 odst., kanal Petro-Via - Umag 80 odst, gradnja 15 vodovodnih cistern- 77 odst., mizarska delavnica v Bujah 56 odst., zadružni dom v Bujah 95 odst., zadružni dom v Novi vasi 46 odst., v Marušičih Pa 65 odst
Prihodnjič bomo govorili o drugih gospodarskih sektorjih. Povsod bodo videli, da je borba našega ljudstva za izpolnitev enoletnega plana imela lepe uspehe. To borbo pa moramo prav pred koncem leta še povečati zlasti na tistih sektorjih, kjer so dosedanji glaša za neveljavno.
Okrajni koordinacijski odbor je imel zadnji četrtek zopet sejo, katere so se udeležili zastopniki ASIZZ, ZPP, Enotnih sindikatov. Podzveze SHPZ, Rdečega križa in drugi. Po poročilu predstavnikov množičnih organizacij in dobrodelnih ustanov se priprave za akcijo novoletne jelke razvijajo po vsem okrožju zelo ugodno. Zato bo. proslava tega otroškega praznika uspela gotovo nad vse dobro.
Prosvetna društva, zlasti dramske družine bodo nastopile s sporedi, ki bodo izbrani tako, da bodo kolikor mogoče zadovoljili otroke in da bodo prav oni že pri kulturni prireditvi uživali nič manj kot tedaj, ko bo prišla na vrsto obdaritev Pri teh nastopih bodo sodelovali v prvj vrsti otroci in mladina.
Za večje razpoloženje otrok in njihovega praznika nam bo priskočilo na pomoč tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta, ki bo uprizorilo «Rdečo kapico« v Kopru in v šg nekaterih drugih krajih našega okraja. Nadalje bo mladina slovenske gimnazije v Kopru gostovala z igro «V kraljestvu palčkov« 16 t. m. v Piranu, 30. t, m. v Šmarjah in do konca tega meseca enkrat v Izoli.
V okviru akcije za novoletno jelko pa pripravljajo v Dekanih na pobudo ondotnega učiteljstva nastop lutkovnega gledališča. V ta namen že pripravljajo oder in lutke, celotno prireditev pa bo organiziralo domače prosvetno društvo. Podoben uspeh smo doživeli tudi v Koprp, kjer nam je tov. Stane Hiti, vodia baletne šole, na pobudo Podzveze SHPZ že pripravil stalen lutkovni oder, ki ga bo vodil sam tov. HITI. O-der ima že potrebne rekvizite kot kulise, lutke, reflektorsko luč in podobno. Tudi pročelje odra bo imelo prijetno scenič-no sliko, ki jo je napravil akad. slikar tov. BIRSA iz Portoroža. Ta lutkovni oder bo imel svoje prostore v zadnjj stavbi nekdanjega semenišča v Kopru, v
katerega bo vhod iz Ul. Ro-tonda.
Prosvetna društva v DEKANIH, SV. ANTONU, BERTOKIH, VANGANELU, v ŠMARJAH. SEMEDELI, v KORTAH in PUČAH že vadijo pridno za nastope, pri čemer je treba še posebej omeniti ŠMARJE, kjer bo prvič nastopil pionirski pevski zbor, ki šteje okolj 130 pevcev in pevk- in ki bo izvajal svoj spored triglasno. prav tako bo za prireditev novoletne jelke nastopil pevski zbor v Sv. ANTONU.
Posebne pažnje bodo deležni otroci revnejših staršev; v ta namen bodo sindikalne podružnice prevzele patronate nad gospodarsko šibkejšimi vasmi. Podobno bo Rdeči križ v Kopru prevzel patronat nad Mladinskim domom Rdečega križa v Piranu.
Iz kronike za novoletno jelko je znano še to, da so člani sindikalne podružnice tovarne Arrigoni v Izoli na prostovoljni osnovi pripravili otrokom že nad 500 igračk. V tem pogledu je izredno delovna tudi mladina, ki pomaga pri izdelavi igrač. Na tem mestu naj še pripomnimo, da pomaga mladina tudi pri okrasitvi dvoran, kjer bodo prireditve novoletne jelke. Glede preskrbe posameznih krajevnih odborov z dovoljni-mi količinami sadja, šolskih potrebščin živil in oblačil skrbijo za točno organizacijo U-rad za prehrano, Fructus, OMNIA, PRERAD in LI-PA.
V IZOLI, PORTOROŽU in v KOPRU bodo imeli otroci še posebno veselje z otroškim sejmom, ki bo gotovo, kakor lani v Kopru vzbudil zopet veliko zadovoljstva in veselja.
Pri nabiralnih akcijah so se nadalje dobro obnesle KORTE, ki so nabrale y gotovini nekaj nad 5.0D0 din in precejšnje količine živeža.
Vsi ti podatki kažejo, da bo praznik novoletne jelke tako v svoji organizaciji, kakor tudi po svoji vsebini dosegel vse dosedanje.
-......-.........................................    nr.........
■uj.—---------------------------------------------------    —	posiai	k	tebi,	ti	boš	že	uredil	z	regimentom.«
B HA nA C
P K K v K O K I. PKOP. »B. *’l*_ANIItlAvATY ILV8TB1HAL OB. BOBE«*.
TktdiohtkičiM do&ie#a nojalta
d	dveiMti
30.
