St, 122 pmMpiiMfii>m«awnBiiwgiiiww^ fehsjs, izvzemSI pondeljek, vssk dsn zjutraj. Uredniitvo: ulio sv. FtmHr AsiSkcga št. 20» I. nadstropl^fcjBPli na] se peštljsjo uredništvu, plsaia se o t sprejemajo, si nc vračajo. Izdajatelj In o»* Anten Oerbec. — L^tnilt^isjiara* ** aoet. Tisk tiskarrt znaš« za mese: L 7.—, 1 nv? set 19.50, pol leta L 32.— in celo L iČ Zi inozemstvo Mesečno V v;I. — Tr !foi> uredsiitva in apnve K. IK? Posamezna številka 20 cent. flJBtniK ALVIII Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — OfU*1 se raCunaJ« v Itrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mili oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poilljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Fran£i5ka AsiSkega »ev. 20> L nadstropje. — Telefon uredniitva In sprava 11-57. Mi smo pred zgodovino - tisti 24. maja,. -! — Z današnjim dnem. poteče osmo leto, odkar je Italija stopila; v veliko svetovno vojno. Ta dan — 24. maja 1915. — je bit pon-aeljek. še nam je v živem spominu ta dian in tisto, kar je prinesel s seboj. Kake razburjanje, kako vrvenje! Povsod nabori, v vojsko je moralo sposobno in nesposobno, skoro otroci in starci, a kar je ostalo (tako se je glasil v prvem času «Befchl», naj se evakuira, odvede v tabore, kjer so že čakali svoje žrtve glad', zima in različne bolezni. Tako so bili že izpraznili precejšen del Istre, a oni, ki so ostali, so morali biti pripravljeni vsak hip, da bodo morali za onimi prvimi! A Nemci? Madžari? Vsi vlaki, ki so odhajali iz Gorice, Trsta, Pule, Reke in vzhodne Istre, so jih bili polni- Bežali so kakor da jim je sam vrag za petami! Naši pa — kolikor jih ni moralo ali v vojsko, ali v tabor — so ostali pri svojem ognjišču. Mnogi naši bi bili mogli v Hrvatsko in dobiti tam zavetje, ali ostali so .rajši doma. Ostali so in čakali, 'Jili so povsem mirni, ker jim je bila vest mirna in čista. Ko se« jim oblasti nalagale, naj po-skrijejo svoje srebro in zlato — ker da bi mogel < sovražnik* vdreti v deželo — liso naši nič skrili. Čakali so z zaupanjem. S tistim za upaljeni, kakor so leta 1914. sprejeli pivi strel srbskega topa ob Drini in prva kozaško kopito v Galiciji. Naši ljudje v teh krajih so videli takoj, na kateri strani je ki trajajo še- danes. Takoj na začetku. Na tisoče naših ljudi so pograbili In pometali v smradne temnice in trdnjave. Ni je bflo naše hiše, kjer ne bi bila mati ali žena zadrhbela v strahu, ko je čula v noči kak nepoznan korak: Sedaj prihajajo po katerega naših...! Tako je bilo v Trstu, tako v Puli, na Krku, v Voloskem-Opatiji, posebno pa v p oreške m okraju. Med domačimi Italijani jih je bilo mnogo, ki so temu ploskali in — pomagali! To je — kakor vemo — obsodil tudi vili itafiganafci rodoljub in po. Stenjale Slataper. To so obsojali tudi dirugi redki poedmei. Toda večiina je naravnost divjala proti slovanskim «Hochverraeter-jem» — na radost in v tolažbo tedanjemu cesarju in kralju Francu Jožefu. Vse to je zabeleženo. In nadejam*? se, trdno se nadejamo, da ne pcjde z nami v grob... Bo to naša Rdeča knjiga... ! Naši so naravnost želeli, da Italija vstopi v vojno;. Vedeli so sicer, da se po italijanskih listih preko vsega polotoka delijo! naši plašči Ali vse to ni moglo ohladiti one naše želje. Merili smo, da je nad listi vlada, da je narod, da je Pravica. In zato smo bili r ji v no mi, ki smo po « Kobaridu* dvigali duhove naših potrtih sodeželanov Italijanov... S tistim prirojenim nam čustvom pravice v duši smo mi leta 1918. sprejeli tudi italijanske vojsko. Ali tu na£* je zadelo, česar nismo pričakovali. Mesto Pravice, smo dočakali raznovrstna preganjanja in nasilja, pravica, na kateri pa krivica! In takoj so se postavili na stran pravice in proti krivici! A kdo jim je-pokazal, kje da je pravica in kje krivica? Kdo4 drugi, nego tisto globoko čustvo, ki je od davna zarezano v našo slovansko dušo? Ni ga na svetu naroda, ki bi- mtf bilo^to čustvo pravice bližje, nego je natj&^jSlovanom. To je povzročilo, da smo se tžCkcrj postavili na stran zaveznikov Francija, Srbije, Anglije in Rusije ter da smo: z naravnost neizrecno napetostjo čakali, da se dvigne: tudi Italija na — Nemca, tega zatiralca* vsake« svobode- Kakor kašelj se tudi taka čustva ne dajo potajevati. Oblastva so vedela, kaj in kako mi mislimo. Zato je njihova pest najprej zagrabila nas. Kalila Kralj med! delavci tcvatfne < Fiat». TORIN, 23. Včeraj zjutraj je kralj obis-Kal tvornico avtomobilov «Fiat». Po zanimivi vožnji' v avtomobilu skoziv vseh pet nadstropij je kralj pristestvoval na dirkališču, ki ga tvori streha tega ogromnega poslopja, vajam v dirkanju z avtomobili. Med tem so se "zbrali v spodnjih prostorih vsi delavci in uradniki, vsega skupaj nad 10000 ljudi, ki so vladarja prisrčno pozdravljali. Nato je kralj v spremstvu vojvode Aotskega zapustil tvornico ter se povrnil v kraljevo palačo. Razpraua o novi carinski tarifi v poslanski zbornici. - Počesčenje Manzonijevega spomina. RIM, 23. Včerajšnjo sejo< je otvoril De Nicola ob 15. uri. Poslanec Sardinije Lussu ie pedal demisijo radi napetosti med posameznimi stra.ikajnii v Sardiniji. Zbornica je demisijo zavrnila. Na tozadevno vprašanje poslanca Mastracchija je izjavil podtajnik za notranje stvari, da je preiskava v Rombiolu odkrila velike nerednosti in navadne« zločine, ki jih je zakrivit tamošnji o-bčinski svet, nakar je Mastracchi očital fašistovski vladi, da se poslužuje istih metod, kakor prejšnja ministrstva, ki so se naslanjala na poročila prefektov- Prošnjo za dovoljenje sodnega postopanja proti poslancu Piccelliju je zbornica odklenila po daljšem prerekanju. Nato se je nadaljevala razprava o novi carinski tarifi. Fašistovski poslanec Tofani se je odločna izjavil za protekcionizam v carinski politiki, ki more le koristili domači industriji in poljedelstvu ter zavračal trditve,, da je- protekcionizem v škodo kcaisiimentov. Socialistični unitarec Buozzi je govoril za protekcionizem z ozirom na kovinarsko industrijo. Republikanec Chie-sa je predložil spomenico za odpravo carine na žito. Nato. se je Meda poklonil spominu Man-zonija, ko je preteklo včeraj ravno petdeset let cd smrti tega velikega italijanskega pesnika in misleca. Vznesenim be- i * 1 •__! A M« X11 4 a vrl* o razmerju med posamnimi strankami ter o smernicah radikalne stranke pri delu v narodni skupščini Takoj na početku seje je minister za prosveto Trifunović sporočal vladi o resnosti gibanja zlasti srbskih profesorjev, ki so moči v mnogih krajih, skoro po. vsej severni in južni Srbiji, podali cstan&o na državno službo, kakor so ie sklenili preje. O poteku seje ministrskega sveta niso «aor vlade izdali novinarjem nobenih natančnejših pojasnil. Po seji je odšel Ljuba Jovamović aa dvor, kjer je poročal kralju o notranje političnem položaju. Vottter predsiedaika aarodne aknpščtne. BELGRAD, 23. Po raspravi o spornih mandatih v narodni skupščini, ki se- bo končala koncem tedna, bo narodna skupščina volila stalno predsedstvo. Vladna večina ni še ničesar definitivnega sklenila o kandidatih za skupščinsko predsedstvo. Trdi pa se, da bosta izvoljena za predsednika in podpredsednika skupščine dva radikalne« in po en tajnik SLS in musliman. Ostale stranke se bodo zastopane v predsedstvu. Kot najstarejši kandidat za predsednika se še vedno cmenja Ljuba Jo-va nović. V slučaju, da l>i Jcvanovič odklonil predsedniško n^sto, bi bil za predsednika izvoljen sedanji začasni predsednik dr. Peleš. Dr. Peleš o svojcu* početa v Zagrebu. BELGRAD, 23. Začasni predsednik narodne j - __- i ^ »skupščine je izjavil na svojem povratku v Bel- m da se zanje mečejo kocke. ^ zast<^Jk£»n belgradskegTtiska, da se v Zagrebu >ra mudil v strankarski misiji. Kljub temu se njegovo bivanje v Zagrebu spravlja v zvezo s pogajanji vlade z Radrcevo stranko. Stavka srbskih profesorjev. BELGRAD, 23. Eden najvažnejših dogodkov zadnjih dni, ko je vzbudil zelo mnogo zanimanja v vsej javnosti, je stavka srbskih profesorjev, ki so z ozirom na svoj prejšnji sklep podali predvčerajšnjim kolektivno ostavko na državno služba. Po poročilih do večera je podalo ostavko okoli 540 profesorjev. V nekaterih krajih v notranjosti Srbije so podali ostavko vsi profesorji skupno z ravnatelji gimnazij. To gibanje ni vzbudilo samo mnogo zanimanja med m-erodajnsmi čanitelp, temveč tudi pri starših šolske mladine, ki trpi zaradi tega veliko škodo. «Novost?* poročajo, da se namerava odbor profesorskega društva obrniti s prošnjo za mo ralno in gmotno pomoč na mednarodno zvezo profesorjev, katere član $e -tudi srbska profe sorska organizacija. Koogi'ea ju£o«lovenskih novinarjev bo letos r Ljubljani. BELGRAD, 23. O bmkoštih se je vršila v Belgradu seja Jugoslovenskega novinarskega udruženja pod predsedstvom podpredsednika Krešimira Kovačevića. Na seji se- je razpravljalo osnovanju nove sekcije udruženja v Skoplju ter je bilo sklenjeno, da se preuči, ako obstoje za to sekcijo potrebni pogojt. Ugotovilo se je na dalje, da novinarski sindikat v Belgradu ne spada kot organizacija v okvir Udirii-ženja jugcslovemskiih novinarjev. Pcsebna 'deputacija je bila odposlana k ministru za promet, cd katerega je zahtevala definitivno tareditev vprašanja brezplačnih železniških votznifo listkov. Minister je deputaciji izjavil!, da bo imenoval komisijo, kateri bi bili pot en zastopnik novinarskega udruženja, ministrstva za promet in notranjega ministrstva, ki na) takoj izdela definitivni pravilnik za izdajanje novinarskih železniških listkov- Po tem pravilniku bi se novinarjem poleg stalnih uredniških kart izdajali brezplačni vozni listki za po-samne vožnje, potom železniških direkcij v posamnih krajih. Sklenjeno: je bilo, da se bo jucgoslotvenski novinarski kongres vršil letos v Ljubljani od 13. dio 18. avgusta in da se ob tej priliki priredi tudi izlet jugoslovenskih novinarjev na Bled m v Maribor. Kot zastopnika v komisijo! za pravilnik o novinarskih železniških kartah je bil imenovan podpredsednik Krešimir Kovačič. Mi prenašamo vse in trpimo. A ves naš ponos je v tem, da smo pred zgodovino ostali — čisti!! Toda mi beležimo vse. Tudi to, kar se nam dogaja od konca leta 1918. sem. Vse beležimo. In če bo kdaj kdo rdel od sramote radi vsega, kar se nam je dogodilo in kar se nam še dogaja — to gotovo ne bomo mi in tudi niz — radi nas — tisti, ki pridejo za nami! Vera v Pravico nas je leta 1915. vzpodbujala, da pozdravimo tedanji XXIV. dan majnika. Ta vera v nas ni omajana, a ta dan — XXIV. maja — nas navdaja s tem zadoščenjem, da smo pred zgodovino ostali — čisti-.. ! Francija Francoski tiak pozdravlja imenovanje Bftkhvina za angleškega min. predsednika. PARIZ, 23. Francoski listi izražajo svoje zadovoljstvo radi imenovanja Baldvvina za angleškega ministrskega predsednika. Anglija Bakhvin naslednik Bonar Lawa. LONDON, 23. Po demisiji Bonar Lawa se je politični in parlamentarni položaj razjasnil prej, nego se je mislilo. Imenovala sta se Curzon in finančni minister Bald-vvin kot naslednika odstopivšega načelnika vlade in sinotči je že padla odločitev na tega poslednjega, ko ga je kralj pozval v Buckingham. Pogovor med kraljem m Baldwinom je traja! nad enoVtro in ko je Baldwin zapuščal kraljeviči palačo, je izjavil časnikarjem, da mu je kralj poveri sestavitev nove vlade. Designirani ministrski predsednik ima komaj 50 let in ima za seboj kratko, toda naglo politično karijero. Pred komaj par meseci je bil diržavnt podtajnik v zaklad- so imeli več mttvah, a število teh ni še gleških dolgov napram Žedinjenim državam. Po prvem koraku k rešitvi sedanje vladne krize bo msnrlo par dani do popolne sestave nove vlade. Seveda boi nekoliko dosedanjih ministrov izključenih iz nove kombinacije. Spletno pa prevladuje prepričanje, da bo lord: Curzon še nadfalje vodil zunanje ministrstvo, sir Horne bo pa prevzel stedanje mesta Ba!dwina v finančnem ministrstvu. Tkernnis in Jaepar pojdeta zopet v Pariz. BRUSELJ, 23 .Belgijski ministrski predsednik Theunis in minister za zunanje stvari Jaspar se bes ta srečala prihodnji teden v Parizu s Pomcarejem. Nemčfia Krvavi spopadi v Poruhrju med komunisti in polidjo. BERLIN, 23. Sinoči so gruče komunistov hotele napasti v Dortmundu tirade policije. Oddelki javns> varnosti in ognje-gasci so se jim postavili v bran, a so bili sprejeti od komunistov s streljanjem. Nek policaj je bil ubit, več agentov in ognje-gascev pa je bilo ranjenih. Tudi komunisti nem ministrstvu- Po padcu Lloyd Geor-gea mu je Bonar Law poveril vodstvo finančnega ministrstva in je šel kot tak na pegajan^a v Washington za ugotovitev an- ugotovijeno, ker so jih njihovi tovariši tako;) odnesli- Tudi! na drugih točkah mesta je prišlo do krvavih spopadov. Gib 23. se nemim še vedno nadaljujejo. Protislovja med prešl in sedanjostio slio nato pa pritožbe in proteste fe Črne gore proti razveljavljenim demokratskih mandatov v Črni gori. Pred prehodom na- dnevni red je dr. Peleš naznanil, da se bo razprava o Radičevih mandatih vršila skupno s spevnimi Poslanec dr. Pešić (dem.) je zahteval, naj se vrši diskusija' posamezno o vsakem spornem mandatu, kar pa je predsednik odbil, češ da je za razpravo pol poslovniku določenih sam©! 