Avditor Bernls Je sedel k mizi in Jezno obsojal nered v Preiskavi. Med njim in stotnikom Linhartom je biloi že davno sovraštvo. ce je prišel spis ki je pripadal Linhartu, r-nisove roke. ga je Bernis založil tako da ga ni niMe_večna. el; Isto je počenjal Linhart s spisi, ki so pripadali Bermsu.
jemno sta izgubljala priloge. *)	»	,
(Spise	o Svejku so našli v	arhivu	vojaškega	sodišča seie
Po	prevratu s temle poročilom:	»Mislil	je odložiti	svojo h nav^
sko krinko in osebno nastopiti proti osebi našega vladarja m Proti naši državi.« Spisi so bili vtaknjeni med spise, ki tikali nekega Josefa Koudele. Na ovojki je bil križ m pod
hjim: «Opravljeno» ter datum)-	,	,
«Torej	se m; je Svejk izgubil«, je rekel avditor	Bernis. »poklicati ga	bom dal in, če ne bo	ničesar	priznal, ga	bom izpustil
~~*) Trideset odstotkov ljudi, ki so sedeli v garnizijskem zaporu, je ^etteio tam vso vojno, ne da bi bili 1« enkrat zaslišani,
Tov. Peter Ražman iz Kopra je meseca novembra izgubil o-sebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
 .  Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniii[iiii[iiii.iiiiiiiiiiin''"»llllll>"llllllll,lllllllllllllll"llll"ll'lllllil...minili..mn....................................................................    umnimi
žijo in zakaj sedi v garnizijskem zaporu, je opazoval vedenje ga je na komisariat in tam so tega dveletnega dečka zaprli, in fiziognomijo tistega, ki so mu ga privedli k zasliševanju, ter
Po odhodu kurata Katza si je dal avditor privesti Svejka in ga pustil stati pri vratih, ker je ravno prejel telefonogram od policijskega ravnateljstva, da so zahtevani material k ob-tožilnemu spisu štev. 7267, ki se tiče pešaka Maixnerja, prejeli v pisarni štev. 1 s podpisom stotnika Linharta.
Medtem si je Svejk ogledoval avditorjevo pisarno.
Da bi delala prav ugoden vtis, zlasti s fotografijami po stenah se ne more reči- Bile so fotografije raznih eksekucij, ki jih je izvršila armada v Galiciji in Srbiji. Umetniške fotografije s požganimi hišami in z drevesi, ki so pripogibala veje pod težo obešencev. Posebno čedna je bila fotografija iz Srbije z obešeno družino. Majhen deček, oče in mati. Dva vojaka z bajonetom stražita drevo z usmrčenimi in neki častnik stoji kot zmagalec v ospredju in kadi cigareto. Na drugi strani v ozadju je videti vojaško kuhinjo v delu.
«Torej, kako je z vami, Svejk?« je vprašal avditor Bernis, ko je odložil telefonogram ad akta- «Kaj ste zagrešili? Hočete priznati ali čakati, da bo sestavljena obtožba zoper vas? Takole ne gre dalje. Nikar ne mislite, da ste pred sodiščem, kjer vas zaslišujejo neumni civilisti! Pri nas je vojaško sodišče, k. u. k. Militargericht. Stroge in pravične kazni se morete rešiti edinole, če priznate«
Avditor Bernis je imel posebno metodo, kadar Je zgubil material zoper obtoženca. Kakor vidite, ni bilo v tem nič posebnega, in tudi se ne Smemo čuditi, da so bili izsledki takega preiskovanja in zasliševanja vselej enaki ničli.
In tedaj se je avditor Bernis čutil zelo bistrovidnega. Ker ni imel materiala proti obdolženemu in ni vedel, česa ga dol-
je kombiniral, zakaj bi ta človek utegnil sedeti v zaporu.
Bil je tako bistroviden in že tako dobro poznal ljudi, da je nekega cigana, ki je prišel od svojega polka v garnizijski zapor zato, ker je kradel perilo, obdolžil političnih zločinov, češ da je nekje v krčmi govoril z vojaki o ustanovitvi samostojne narodne države iz države češke krone in iz Slovaške s slovanskim kraljem na čelu.
edmamo dokaze«, je dejal nesrečnemu ciganu, «ne ostaja vam nič drugega, kakor da priznate, v kateri krčmi ste to govorili in od katerega polka so bili tisti vojaki, ki so vas poslušali, in kdaj je to bilo.«
Nesrečni cigan si je izmislil celo datum in krčmo in polk, od katerega so bili njegovi namišljeni poslušalci- In ko je šel od zasliševanja, je sploh zbežal iz garnizijskih zaporov.
«Vi nočete ničesar priznati«, je rekel avditor Bernis, ko je Svejk molčal kakor grob, «vi ne marate povedati, zakaj ste tukaj, zakaj so vas zaprli? Meni bi vsaj mogli povedati, preden vam sam povem. Se enkrat vas opozarjam, priznajte! To je bolje za vas, ker pospeši preiskavo in olajša kazen. To je pri nas prav tako kakor pri civilistih.«
«Pokorno javljam«, je odgovoril dobrodušno Svejk, «da sem tu v garnizijskem zaporu kot najdenček.«
«Kako to mislite?«
«Pokorno javljam, da lahko to zelo preprosto pojasnim. V naši ulici je oglar in ta je imel popolnoma nedolžnega dveletnega dečka, ki je nekoč prišel peš z Vinohradov daleč v Li-benj, kjer ga je našel stražnik sedečega na pločniku. Odvedel
Kakor vidite, je bil deček popolnoma nedolžen, pa je bil vendar zaprt. In ko bi bil znal govoriti in bi ga bil kdo vprašal, zakaj tam sedi, bi tudi ne bil vedel. In z menoj je nekaj podobnega. Jaz sem tudi najdenec.«
Bistre avditorjeve oti so preletele Svejkovo postavo in obraz- Takšna vnemarnost in nedolžnost je odsevala s tega bitja, stoječega pred avditorjem, da je začel Bernis razburjeno hoditi po pisarni; in ko bi ne bil vojnemu kuratu obljubil, da mu pošlje Svejka, vrag ve, kako bi se bilo s Svejkom izteklo.