5 dni. Nato je referent verifikacijskega odbora p osi. Kiojič (rad.) branil stališče večine. Ko je končal svoj govor, je poslanec Pera Marković (dem.) podal ©dlvoijena. poročilo demokratskega, poslanec Dimitrijević pa odvojeno poročila zemljcradniškega kluba. Posl. Nastas Petrovič (rad.) je naglašal, da vprašanje Radičevih mandatov ne more priti v pretres, ker niso predložili pooblastil, demokratska? sporni mandati pa naj se uničijo, kakor je sklenil verifikacijski odbor. Ker pa zakon ne določa novih, vo litev za uničene: mandate, predlagat "naj sprejme skupščina pretdlcg, da se namesto razveljavljenih poslancev pokličejo naj-močnc;ii srezki kandidati iste kandidatske liste; narodna skupščina naj v tem smislu rzpcipcillii volilni zakon. Posl. Kojić (rad. je kot referent sprejel imenom verifikacijskega c-dbora predlog Nastaza Petroviča (Ploskanje radikalov, klici demokratov Te je kapitulacija dr. Gjurfjčića!). Seja je bila zaključena ob 13.15 in sklicana prihodnja za jutri ob 9. uri dopoldne, z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o poročilu verifikacijskega odbora glede spornih mandatov. sedam govornika se je pridružil tudi Tura'.i in v imenu vlade minister za kolonije Federzoni. Nato je bila seja zaključena. Jugoslavija Seja naredne skupščine. BELGRAD, 22. Že pred pričetkom današnje seje narodne skupščine se je pokazala nekaka nova orientacija radikalov n? prani demokratom. Seja je potekla čisto v mirnem razpoloženju. Značilno je, da so se razni radikalni poslanci med sejo poi-novno obračali proti demokratom in z njimi konferiraii. Sejo je otvoirMl dr. Peleš ob 10.30. Tajnik Kobasica je preči t al najprej zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez ugovora. Pogajanja z Italijo. — Radićev odgovor, — |____Stavka profesorjev. BELGRAD, 22. Tekom včerajšnjega dopoldneva je imel ministrski predsednik Pašić neprestano posvetovanja s posamnimi člani svoje vlade ter vodilnimi prvaiki radikalne stranke o politiĆDi situaciji. Posvetoval se je v glavnem z Ljubo Jovanovičem o poteku včerajšnjega dne v Zagrebu, ki je izrecno značilen za odnosa je radikalcev napram Radiću z ozirom na razvoj položaja v skupščini. Kakor že javljeno, je imel Radič včeraj povodom prolave 100 letnice rojsLva Ante Starčeviča političen govor, ki se smatra kot odgovor Ljubi Jovanoviču na zadnji njegov govor v narodni skupščini. Proti večeru je imel sejo tudi ministrski svet, ki je trajala nekoliko ur in na kateri se je med drugim govorilo tudi o mnogih vprašanjih zunanje in notranje politike. Na sporedu so bila tudi mnogoštevilna vprašanja, ki se tičejo pogajanj med Jugoslavijo in kraljevino Italijo in ki se prično 25. t. m. v Rimu. Vlada je na snočni seji definitivno razpravljala o vseh preddelih ekspertov za ia> pogajanja. Izdala je potrebna navodila ter pooblastila zunanjega ministra dr. Ninčiča, da izda članom delegacije, ki odidejo tekom jutrišnjega dne v Rim, potrebna navodila za nadaljno poslovanje. Za tem je ministrski svet razpravljat o notranjepolitičnem položaju, ker je že ob 16. popoldne prejel poročilo o Radi cevem govoru v Zagrebu na Starce vicevi proslavi. O tem govoru in njegovi vsebini se je bavil ministrski svet r daljši razpravi V zvezi s tem se je govorilo tudi o parlamentarnem delu. ki se bo danes nadaljevalo* ie hoslovaSka Udeleženci mednarodne konference za trgovino na praški občini. PRAGA, 23. Včeraj so bili delegati mednaroidine trgovinske1 konference sprejeti v občinski palači. Navzoči so bili zunanji minister Beneš, minister za trgovino Novak, senatorji, poslanci, diplomatski zbor in mr.ogo; drugih esebnesti. Delegate je pozdrava župan mesta Prage Bak?a ter jiiim želel uspeha v njihovem delu. V imenu koinference jef odgovoril poljski senator Brun, poudarjajoč, da pomeni ta konferenc a korak naprej v pomirjenju med narodi Več delegatov se je podalo nato na grob nepozidanega vojaka, kjer so položili mnogo vencev iz svežih rož. Na otvoritvi konference se je Beneš zahvalit, da je bila zbrana Praga kot sedež za sedanje zasedanje tega zbora. Posebno je pozdravil ogrske in irske delegate, ki se sedla) prvič udeležujejo del te konference. _ Rušila Slavnosti na groba Vorovskega. MOSKVA, 23. Defiliranje delegacij, ki so se udeležile pogreba Vorovskega, je trajalo 5 in-. Člani vlade s Čičerinom na čelu so nosili krsto. Prisotni so bili tudi vsi člani diplomatskega zbora. V svojem govoru je Čičerin rekel, da je rudeča diplomacija diplomacija bojev in da bo nadaljevala delo za katero je padel Vorovski. Kamenev je izjavil, da ne pade odgovornost za ta zločin na Conradija, ki je izvršil umor, ampak na one, ki jim je bilo na tem, da se odstrani iz Lauisanne zastopnik države delavskih množic in tlačenih narodov, kateri je pokojnik služil. Pred šestdesetuni leti Italija ni bila še svobodna in ujedinjena kakor je danes. Razkosana je bila na mnogo malih držav, ki so jih vladali tuji vladarji. Italijanski narod je ječal pod težkim jarmom nasil-nikov. Njegova zgodovina od 1. 1815. dalje je izpolnjena z neepisnimi žrtvami in na-ipcri njegovih najboljših sinov, da bi svoj narod osvobodili in ujedinili. Vlažne in krute temnice so; bile prepolne neustrašnih junakov, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za osvoboditev svoje domovine. Koliko ognjevitih rodoljubov je bilo obsojenih na smrt samo zato, ker so zahtevali pravice svojega naroda! Današnja velika Italija je ujedinjena po zaslugi tedanjih veiikih borcev, katerih junaštvu, žrtvam in delu — ali z mečem, ali peresom — ce divi ves svet. Italijanski narod je izšel iz dolgih in krvavih borb prežet od svobodoljubnih nazorov, in mu je bilo tuje in omraženo vsako nasilje nad kemersibodi. Tako se klanja «Istarska Riječ» velikim duhovom iz veličastne epopeje osvoboditve in ujedinjenja italijanskega naroda-Ts;ko je bilo in — danes?! Položaj našega nareda v prošlosti je bil v marsičem enak onemu italijanskega naroda. Zato znamo mi pravilno ceniti minule dogodke in stvarno presojati današnje razmere. Nastopili smo1 mirne dure v sestav svoje nove države, ker smo v prošlosti in svobodoljubnem razpoloženj is italijanskega nareda videli jamsivo za naš kulturno-poli-tični obstanek in razvoj. En del našega naroda se je boril ramo ob rami z italijanskim, vojakom za svojo neodvisnost. Kdo bi bil mogel torej misliti, da nas bodo tovariši v skupni borbi smatrali potem ja — sovražnike?! Doživeli samo grozno, neverjetno razoča- ranje. Kako protislovje je med postopanje^ z nami in dejstvom, da se politika nase države zavzema za pravice narodnih iranj*-šin v — drugih državah!! In kako kričeče protislovje je: mied' sedanjostjo na*',oi in slavno prošlost jo naše države! Vprašamo predstavnike sedanjosti: zakaj nas preganjate? Mar« mislite, da s tem vršite poslanstvo svojih slavnih prednikov?! Ali ne občutite protislovja med postopanjem z nami in njihovimi ideali?! Ne moremo razumeti, kako da se ne vzgle-dujete na sijajni prošlosti svojega naroda, svojih genijev?! Zakaj uničujete duševno ta narodi, ki je z enim dolom vašega naroda skupno trpel pod skupnim sovražnikom?! V imenu nacionalizma hočete raznano-diti del naroda, ki ima tudi svojo čautno prošlost, svojo književnost, svoj dovršeni jezik in svojo kulturo. Čemu zapirate cči in zanikuijete naš obstanek, ko smo vendar tu?! Naš narod* ne more izginiti; s svoje rojstne grude, čeprav živimo v ozračju, zastrupljenem cd protisiic vij in dvoličnosti; čeprav živimo v času, ko se eno misli, a drugo govori in obeta; kd se različno tolmači, kar je zapisano; in ko se to, kar ji? potrjeno z zakomcun, odpravlja in izva;a nedosledno! Vendar pa se nadiejamo, da bodočnost razčisti to ozračje ter izbriše protislovja. Niaši vkidalci bodo morali odnehati cd svodih nakan, ki eo očitno nasprotne koristi in ugledu vsega naroda in države! Uverjeni smo, da s^ slednjič vendar zavedo prošlosti svoje države, dia se zavedlo, da s svojimi dejanji nasprotujie-jo tej prošlosti ter da pišejo s tem žalostno stran zgodovine svojega velikega in svobodcijub-nerfa nareda! Potoue ška diplomacija išče «pri/atelje» in «zaveznike» ter skuša pričeti z izolacijo svoje ( tekmovalke na evropskem kontinentu. Za-Zmagovalec pri bitki cb Marni in kenč-, kaj predvideva se, da se bo sčasoma razni zmagovalec na zapadni fronti proti! merje med obema državama še bolj po-Nemčiji potuje. Bil je v Varšavi, v Pragi, |-ostrilo in da utegne nekega dne priti do pripravlja se baje na druga .potovanja- V Pragi in v Varšavi je bil sprejet s kraljevskimi počastttivami. Pri tej priliki so se pri sprejemnih govorih, napitnicah, pregledovanju! oet poveličevala junaštva in zmage francoskega orožja, poleg tega pa se obnavljala stara prijateljstva med Francko in vzhodnimi slovanskimi zavezniki. Najnovejša «po!itika posettov in obiskov» je prinesla novo življenje v začasno otopelost in začasni zastoj evropskega političnega razvoja. Predi dnevi smo se pečali z obiskom angleškega kralja, ki je potoval v Rim snubit Italijo. Dan&s nam je govoriti 0 misiji generala Focha, zakaj tudi njegovo potovanje je velepolitičnega pomena. Angleži so smatrali za potrebno poslati svojega najvišjega raprezentanta v sclnčnc* Italijo, kjer je pokadil Italiji omenjajoč ponovno njeno veliko zmago pri Vittorio Veneto. Francozi pa so skoraj istočasno poslali v Varšavo in Prago svojega najpo-j mlarnejšega moža, onega moža, ki je izvo-jeval največjo in najpopolnejšo vseh zmag svetovne vojne. Njegovo potovanje ni slučajno, kakor 1 udi ni slučajno, da se časovno skoraj krije s potovanjem angleške kraljeve dvojice po tali ji. Tekmovanje med Francijo in An-glijo se kaže tudš tu. Francija se jef s svojo samostojno akcijo »roti Nemčiji oddaljila od ostalih zavezhi-cov. En ten ta sicer še obstoja, toda vezi med posameznimi njenimi članicami so zelo rahle, vsekakor pa zelo prožne- Od-erito si Anglija ne upa še nastopiti croii očitnega spora in preloma zavezništva. Tcda tudi francoska diplomacija je na delu. Njena nalega je danes paiirati udarce angleške diplomacije ter onemogočiti angleške cbkroževalne načrte, ki streme za tem, da se Francija politično izolira. Proti temu načrtu se Francija že vnaprej zavaruje s tem, da išče zaveznikov in prijateljev drugje. In general Foch potuje v službi te francoske «cbrambne» akcije. Francija ima vkljub svoji navidezni moči in solklnosti velike težave, da se vzdrži na sedanji politični višini druge velesile v Ev-rc,pč. Voditi mora politični boj na tri fronte. In za vsaka fronto mora uporabljati drugačne mo'tode. Predvsem je treba omeniti Nemčijo, ki je še vedno glavna skrb francoskega naroda. Ne gre tu toliko za vojno odškodnino kolikor za to, da se Nemčija stalna oslabi bodisi gospodarsko bodisi politično. Strah pred morebitnim vstajenjem Nemčije in njeno revanšo spravlja vse druge argumente v ozadje. Nacionalno ujedinjeni nemški narod z 80 mi!jeni prebivalstva (če prištejemo vse Nemce, ki žive kompaktno, torej Avstrijo, čežke Nemce in manjšine v odtrganih deželah) mora prej ali slej postati usoden za francoski narod, ki HziČno izumira. Skrb pred (bodočnostjo, t. j. glavni motiv sedanje fanccske ofenzivne politike proti Nemčiji. In ta skrb je upravičena, če pomislimo na pretekla vojna leta in na blazni nemški imperializem in militarizem. Drugo vprašairjc je kajpak, če so Francozi ubrali pravilno pot, da se zavarujejo pred Franciji, temboli oa deta na tihem. Antfle-' bodočo nemško invazijo. Izkušnia uči. da nasilje rodi odpor, sovraštvo in nove vojne. Pa pustimo to, ker duševna orientacija zapadla ni) nič pridobila vkljub vsem strahotam vojne in vkljub ruskemu vzgledu. Drugič mora Francija voditi boj proti angleški politiki, katere tradicija je ustvariti [n vzdržati na bližnjem kontinentu politično ravnovesje Ta politika ne trpi nobenega padvladja. Kakor ni mogla in ni smela predvojna Anglija iti mimo evropskega ppera, ravno zaradi grozečega