Naposled pa se je zopet ustavil pri svoji mizi.
«Poslušajte», je rekel Svejku. ki je vnemamo zrl predse, «če se bom še kdaj z vami srečal, boste to pomnili! — Odvedite ga!«
Ko so Svejka odvajali nazaj na šestnajstico, si je dal avditor Bernis poklicati štabnega profosa Slavika.
«Do nadaljnje odločitve«, je kratko dejal, «se pošilja Svejk k dispoziciji gospodu vojnemu kuratu Katzu. Napišite izpustne papirje in dva moža naj odvedeta Svejka k gospodu vojnemu kuratu!«
«Ali naj ga vklenemo, gospod nadporočnik?«
Avditor je udaril s pestjo po mizi:
«Vi ste osel. Saj sem vam vendar jasno rekel, da spišite izpustne papirje.«
In vse, kar se je tisti dan nakopičilo v avditorjevi duši, stotnik Linhart in Svejk, vse se je zlilo kakor deroča reka na štabnega profosa:
fNadaljevanje sledi\
PRIMORSKI DNEVNIK
-
= 1 =
M. decembra 3°
*
Vprašamo se, kako se odraža v našem slikarstvu delo in mišljenje našega ljudstva, ki izvira s kmetov. Ce pregledamo galerijo slik naše preteklosti, moramo ugotoviti, da sli-karje ni posebno zanimalo ljudsko življenje v svoji značilnosti, ki bi bila litstna le našemu narodu.
Ko gledaš sliko J. Šubica Pred lovom, Ažbetovega Gorenjca, Veselovo «Brno», boš moral svoje mnenje popraviti Za realizem v slikarstvu je značilno upodabljanje človeka v njegovi vsakdanjosti, dnevnem delu in opravku. Grohar upodablja v svojih slikah nabiranje krompirja, delo gozdu, slika kot impresionist slovensko krajino in Skuša ujeti vzdušje in svetlobne pojave.
Zavestno upodabljanje človeka, iskanje primitivnega slovenskega izraza tipičnosti slovenske vasi na podlagi folklorističnih študij in motivov pomeni prehod od svetlobnega, impresionističnega na realistično, plastično upodabljanje človeškega telesa, krajine in va' si. To približanje stilu primi tivnega ljudskega slikarstva, v katerem se izraža ljudsko pojmovanje, more edino pri merno upodobiti dejavnost in miselnost slovenskega človeka v daljni preteklosti. Zemlja, taka kot jo kmet doživlja, je . trda, težka, gmota brez možganskih izpuhtevanj in telo Z močjo in trudom premaguje težave pri delu, da bi se sprostilo v. radostnem rajanju in proslavitvi opravljenega dela, kot bereš v Kosmačevi knjigi «Sre-ča in kruh», M. Kranjčevem «Prostoru na soncu» ali Prežihovih «Samorastnikih». Slikarji so upodabljali drhtenje napetih mišic, sopihanje in razigrano sproščenje telesa, napeto in kitasto gmoto zemlje, zaokroženost krajine, strnjenost vasi in tisti vonj po domačnosti, kot ga pojmuje preprosti človek, kmet.
V Sloveniji so tako slikali Maksim Gaspari, Tone Kralj, France Kralj in France Mihelič. Gasparijeve slike nam prikazujejo svatbo, praznično razpoloženje, jurjevanje, g eno besedo vsakdanje dogodke iz kmečkega življenja preprosto in resnično. Pri tem opazuje ljudi in predmete, jih slika folklorno verno, domače in pestro, tako kakor so se res zdeli okorni in posebni, skratka ne lepotni, a naši.
France Kralj se je dotaknil tega sveta (Pomlad na vasi, Otroci), Tone Kralj pa v Jaj-
čaricah, Desetniku in Kmečki svatbi. Slike kažejo razvoj preko ekspresionizma, kljub temu v oblikovanju gmote razločuješ oblike geometričnih teles, kar obenem nakazuje primitivnost kmečkega sveta in mišljenja. Ravno to slikanje, ki odvrže vso preobremenjenost z odvečnimi podrobnostmi in odsevi s svojo preprosto obliko gledalca zbere, da obrne pozornost na vsebino slike.
France Mihelič, je pod vplivom nove stvarnosti slikal Mrtvega Kurenta in Ptujsko goro, kjer je v zamolklem vzdušju prikazal ljudsko rajanje, zlitje narave, krajine in ljudstva. T.o je obdelano impresionistično živo, kljub temu stvarno in barvno toplo.
Njim se približuje morda Gojmir A -Kos v Mostovih ob Sori in Kmečkem poslopju in ne sega v odnos človeka, in narave.