nadvladja pemškega imperializma, tako ne mere sedaj dopuščati, da se francosko nadvlad je v Evropi utrdi. To je prvotni vir dosedianjih in bodočih sporov med Anglijo' in Francijo. In prerokovati moremo, da se bo ta spor pccstril in šel do srkajnesti, dokler ne bo tudi francosko nad-vladje v Evropi našlo v tej ali oni obliki odločilno protiutež. Glede tega si mora biti vsak na jasnam, kdor ve, kako smotreni n dalekovidni so bili že od nekdaj angleški državniki v vprašanjih sv^je zunanje politike. In tretjič nam je omeniti Rusijo. Že tradicionalno franooeko-rusko prijateljstvo se ;c končalo z nastopom boljševizma v Rusiji. Po svojih načelih, ' po svojih prejšnjih zvezah in po svojih imperialističnih smotrih j p bila Francija na\ezana tako tesno na prejšnji avtokratični režim, ruskega dvora in visokega plemstva, da si je nemogoče misliti, da bi v dcglednem času prišlo do kakega prijateljskega sporazuma ali morda do kake ofenzivne in defenzivne zveze med Francijo in Rusijo. Francija je danes najhujša nasprotnica sovjetskega režima, ki mora po svojih načelih javno obsojati francosko politiko in nastopati proti francoskemu imperializmu. Zato je francoska vzhodna politika proti-raska! In v tej edmi točki zamore ta iti an-tfleška in francoska politika vzporedno- Zato zasleduje Fochovo potovanje pri snubitvi držav malega sporazuma in Poljske troje smotrov, ki odgovarjajo omenjenim. trem francoskim nasprotnikom. Prvič mesra Fcoh parirali udarce angleške proti* francoske cbkroževalne politike, ki se- je pokazala zlasti v demonstrativnem obnavljanju. angleško-italijanskega prijateljstva. Drugič je Fcchcva naloga pridobiti mati sporazumposebno pa Poljsko za eventualni nastop proti Rusiji. Posebno Po^ka je v tem ozira prava predstraža francoske proti ruske politike na vzhodu Evrope. Zato dobiva Poljska cd Francije ogromne vojaške- kredite in francoske tvornice so dostavile Poljski že ogromne množine vsakovrstnega vojnega materiala. Glavni smoter Fochovega potovanja pa je ustvariti močan obroč proti Nemčiji, in ta njegova misija je bržkone uspela. Poljska in Češka sta bili od konca vojne sem deležni) posebne pažnje Francije. Ena in druga imata v Nemčiji najnevarnejšega nasprotnika. Treba je pomisliti, da ne bodo mogli Nemci zlepa pozabiti na gornješle-zijske rudnike, ki so pripadli Poljski; tuoi kondor do Gdanskega kakor tudi stalno ogrožanje tega mesta s poljske strani mora ustvariti stalne napete odnešaje med Poljsko in Nemčijo. K temu dodajmo še nenaravni položaj Vzhodne Prusi}£' do Njemena Id je nastal vsled popolnega cdrezanja cd cetale Nemčije, tedaj je pač dovolj razlogov, da si je težko predstavlajti količkaj strpne cdnoiiajc med tema državama. Čehoslovaška država je po tolikih stoletjih zopet vrtala cd smrti. Stoletja so tiščali Nemci: češki narod k tlom, stoletja so se morali Čehi beriti preti brutalni prepotenci čez vse nadutih Nemcev. In nesreča je pac hotela, da sc bili Čehii prisiljeni anektirati tri mil ione svo jih nerednih nasprotnikov, ki se bodo težko kdaj sprijaznili s svojo sedanjo usodo, ampak bodo delali na to, da razbije jo državo ter povečap. Veliko Nemčijo. V lakih razmerah je jasno, da mora biti češka politika hočeš, nočeš, moraš protrne mška. Zato sprejemata Poljska in Čehoslovaška francosko prijateljstvo, ki stani v tej točki na skupnih interesih, z obema rokama. V tem pogledu se more reči, da je francoska misija, ki jo zastopa Foch uspela. S tem pa nikakor nočemo trditi, da je sedanja češka poli tili a edino dobra in zveličavna. Neugodni zemljepisni položaj ceho-slovaške države siji češke državnike, da iščejo zaveznikov p kjer se dajo dobiti. Vendar pa je gotovo, da bedo* v prihodnosti iskali žn našli svjega naravnega zaveznica v Run ji. Današnji položaj onemogoča začasno zbližanje z Rusijo, toda vsakdo culi, d'a žh-imo v orehodni dobi- Kake se skuša Nemčija obraniti francoskega pritiska, moremo opazovati vsak dan~ Za danes si ne moremo misliti na kakšen oborožen odpor Nemcev proti francip. Vsak tak odpor bi bil takoj kvavo in temeljilo u dušen in bi bil Franciji vsekakor d obrodošel. Nemčija ne more drugega kakor čakati boljših časov. Toda boljših časov ne bo tako kmalu, verjetno je, da pridejo se hujši dnevi. .. , Omenili smo že večkrat v našem listu, kako tesna gospodarska zveza se zida med Nemčijo in Rusijo. Sovjetska vlada ima največji interes na tem, da gospodarsko dvigne rusko državo, zakaj s tem bo najprej opravičila svojo politiko ter dokazala pravico za svoj obstoj in obenem dobila sankcijo za svojo politiko«. Obnova ruskega gospodarstva pa se more izvršiti hitro le- s pomočjo kake zunanje sile. In ta sila je Nemčija s svojo industrijo, s svojimi stro-kovnjaškimi usrskimi in ročnimi delavci Danes je v Rusiji vse polno teh Nemcev, ki pridno in neumorno zidajo, kar so podrle svetovna vojna, revolucija in meščanska vojna- Če upoštevamo, da taet more Nemčija danes pričakovati od vseh zapadbih držav najmanjše podpore ne usmiljenja, če upoštevamo dalje, da je Rusija še vedno izolirana vsled sovražne politike zapadnih držav, tedaj se nam sama po sebi vsiljuje misel o splošni nemško-ruski zvezi proti ostalemu evropskemu svetu. Ta zveza bi mogla končno tudi nemškemu narodu potisniti orožje v roko. Skupaj z Rus rjo bi nemški narod zamogel t vezati v svojem obupu tudi oborožen konflikt s svojim sovražnikom ob Renu. V tem konfliktu; bii igrala Rusija poglavitno vlogo. Seveda bi morala Rusija pohoditi današnjo poljsko državoi da pride v direktno zvezo s svojim nemškim zaveznikom. Da niso to le prazne domneve, nam dokazuje Trockijev govor, ki ga je pred kratkim nekje držal glede francoske in poljske politike. Rekel je, da so Rusi zelo hvaležn^ Francozom za orožje in topove, ki) jih pripravljajo gratis za Rusijo. «Ko nam bo tega zadosti in ko bomo videli, da so se zaloge fancoskega orožja na Poljskem nagomilale, tedaj pcjdemo in sii ga vzamemo,» Potovanje generala Focha je torej pravi bojni klic. Francija kliče na okup svoje zaveznike proti vsem- svojim sovražnikom. Fatalno je dejstvo, da so med temi zavezniki udeležene predvsem mlad'a slovanske države, ki 10 vclsd tega potisnjene med! nasprotnike velike Rusije- Toda to zavezništvo ni naravno. Ne v sovraštvu proti) Nemcem, temveč v ljubezni do SI o varstva in v zvezi z Rusijo je spas vseh slovanskih -narodov. Manifest Slovanskega odbora v Parizu Pariški vseslovanski odbor je sestavil in v scbcto izdat naslednji proglas: Misel edinstva, vzajemnosti, skupnih interesov in postopkov slovanskih narodov se je pojavila v poslednjih stclcijih vedno pogostejše. Narodi ruski, poljski, jufoslovenaki, čehoslovaški, bulgarski in lužičko-srbski so imeli svoje lastne usode, boje, nade, a tudi spore, vendar so se zavedali vedno bolj, da spadajo le k eni plemenski skupnosti. V vseli slovarskih narodih so se pojavljali uoennjaki, pisatelji in politiki, ki so delali za idejo slovanstva. Po letu 1848., ko se je vršil v Pragi prvi jugoslovanski zbor, so sledili zbori v Moskvi leta 1357., v Pragi leta 1908. in v Sofiji leta 1910. Vojna, ki jo je vodila Rusija v 1. 1878. do h 1879. s Turčijo- in s katero je osvobodila balkanske Slovane, je bil dogo- Hoie zniiražnKtro In njegova reiitev NaSe zadružništvo je plod 40 letnega požr-j gotovega dejstva; tako je bilo 16 miljonov iz-tvovalnega nesebičnega, idealnega in smotre-: plačanih Lun kam. roga dela ljudi, ki niso s tem zasledovali niti ■ Vik in. krik, ki ga je ob tej priliki dvignil osebnih niti' strankarskih koristi; ampak ki | del časopisja v Ljubljani in pri nas, je vsem so hoteli povzdigniti našega kmeta, -obrtnika; dobro znan. Ali je bil v onem stanju stvari, in malega trgovca iz gospodarske Odvisnosti; ko se ni dalo sploh več pomagaii, oni po-do gospodarske svobode, do gospodarske sa- j vzdignjeni vik še na mestu, naj sodi javnost, mezavesti, svesti si, da je le gospodarsko rte- i Način pa, kakor se je vpilo in kričalo, zlasti odvisen na red sposoben za kulturni napredek, I ta pri nas, ia način se. mora obsojati, ker je za obrambo sebe m svojih pravic, da je go-;bil on poleg nezamen$aVe denarja najhujši spodarska moč najsilne;še orožje za samo- j udarec za naše zadružništvo, ki ga )e po vojni obrambo kakor v borbi poedincev i tako tudi ■ zadel. v borbi celih narodov za obstanek. Težki railjoni leže Še nezamenjani preko Ogromna je bila naša zadružna organizacija meje in naše siromašno ljudstvo, ki si je te ob koncu svetovne voyne, razširjena od po- milione prihrar.ilo z odtrgava njem od svojih morskih mest do zadnjih gerskih vasi, ki ni ga biio skoro med nami gospodarja, ki ne bi bil zadružno organiziran. Tudi zdrava in solidna je b3a ta veličastna zadružna stavba in ravno v povojnih! časih, ko je ljudstvo najbolj potrebovalo gospodarske pomoči, bi se bil pokazal plod zadružništva v vsej sveji moči. Ali vojne posledice so bile za naše gospodarstvo hujše nego vojna sama. Okoli 30 miljonov kroa zadružnega denarja je ostalo po sklenjenem premirju onstran premime črte in njegov uvoz je bil strogo prepovedan do 15. maja 1919. Med tem je prišla zamenjava, ki je na eni strani v splošnem bila pomembna gospodarska pridobitev za prbivalstvo novih pokrajin, na drugi strani pa po krivici uključila od zamenjave denar naložen1 že pred in med vojno preko premirne črt«, ko se še ni vedeti moglo, da bo po 3. XI. 1918. tekla državna meja po gre-benih Snežnika. Ta dvojna mera je zadjfala najhujši udarec gospodarstvu novih pokrajin; prizadeli so bili zasebniki in zavodi, najbolj prizadte so pa fcite naše zadruge od Predila do Premature. Ni nas namen danes pisati, kaj se je storilo za zamenjavo zadružnega denarja z mero-dajnih strani, kajti še preveč se je že pisalo o temf Povedati pa hočemo na ves glas, kaj ust, je po vojni vsled splošne gospodarske krize zašlo v bedo in pcraankanje. Krvavo je potrebovalo za preživljanje denarja, ki ga pa od zadrug ni megio dobiti, ker jim naložbe preko meje niso bile zamenjane. Ali ljudstvo —z vso pravico — ni izgubilo vere v svoje zadruge, zaupalo jim je in verjelo, da do zamenjave pride, v eni alt v drugi oblaki; saj je tu v najhujšem slučaju državni garancijski zakon.' Kakor so v prejšnjih časih- zadruge stale ljudstvu ob strani v nje&ovi stiski in bedi, tako je ljudstvo sedaj razumelo težki položaj zadrug in mimo čakalo na koučno rešitev f>rašanja zamenjave. Pri 15 miljonih vlog {v Jrah), ki čakajo na zamenjavo, je bilo vloženih komaj nekaj tisočakov. Ali hočete jasnejšega dokaza, da sla ostala doslej ugled in zaupanje, ki ga zadružništvo med ljudstvom uživa kljub krizi, ki jo priživlja, trdna in neomajna?! In Če bodo naše zadruge, ki imajo še nezamenjan denar, prestale sedanjo krizo, se Sm-a^o to zahvalili edino svojemu ugledu in zaupanju ljudstva do r jih. Ta ugled, ki je doslej visoko stal, je pa plod dela in truda ljudi, ki stoje zadrugam na čelu, .je plod smotrene zadružne organizacije, njene meči ,in njenga dela- Oni ki so pravi prijatelji zadružništva, ki jim zadružništvo ne služi le kot sredstvo v razne svrhe, oni, ki jim je na tem, da nare zadružništvo preboli sedanjo krizo in je prva in prokleta dolžnost nas vseh, brez! največjo preizkušnjo, ki je mogla priti nanje —»it. i----- * i-~x—~ —raArtiv- morajo delati z vsemi svojimi močmi, da se kulturna in polHičca sila. Prizadevanje za )*e dinstvo in skuono delo slovanskih narodov, je bilo otežkočeno s tem, da so bili nekateri Slovani v tujem podanstvn. Poljaki so bili ne-siečao razdeljeni na tri države. Čehcsltfvaki del Jugoslovanov so bili pod tujo vlado. razlike barv, če hočemo rešiti svoje zadruž niStvo in s tem naše ljudstvo pred gospodarskim polomom. _ # Debate po listih o 16 'milijonih in posebno oblika, v kateri so se vodile, so pokazale v vsej nagoti pred široko tujo in našo javnostjo vso duševno mizerijo, nizko zagrizenost, ^omejenost duha in nesposobnost se povzpeti vsaj tedaj, ko gre za narodne svetinje — in taka svetinja bi nam moralo biti zadružništvo d-ek, ki dokazal, da je slovanska misel živa paše, sa d in plod požrtvovalnega dolgolet- l...li________—~ 1^4 »t« ripvnnio 7Jt te- < j- J _ 1 _ - tudi listi med nami, ki bi hoteli veljati za prijatelje zadružništva in voditelje ljudstva, kateri pa so ali iz neodpuslljive nevednosti in kratkovidnosti ali pa zapeljani od £trank*.r« ske strasti jeli izpodkopavati med ljudstvom ugled in zaupanje našemu zadružništvu in pripravljati pot njegovemu poginu. Ali more to delati človek, ki mu je res na tem, da se naše, zadružništvo ohrani in