Res maloštevilno je zastopano ljudsko življenje v naši upodabljajoči umetnosti, še niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudi ljudska zakladnica našim umetnikom, da obogatijo svoj izraz, poglobijo in razširijo našo umetnost.
MARIJAN OREL
ENOLETNA BILANCA
«žaveljske Intlustrljske luke«
Načrti in dejstva. Pogoji za izhod tržaškega gospodarstva iz krize
Kdor diatai v roke treftijo šte- uvodnik, ki najprej izračuna
vilko vestnika «Ustanova industrijskega pristanišča Zaviješ, kj je izšla nedavno v elegantni opremi in v založbi novega »Centra za gospodarski razvoj Trsta« in sta mu še v spominu skromni, prvi dve številki, se skoraj mora spomniti nekaterih besedi, ki jih je zapisal Mario Polla za uvodnik 2. strani «Messaggero Veneto« dne 13. t. m.
Avtor je znan še iz časov, ko je potoil uvodnike pri »Vo-ce libera«, nato je sknbel tudi za izdajo nekaterih publikacij tukajšnje ERP-misije v italijanščini in zelo hvalil bodisi izvajanje ERP v Trstu, bodisi vlogo saragatovcev y vladi. Pozneje se je marsikaj iz-premenilo: o Saragatu se ne govori, ker je demokristjanom odveč. Kazalo bi, da je nato ECA-misiji postal Polla odveč, kajti naenkrat je pričel mož precej kritizirati. Omenjeni
NOGOMETNA PRVENSTVA PRI NAS
Jutri koprski derby MEDUZA-AURORA
Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja B skupine odpade - Tekme za okrožno prvenstvo cone A bodo odigrali na Opčinah - Popoln spored v Istrskem okrožju
ZDTV je ponovno odločila, da za nedeljo odpade tekmovanje za nogometno prvenstvo ] Tržaškega ozemlja cone A. Tekme okrožnega prvenstva pa bodo vse odigrane na Opčinah.
V Istrskem okrožju bo v najvišjem prvenstvu najzanimivejša tekma dneva derby med koprskima rivaloma Meduzo in Auroro.
Prav gotovo bo ta tekma priklicala na igrišče veliko število obojestranskih navijačev in ostalih ljubiteljev nogometa, kajti prav ta derby obeta mnogo ker gre predvsem za ri-
valiteto med obema koprskima enajstoricama. Kdo bo zmagal, bi bilo težko prerokovati. Vsekakor večjo možnost ima Aurora, toda ne bomo presenečeni, če bo Meduza dosegla neodločen izid.
Umag se bo preselil v Novi grad, kjer ga čaka težka tekma in bo lahko z dobro voljo in borbenostjo odnesel domov obe točki. To pa le ako bo Novi-grad dopustil. Mislimo, da se bo tudi ta tekma končala neodločeno, če le ne bo nikakega presenečenja.
Bujsko enajstorico čaka v ne-
ŠEST ZAPOVEDI ZA PODALJŠANJE ŽIVLJENJA						
Sli;	lil P!	ed sla	rasli	101	etre	ta premagali
Starost ni tako grda kakor jo večkrat stikajo. To je samo faza v poteku življenja, kakor yse ostale.
Ce hočemo doseči skrajno mejo srečne atarosti, ki jo nekateri imenujejo «zeleno starost«, si moramo pravočasno zapopasti umetnost staranja. To je tista umetnost, ki dodaja življenje letom, ne pa leta življenju, In to pa dosežemo samo z ravnanjem po zapovedih, ki se nanašajo na metodo življenja.
Prva teh zapovedi je zmernost; zmernost v vseh stvareh in rečeh, v imetju, klimatskih pogojih, itd. Ogniti se moramo vsem skrajnostim, ki tvorijo bodisi premajhno ali preveliko oviro za podaljšanje življenja.
Druga zapoved zahteva trajno in metodično varčevanje pri telesni in možganski dejavnosti, predvsem varčevanje v prehrani. Ne pozabimo pravila: «Meč jih pogubi manj kakor grlo!«
Tretja zapoved svetuje, da se zmerno vdajajmo trem klasičnim razvadam, ki jih je ljudska modrost zajela v slovito triado: Bakh, tobak irj Venera.
Četrta zapoved nalaga vztrajno pridržavanje ritma v vsakodnevnih funkcijah od zauži-vanja obrokov do stolice, od telesnega dela in telesnih vaj do vsakodnevnega, sezonskega, letnega urenega počitka.
Peta zapoved obsega tako imen. teorijo «povratkov«. Svetuje in priporoča izvajanje treh velikih »povratkov« v človeškem življenju, ki Imajo velik vpliv na naše telesno in duševno zdravje. Prvi povratek, «povratek v materino naročje« pomeni absolutno spoštovanje nočnega počitka, ki bodi vselej enak, popoln in urejen. Drugi je «obdobni povratek v kraj rojstva«, kar pomeni vsakoletni obisk rojstnega kraja v letnem času rojstva, da bi s tem osvežili prve organske spomine na činitelje okolja, ki imajo gotovo neki zdravstveni učinek. Tretji je «metodični povratek k otroški prehrani«, in pomeni V določenih razdobjih uživanje
večje količine mleka dnevno s pridržkom, da se v rojstnem mesecu držimo prave mlečne diete, ker obstoji tudi neki organski spomin prehrane, čigar obnova ima dobre posledice za zdravje.
Šesta zapoved se nanaša na možgansko - duhovne funkcije. Absolutno ni resnično, da razum v starosti opeša in zapade močni oslabelosti, podobni oslabelosti, ki se običajno pojavi v spolnem območju in v območju mišičevja. Telesna oslabelost, ki jo prinaša starost, pušča razum skoraj vedno nedotaknjen. Človek je predvsem možgansko živo bitje in zdrava starost celo poostri našo misel. Sofokles je imel že 100 let, ko je napisal svojega «E-dipa«. Teofrast je napisal »Značaje«, ko mu je bilo 99 let. Kato je nastopal kot zagovornik še v 86. letu. Livlj Pruz je bil malo manj kakor sto let star, ko je še predaval pravo. Micheangelu je bilo 89 let, ko je naslikal «Poslednjo sodbo«, Buffonu pa nad 88 let, ko je sestavil svoja «Obdobja narave«. Bernard Shaw je pisal Pri svojih 94 letih gledališke komedije ter bil mladeniško živahen in njegov kritični duh je bil neoslabljen.
Duhovno možganska metoda za podaljšanje življenja obstoji v negovanju tako imen. »emotivne stabilnosti«, ki zagovarja duševni mir in duhovno spokojnost.
Biolog Pearl je preiskal nad 2000 devetdesetletnikov in je ugotovil pri vseh prevladujočo potezo emotivne stabilnosti. Ruski znanstvenik Bogomolec, največja slovanska avtoriteta v stroki gerontoiatrije, je mogel po preiskavi nad 3000 stoletnikov priznati, da so vsi čvrsti, spokoJn* in dobre volje.
»Počasi, pa mimo« — to modro geslo bi moralo biti geslo vseh starih ljudi, kajti življenj, ska doba je na splošno v o-bralnem razmerju z razburljivostjo, v kateri često živimo. Ce so dolga življenja nespremenljivo mirna življenja in če
kdo želi živeti čim dlje mogoče, potem razumemo, da mora paziti na emotivno stabilnost, ki je naravnost pogoj za dolgo življenje. Res je, da smo suž nji lastnega temperamenta, podedovanih lastnosti, svojih hro-mozomov — vendar samo do neke meje. Povezanost ni tako velika, kakor so včasih domnevali. sicer ne bi Se človek nikoli dvignil nad živalsko raven svojih prednikov in človeška narava bi bila ostala stalna, kakor je bila v začetku.
Dejstvo je, da so se ljudje, moški in ženske, spremenili, kar zopet dokazuje, da se stvari lahko še bolj spremenijo v korist človeškega zdravja in podaljšanja življenja. Potrebna je torej spokojnost duha. Kdor ha. če to doseči, mora ojačiti pozitivna čustva, ki določajo v organizmu tvorbo nečesa, kar je morda hormonske narave, a vsekakor pospešuje obnovo organizma in življenjskosti. Hkrati velja potlačiti in odstraniti negativna čustva, ki določajo nastanek hormonov z morečo dejavnostjo, ki omejuje, razkraja in uničuje življenje. In vse to ne le v prenesenem pomenu, temveč dobesedno. Zakaj morala je najintimr.eje poveza, na z organskimi funkcijami. Ni razburjenja, ni občutka, ki ne bi se odražal v krvnem obtoku, dihanju in prebavi.
Oprostiti, osvoboditi se moramo torej razburjenj, ki nam škodujejo. Otresti sq moramo jeze, sovraštva, ljubosumnosti, nevoščljivosti. Vsako pot, ko bolj ali manj zavestno želimo slabo svojemu bližnjemu, izloči naš organizem nalik organizmu kače kobre strup, ki naj bi bil namenjen našemu sovražr.dku, v resnici pa ga sami vsrkamo in s tem postanemo njegove žrtve.
Končno se moramo otresti strahu pred smrtjo. To je sedma, a tudi poglavitna zapoved, ki jo je pač najtežje izpolniti. A kdor jo izpolni, si prav gotovo podaljša življenje.
deljo huda tekma z enajstorico Pirana in verjetno bo Piran zapustil Buje kot zmagovalec. Pirančani so v dobri formi in želijo letos imeti v tem prvenstvu glavno besedo. Brtonigla pa bo sprejela v goste enajstorico Strunjana in zelo verjetno je, da bo tudi zmagala, saj igra na domačem igrišču. Strunjan bo hotel pokazati boljšo igro in se maščevati za poraz, ki mu ga je pripravila bujska enajstonca pred štirinajstimi dnevi. Vprašanj* Pa je, če se mu bo to posrečilo. Zadovoljiti bi se moral tudi z neodločenim izidom, kar pa že v naprej izključujemo.
Spored okrožnega prvenstva v Istrskem okrožju je popoln in borba med enajstoricami bo izredno ostra.
* *
Pri nas v coni A pa bomo sledili samo borbam za okrožno nogometno prvenstvo in sicer med Sv. Ivanom in Ilirijo, Skednjem B in Olimpijo B, Montebellom B in Devinom ter končno med Sesljanom in Poletom.
Spored je torej sledeč:
Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja
Skupina A (Istrsko okrožje)
V Kopru ob 14
Meduza - Aurora
V Novem gradu ob 14
Novi grad - Umag
V Bujah ob 14 Buje - Piran
v Brtonigli ob 14 Brtonigla - Strunjan.