izide zmagonosno iz sedanje krize? Ljudstvo naj sodi in oni požrtvovalni možje, ki nosijo na svojih ramenih težko breme sedanje uprave naših zadrug! List, ki je ugledu naših zadrug brez razlike dal najhujši udarec v obraz, je *Mali List*. Ta je prerekanju radi 16 tniljonov, da bo pač efekt večji in pohvala obilnejša, prinesel imena vseh onih. zadrug, ki isi££o denar v Jugoslaviji, in objavil tudi zneske vlog, ki niso bile še zamenjane, in pokazal je na njo kakor na smrt obsojene, trdeč, da vse Čaka neizogiben konkurz. Zadnji paglavec je v stanu zažgati celo vas! In posledice niso izostale. Še oni ugled zadružništva ki se je skrbno čuval in varoval skozi 4 leta z največjem požrtvovanjem, je bil potisnjen ob tla! Vlagatelji, ki so imeli pri hranilnicah denar in ki so doslej čakali potrpežljivo na zamenjavo, so pričeli odpovedavati svoje vloge in groziti s tožbami. Najmočnejše posojilnice naše, ki so bile na indeksu ^Malega Lista*, če imajo le malenkost denarja v jim drZavlajacm, ker b> bila stem prekršila _ » „ , „A. oni tako visoko držani mednarodni princip, Jugoslaviu, dobivajo aan za dnem odpoved* da nima tuja država vtikati nosa v notranje , vleg fn še oni denar, s katerim ]e ^serfa! Rolakl! Ne zabite na Šolsko društvo! zadeve druge države. In rezultat vse£a je bil, kakršen je pac moral biti, da sta dobili dve inozemski jugcslo-venski banki zagotovljene miljone, nase zadruge pa nič. Na to ie pričela že V poletju 1922. po časopisih v Jugoslaviji ijttta borba proti jugoslo-venskima bankama in v korist naših zadrug v Italiji. Končni cilj te borbe je bil, ne glede na njegove prave vzroke, da se denar, ki je bil že namenjen bankam, uporabi za zamenjavo naših zadružnih naložb v Jugoslaviji. Zato je naše zadružništvo z zanimanjem zasledovalo to borbo. Žalibog fe pa ena zavzela v enem časopisju, kr je bilo proti bankam, tako nesrečno obliko, ki je dala italijanskemu časopisju povod, da je to sklicuj se na pisavo po-lemizirajočtli listov v Jugoslaviji, razkričalo naše zadruge pred italijansko javnostjo za litičoe postojanke. Ni se mogla našemu zadružništvu zgoditi hujša krivica nego se mu je storila s tem, da je bilo po nedolžnem ofedlolženo pred italijansko javnostjo politikanti v a. Z odkritim čelom la&ko smelo trdimo, da se niso naše zadruge nikoli, niti -pred vojno, mešale v politiko, ampak so strogo izvajale svoj po zakonu in pravilih začrtan gospodarski program; za povodni čas bi pa bilo sploh odveč to* naglašati, bilo vsled stroge kontrole 6 strani upravnih oblasti, bilo vsled gospodarskih skrbi in skrbi za obstanek, ki tlači;o naše zadružnike. V celi) Julijski krajini ni bilo še elučaja, da bi bila kakšna zadruga, prekoračila svoj izključno go&podarskt program! Ako pa se hoče videti politiziranje zadrug v dovoljevanju posojil kmečkemu ljudstvu, v prodajanju blaga in kmetskih pridelkov, v sklicevanju občnih zborov in v gospodarskih predavanjih, ki se prirejajo po zadrugah v pouk! ljudstva, potem ss| k da krinko z obraza in naravnost razveljavi zadružni "zakon, ki zadrugam to dovoljuje in s tem enostavno spravi vse zadružništvo s sveta. Tako nepremišljeno in dejstvom neodgo-varjajoče pisanje fugostovenskega časopisja orstran in italijanskega časopisja tostr&n meje je prizadjalo zadružništvu, posebno v borbi za zamenjavo denarja, težko nepopravljivo škodo. AH vse polemike po časopisih in tudi energično prizadevanje in posredovanje zadružništva ni moglo izpremeciti v korist zadrug že zadružništvo razpolagalo, se mu bo odtegnil ter romal ali v nogavice ali pa v druge nasprotne zavede. Odborniki in nadzorniki naših zadrug, ali ni tako? V ilustracijo naj služi sledeči značilni dogodek: Drugo jutro pc izidu one nesrečne številke «Malega Lista* je prišla skromna ženica zjutraj ob 8. uri — ko še ur^fl ni bil niti odprt — fc neki močni in solidni tržaški denarni zadrugi *n je zahtevala izplačilo svoje vloge, ki je znašala okoli 100 lir ter je pripomnila pri tem, da dvigne vlogo, ,ker je prejšnji dan čitala v «Ma!em Listu», da bo zadruga šla v konkurz, ker ima v Jugoslaviji denar. In veste koliko denarja ima ona zadruga v Ljubljani? Reci in piši 1000 kron. Taki in slični so plodovi semena, ki ga je se jal «Mali List» v svo^i strankarski zaslepljenosti in v pohlepu po senzaciji, in ki jih morajo sedaj žeti naše zadruge. Ali še je med nami ljudi, poštenih ljudi, ki poznajo globoki pomen našega zadružništva, ki niso izgubili vere in upanja vanje in ki znajo razlikovati med resnico in lažjo tudi v politični borbi, in ki ne bodo pripustili, da bi se naše zadružništvo vpreglo v politični voz katere koli struje in izkoriščalo v strankarske namene. Zadružništvo je edina gospodarska organi-i zacija našega ljudstva, lahko rečemo edina organizacija, ki je Še izza vojne ostala. Ogromna je kriza, ki jo preboluje; zamenjava denarja, ki sicer mora priti, lahko izostane še leto dni in tudi več. Zato je dolžnost vseh, ki so dobre volje in ki jim je do ohranitve te narodno-gospodarske svetinje našega ljudstva, da puste, vsaj dokler traja boj zadružništva za obstanek, ob strani vse, kar bi jih razdvajalo in da s skupnimi močmi drže po koncu zadružno organizacijo, zadruge m njih ugled. Le v zdravem zadružništvu je mogoča gospodarska neodvisnost gmnotno šibkega ljudstva, v gospodarski neodvisnosti je predpogoj za blagostanje in v blagostanju predpogoj za kulturni napredek naroda. To imeti pred očmi in po tem se ravnati v teh težkih časih goapodarskih kriz, ie naša naloga in dolžnost. Pismo iz Jugoslavije Vse kaže, da nfcnamci pričakovati v bliž* njih tednih na zunaj nobenih večjih ptcii-tičnils dogodkov in da bo šel politični stxof monotono svojo pot dalje, tem važnejši važ* nejši bedo pa dogodki, ki bodo pletli za kulisami. Mogoče je, da se bedo začeli že v najbližji bodočnosti inten je sicer stal zadnji dv« leti dosledno na stališču hrvaškega bloka, vendar v gotovi distanci in jc razmotrival blokaško politiko zato opetovr-io tudi' kritično, «Slobodna Trifcuna» je bila pa osnovana kot docela nestrankarski list od znanega hrvaškega publicista Milana iMarja-novića z nekako rahlo avtenosnistično ten-denco (v smislu) lanskega zagrebškega kongresa jugoslov. intelektualcev, ki je vzbudil toliko prahu), toda zadnje čase