Okrožno nogometno prvenstvo
(Skupina A)
V Kopru ob 10 Partizan - Arrigoni B
ob 12 Aurora B - Piran B
V Ankaranu ob 14 Rdeča zvezda - Ampeiea
V Izoli ob 14 Nardone - Soline
V Strunjanu ob 14 Strunjan B - Meduza B
Skupina B
V Dajli ob 14 Dajia - Buje B
V Bujah ob 10 Momjan - Nova vas V Sv. Lovrencu ob 14
Sv. Lovrenc - Novi grad
V Brtonigli ob 12 Brtonigla B - Salvore
V Segetu ob 14 Seget - Villania
Okrožno prvenstvo cone A Na Opčinah ob 8.30 Sv. Ivan . Ilirija
ob 10.30 Skedenj B - Olimpija B ob 12.30 Montebelio B - Devin ob 14.30 Sesljan - Polet
AVSTRIJSKI SKAKALCI V OBERSTDORFU
Za mednarodni teden smučarskih poletov v Oberstdor-fu, ki bo sredi februarja, so Avstrijci že določili naslednje skakalce: Gamtechnika, Steine-gerja, Bradia, Ederja, Groemer-la in Planka.
KLEIN SEDMIČ IZENAČIL REKORD
V Reutlingsnu je Herbert Klein ob priliki dvodnevnega plavalnega tekmovanja že sedmič ponovno izenačil svoj evrop ski rekord 2:31.8 na 200 m prsno, katerega je postavil 7. j novembra v Upsali.
SAH POSTAIA LIUDSKA IGRA liiili med islrshimi Italijani
Zmaga Kopra v medmestnem dvoboju s Piranom
V torek, dne 2. t.m. je bil v Piranu v prostorih hotela Metropol medmestni šahovski dvoboj Koper-Piran na 20 deskah.
Goste je pozdravil novi predsednik Šahovskega društva Piran tov. dr. Alojz Polenčič, direktor	mestnih	komunalnih
podjetij v Piranu. Odgovoril mu je predsednik izvršilnega odbora Šahovske zveze Istrskega okrožja tov. Boris Kermavner, ki je ugotovil in prav posebno poudaril razveseljivo
Danes v Kopru telovadna akademija
jutri dvoboj
v orodni telovadbi TRST MARIBOR
Danes ob 20 bo v gledališču Historl velika telovadna akademija, jutri ob 10 pa bo v mestni telovadnici dvoboj Trst Maribor.
dejstvo, da se v naših istrskih obalnih mestih, zlasti pa v Piranu in Izoli udeležuje šahovskih turnirjev, simultank in matchev vedno več tovarišev italijanske narodnosti, tako da pomlaja šah ljudska igra tud' med Italijani Istre in Slovenskega Primorja.
V reprezentanci mesta Pirana je bilo 12 Italijanov in 8 Slovencev. Razen tega je bilo mnogo gledalcev Pirančanov, tako da je bila dvorana nabito polna.
Vodja matcha je bil tov. Stojan Plesničar, profesor in u-pravnik dijaškega doma Pomorskega tehnikuma, podpredsednik Šahovskega društva Piran, ki je ob 23. uri razglasil izid dvoboja. Na 13 deskah so zmagali igralci koprske reprezen-tunce, na 5 deskah Pirančani in na 2 deskah je bi! lezuUat neodločen.
Od piranskih šahistov so zmagali tov. Benedetti, Ferlu-ga, Likar in dr. Poler.čič, remizirala pa sta tov. Fragiaco-mo in dr. Milio. V piranski e-kipi je igrala tudi edina ženska tov. Erika Lenarčič, profesorica, ki pa je imela za nasprotnika enega najjačjih koprskih šahistov in je pgrtijo izgubila. Pokazale pa je lepo in močno Igro.
Prireditev je zlasti v propagandnem oziru popolnoma uspela. Končni rezultat 14 proti 6 točk ne pokaže prave slike o šahovskem potencialu Pirana in pravega razmerja med Koprom in Piranom, ker tokrat niso nastopili v piranskem moštvu dijaki Pomorskega tehnikuma, med katerimi Je nekaj prav močnih šahisitov.
«parazitske stroške Trsta« na kalkih 120 milijard lir, ki da so mu pritekale od italijanske vlade in iz Amerike, nenadoma ubira strune kritike. Treba bd bilo govoriti 0 tem, kako so bila ta sredstva porabljena, pra vi avtor, ki spotoma ugotavlja, dia se trosi mnogo denarja za vzdrževanje dlvojnih ali trojnih uradov in ustanov, ki so pogosto nepotrebni. «Preveč uradbv, centrov, organizmov z zvenečimi naslovi, čeprav nalašč praznimi, raste v Trstu, kakor gobe po dležju. Imajo razkošne prostore in dele obilne plače. Ni iniciative, ki bi po svojem krstu ne pričela trkati na državno blagajno, v tem ali onem imenu, toda z običajnim refrenom ...»
Ko je bila že pred letom,
«Il Tiaffico« neugodno mnenje odn. ugotovitev, da sc »mimo miroljubnih gospodarskih osnov industrija lahko razvije le zaradi vojno-vojaških namenov ali kot darilo določenim političnim ciljem...». Za nag pride vsaj zaenkrat v poštev dTugi primer, t. j. politični cilji in darila v zrvezi z njimi. Evo, kjer naj išče Polla parazitstvo za trošene milijarde ... Prav takšen namen in pomen je bil na tem mestu že posnet iz razgovora nekega italijanskega novinarja z visokim funkcionarjem tukajšnje oblasti .V zasebni zaključeni družbi. Rečemo je bilo, da, hočejo Trstu darovati industrijo.
Kaj pove pogled na, skicirani prikaz «nave industrjske luke v Zavljah, kakršna bo čez ne kaj let«, ki je posnet po vestni-
naj bi bila zgrajena na prvem delu move oane, č. izdelava delovnega načrta, ki naj pripravi za morebitne interesente nadaljnje terene.
Tako imenovani I. program obsega: izkopi prvega, drugega in tretjega odseka plovnega kanala, izkop dovoznega kanala v zalivu, vodne bonifikacije vsega področja severno od kanala in ureditev odteka porokov. To naj bi bilo dokončan® decembra 1951, stroški se ra' čunajo na 220 milijonov Ejj dela vrši Civilni gradbeni uta® (genio civile — državna uit in družba SIT,M
Nadaljnja dela: a. elektrone* peljave, b. vodovod, c. dtovop na cesta, kanalizacija, č. od rezanje Pantalonskiega griča i® ^ železniški spoj bi bila konča* na postopoma do decembra
Industrijsko pristanišče kakršno bi moralo biti čez nekaj let
dvema, napisana na tem mestu prav enaka, pa še točnejša in resnejša ocena, so razni podobni publicisti očitali slabe namene in delili nauke o «econo-mia utilissima«. Zdaj so jim postregli! Toda kljub temu in kljub napačnim nagibom, ki jih vodijo tudi sedaj — so pač zagovorniki priključitve Trsta k Italiji — se v kritiki razmer vendarle do neke mere strinjamo. Le da se nam zdi .lista? navijanje raznih »zvenečih institucij« in trošenje — težko reči ali otročje ali kaj drugega ... — težkih milijard sicer odveč in proti ljudskim interesom, a ne zato, ker naj bi obstoječi uradi «obdržali nadzorstvo Rima« nad tržaškim gospodarstvom, marveč zato, ker je prav lahko in tudi poceni reformirati, preurediti vse takšne urade v skladu s položajem in funkcijo, ki naj bi jo imel Trst po določbah in smislu mirovne pogodbe. Gre torej za smiselno okrepitev gospodarskega življenja in rasti neodvisnega Trsta, ki bo danes ali jutri tvoril središče resničnega STO. Po tej poti seveda Polla in podobni ne bodo sledili Tudi ne bodo sledili pri določanju stališča k načrtu žaveljske »industrijske luke«, ki se tudi danes ne razlikuje mnogo od tega, kar je bilo na tem mestu zapisano že v dneh od 5.—8. aprila 1949.
Kakšna je preteklost?
Zgodovina in sedanjost
Po poročilu predsednika ustanove edv Fortija na seji upravnega odbora ustanove dne 8. novembra 1.1. je minilo 15. septembra 1.1. prvo letp delovanja ustanove. Da ne bi bilo pomote in da ne bi javnost bila slabo obveščena, je treba pripomniti, da datira načrt kot iniciativa Cosulichevega kroga še izpred 1928. Istega leta in sicer 10 avgusta pa je že izšel dekret, ki je uvedel prve davčne in carinske olajšave ter predvidel možnost razlastitve zemljišč v namene novih industrij in januarja 1929 so ustanovili «Zana industriale del porto di Trieste«, ki so jo 1939 preimenovali v «Porto Industrie le d1 Trieste S.A.« ter po novem omejili prvotno področje cone, ki je obsegalo Trst in Tržič, na prostor v 2avljah. Osnova tedanjih načrtov je bita v gospodarskem pogledu slaba, zato v»e do zasedbe slovenskih in hrvatskih pokrajin po 1941 bivši režim ni naklonil iniciativi nikakršnih kreditov. Sele potem, ko so mislili na bazo za «navopridobljene pokrajine«, se je stvar premaknila z mrtve točke in pričela so se dela v Zavljah. ki so jih povzeli tudi Rainerjev! geopolitiki in ekonomisti,
Sedanjost je t>erspektivno zopet takšna, kakršna je bila pred 1941, s to razliko, da se je zaledje takšne »industrijske luke« celo znatno zmanjšalo. Zaradi tega je bilo Se v 1947 /48 napisano o zadevi v mesečniku
ku te ustanove? Kakih 13 velikih industrijskih kompleksov in vrsta manjših naj bi obsegalo to bodoče tržaško industrijsko področje. Seveda je žaveljska cona še potrebna marsičesa; tudi osuševanje ni dokončano in računati je treba, da bodo vsa ureditvena dela požrla ogromne zneske. Po podatkih odv. Fortija so sedanje naloge naslednje: a. začetek izvajanja I. delovnega programa, potrjenega po ZVU, b. realiziranje postavitve raznih industrij, ki so dokončno odločene, c. iskanje novih iniciativ za podjetja, ki
1951 in bi veljala 375 milijonov lir, toda pod b) c) in d) bi bila izvršena le deloma. Kakor rečeno, velja vse to le za področje severno od kanala t. )• P°** Pantalonskim gričem, kar tvori le tretjino celotne cone. Poročilo odv. Fortija ne navaja, kolikšna sredstva so bila doslej že potrošena Za dela v Zavljah, pri čemer bi bilo še posebej računati delo tako imenovanega »oddelka za cenena de? la« mestne občine, ki daje svoj prispevek V delovni sili.
(Nadaljevanje dedi)
POSEBNA ŠTEVILKA O TRSI V
“PREGLED GOSPODARSKEGA DELOVANJA TRSTA,,
eOrganizzazione Industria-le», tednik Zveze italijanskih industrijcev, ki izhaja v Rimu je u svoji številki z dne 7. t.m. namenil skoro vso vsebino Trstu pod naslovom ePregled gospodarskega delovanja Trsta«.
Kako je sestavljen ta pregled, lahko povzamemo iz naslova uvodnega članka: Evrop ska funkcija italijanskega Trsta. Mimo tega načelnega vidika, ki je nekako formularski, je najti v listu zbranega mnogo gradiva, ki je razvrščeno pod takšnimi naslovi: Zavelj-ska industrijska luka — Acjui-la, rafinerija mineralnih olj — Pivovarna Dreher a Skupina Finmare - Tržaški velesejem -Družba Stock - Tržaški arzenal " Združene jadranske ladjedelnice • Tvornica Modiano Tvornica - Lejet - Špedicija Parisi - Lesna industrija Fran-doli . Tržaško pristanišče in njega oprema - Kraški kamen -Farmakoterapski zavod - Družba Arrigoni - Ladjedelnica Sv. Justa - Alabarda - Tvornica jute - Tvornica Beltrame - Špedicija SA1MA.
Predaleč bi zašli, ako bi se dotaknili vsakega poglavja, izmed katerih so mnoga kar obsežna. Omejimo se na najvažnejše navedbe o naši poglavitni industriji — ladjedelnicah. Neznani člankar najprej opiše, kaj vse spada pod jem »ZJL» in kako kaže ni‘h proizvodni proces. Navaja, ' družba trenutno zapc%4on 13.000 delavcev in okr°0 uradnikov. Po navedbi v . , poškodb, ki so po
preide avtor naod);
Trdi. da je razlika v Stroškov. 'inozemskim lad-
TJdelmčam ^r 40 odstotkov,
ter zahteva državno; podpe. o za vsako gradnjo ladje v višini 30-35 odstotkov, bodisi pri gradnjah za italijanske ali inozemske naročnike. Razen tega zahteva davčne opiostltvc odn p,,vračilo že plačanih davkov. Končno poudarja zahtevo podjetja, da lahko odpušča delav-
stvo, kakor se mu zdi, in možnost, da podjetje preneha z bratovanjem postranskih obratov, češ da to danes služi le poslitvi odvišnega delavstva. “ drugimi besedami: podjetje ne obratuje zato, da daje delo lavstvu in kruh prebivalstd^J marveč človek živi in diha zaradi podjetja! Koncepcij®’ nasprotuje celo idealisti
pravnikom - strokovnjakom
delovno pravo, ki splošno priznavajo npravico do a. kot posebno človečansko ™ vico.	-0
Nadalje poudarja nujn0^’ in pridejo ladjedelnice do ^ po enaki ceni kakor in02e,n„.vi podjetja (smo proti ca/‘ ,, enotnosti z Italijo 0osP ^'oL in da nabavljajo razne str ^ in naprave od dobaviteljev, so specializirani za tak^° izvodnjo. Oba zelo upošte vredna razloga. Zlasti ^rua .; na splošno poudarja strokovni tisk, ki trd''*azcirob-devna proizvodnja Ijena,
Za ekonomS knjižnico
nOVER: «Analysis oj Vict*	other	Insurance
Mar*.TS» Analiza pomorske in
Cl(>Uih zavarovalnih klavzul), *U><H F et G. Wi1herby Ltd.,
1950 (V. izdaja), 600 str. — Avtor obravnava snov s strogo praktične strani, kot vodilni funkcionar »Insurance Institute of London« in piše tako, da je delo primerno za začetnika kakor za strokovnjaka zlasti v pomorskem a tud} drugem zavarovanju. Gi> za analizo predmetnih določb in za prikaz, kako se u,porabljajo. Vsebuje tudi najvažnejše vzorce formularjev-polic pomorske- , ga zavarovanja, vsebuje podatke o pristojbinah in tarifah. Vse je prirejeno po najnovejših podatkih in tako, da 3® razumljivo vsakemu praktiku ta stroke. Ni torej «znanstveno-skrivnostmo« delo, kakor je to pogost primer pri študijah o pomorskem pravu in zavarovanju.
UREDNIŠTVO- m IGA MONTEC GH1 it 8 III nad. — Telelon štev. 93-888 In 94-83*. — Poitnl predal S02. — UPRAVA: ULICA sv- ^ANCISKA UREDNIOTVO. ULICA MONTEC CH1. K.8, III. nau. ^ ^ 15_18 _ Tel 73_38 Cene og|asov; Za vsan mm vlSIne v Sirlnl I stolpca: trgovski 60. flnančno-
' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Slrlne I stolpca za vse vrste oalasov po^lO d in.	....	Tel J0
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski savod. — Ponruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. I	,	»
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.90, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaloimSt-o tržaškega tiska. Trst 11.8374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska -Ljubljana. Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunalni banki * Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST
gospodiistvo
| TRGOVINA•	JNDUJTRUa	j
Slikarstvo kot izraz ljudskega življenja
RIBIČI NA DELU