postaja iz nje glasilo nekatedn hrvaških narodnih socialistov, ki jih organizira tam dr. Poli-teo. Nestrankarski skuša biti tudi mnogo čitani «Jutranji: ii-st», urejevan po inten-cijah ulice, toda njegova smer je brezpot-gojno blokaška. Odločno na tekaški strani stoji seveda tudi. glasilo ^Hivaike zajednice», t. j. stranke svobodcimkelne hrvaške inteligence, dnevnik « Hrvat», katerega političiia strast pa prehaja že v pavcati šovinizem in sr&jofobstvo. Najicii-sežnejsi tisk imajo organizilr. denuctkratje, ki vzdržujejo izmeri' vseh politčnih strank največ Bsiov in tudi relativno dobrih. Njihovo zagrebško glasfbi je «Riječ >, a v njihovi službi stojita tudi dnevnika «Novosti» ter «Agramer Tagblatt*. poleg cele vrste lokalnih listov in lističev po provinci. Docela se pa razlikuje cd! slovenskih in hrvaških listov belgrajski tisk, ki stoji sicei tudi po veliki večioi v službi posameznih političnih strank, urejevan je pa popolnoma po romanskem sistemu. V službi radikalov stoji cel goz»d: dnevnikov: «Vreme >( «Novi list», «Balkan^f Novosii» itd, njihovo uradno glasilo je pa «Samouprava--*, ki je pa omejena le na prav ozek krog čitateljev. Demokrat je imajo v Belgradu le dva dnevnika, to je «Demokratijo» in «Pravdotoda njihovo politiko podpirata tudi Cicvarioev «BeogradskiT dnevJ.ak» ter najrevnejši in najboljše urejevani be,-grajski list «Politilca», ki stofi baje tuidi v zelo. ozkih stikih z dvornimi Krogi. V splošnem belgrajsko časopisje ne stoji posebno visoko, za naš okus seveda, kajti ml ne hlastamo po časopisju zgolj za senzacijami temveč zahtevamo pmedv-sein informativnih razpravic o posameznih dnevnih vprašanjih iz vseh polj človeškega udej-stvovanja. Po ostalih mestih in pokrajinskih centrih izdajajo posamezne politične stranke celo vrsto političnih listov, izmed' katerih se pa ne mosre dvigniti prav nobeden nad povincijalno v.eljavo in so za širšo iavncet brezpomembni. Se največje važnosti izmed vseh je Spahova «Pravda» v Sarajevu, la bi btlo po priliki vse, kar bi bilo omeniti glede našega časopisja, o katerem sem že pred kratkim poročal, da pri nas niti od daleč ne igra one odločilne vloge v javnem življenju, kot pa n. pr. v romanskih deželah ali v Angliji. Naročaite in Sirite „EDINOST" * * • Končno ne smem prezreti tudi turnejo* ki jo je priredilo zadnje dni) po Sloveniji narfboHšp srbsko pevsko društvo * Stanko* vić*. Priredilo je kornete v Ljubljani, Celju in Mariboru, in vsi so uspeli nad vse pričakovanje- Prvič smo imeK sedaj prilika občudovati krasoto srbske umetne in narodne pesirJ, ki nas je v resnici presenetila in očarala. Sprejem bratskih gostov je bil naravnost sijajen, kar je tem razveselji-vejše, kajti baš ta obisk je iznova dokazal, da se čutimo vkljub vsem političnim spo- rom s Srbi brate ni da znamo ločiti politična naspretetva od družabnih stikov. Taki obiska so nedVcsnno silnega pomene, kajti nihče ne moine utajiti dejstva, da je mnogih, mnogih nesoglasij krivo zgjcij premajhno medsebojno! poznanje. Lep korak na tem polju naprej bo tudi državna skupščina jugoslovanskega učiteljstva, ki se bo vršila v prvi polovici avg. v Ljubljani. DNEVNE VESTI Zbor In romanje vojnih pohabljencev. Duhovnik, ki hoče govoriti s Ifndstvom s Tekom včerajšnjega »n predvčerajšnjega pomočjo — tolmača! Govorili smo že o novem »neva je prišlo v Trst več tisoč vojnih pohah- župniku v Rovinjskem selu: kako je odpravil Jjencev, ki se udeležijo svečanosti na vojaških zadnjo sled narodovega jezika iz cerkve, kako pokopališčih in romanja na razna bojišča na zahteva, naj sta riši sobe isr otroke uče itaKjan- KFasu m drugod po Julijski Krajini, kjer so se ski jezik, kako da morajo moliti Boga samo v vr*i'e v zadnji vojni velike in srdite borb« med italijanskem jeziku. Začel je groziti, da tudi v italijansko armado in. armado bivše Avstrije. Med pohabljenci naj omenimo posebej najslavnejšega med njhni, znanega slepega toda ognjevitega govornika Karla Dc!croix, ki je govoril preteklo ielo tudi v Trstu v dvorani Verdijevega gledališča. Obenem z vojnimi pohabljenci je prišlo v Trst tudi več visokih gostov in dostojanstvenikov, med njimi vojvoda Aostski, bivši poveljnik lil. italijanske armade, .ki se je borila župrjem uradu m v zasebđem- življenju ne bo z nikomer govoril drugače, nego v italijanskem jeziku. Kdor hoče govoriti ž njim, naj dovede s seboj — tolmača!! Ta poziv njegov pa je treba že prav debelo podčrtati, ker vsebuje priznanje, da verniki v oni župniji — n«^ Italijani! Boij kričeče ilustracije razmer, ki jih preživlja dandanes naša Istra, menda ne more biti, nego je duhovnik, ki noče v jeziku ljud- ! stva govoriti z -— ljudstvom! V znamenju tol- " m a aatp ~ t i »« * r* • mi« mm^i* ■ » m» m a^.«« na Krasu, podsmnister Rocco, general Capello, i mačev živimo lam, kjer naj nam kroje pra- vojaški škof Bartolomasi itd. Ministrski pred sednik Mussolini pride danes predpoldne ob 9. uri in izstepi na postaji v Tržiču. Tržaško m33to je dobilo- že včeraj praznično lice ter se okrnčalo z mnogoštevilnimi zastavami v zn zh spoštljivega pozdrava in poklona pred mučeniki velike vo;ne. Tudi Tržič, Gorica in drugi kraji, kjer se bodo vršile te pomembne slavnosti ob priliki proslave osemletnice napovedi vojne s strani Italije, so se pripravili, da priredijo vojnim pohabljencem čim si-jainejši sprejem. Pri svojem romanju ra zgodovinska bojišča bedo vo-ni pchabl-ertici stopili tudi na slovanska tla in cbskali kraje, kjer prebiva naše slovensko ljudstvo. Povsod jih bo nsš narod spoštlji vestjo in čustvom d?jcč se, da bo pozdravil v vojnih pohabljen cih cvet italijanskega naroda, njegove najboljše in najzaslužnejše sinove, v katerih je utelešena* najčistejša ljubezen do domovine in lastnega nareda ter upodobljen vzvišen idealizem, ki je močnejši in večji cd- največje žrtve in naj-i starosti, večjega trpljenja. Tolmačeč ta čustva našega I Nalezli ljudstva, se pridružujemo tudi mi svečanostim! ^o 19. v počeščerJe spomina padlih vojakov in v čast vojnim p-chabljancem ter kličemo junaškim gostom: Dobrodošli in pozdravljeni! vic o — v znamenju tolmačev tudi tam, kjer naj bi ljudstvu oznanfevali besedo božgo! Žalostno je, če duhovnik ne more direktno govoriti človeku, stokrat žalostno, Če — noče! Bog se uensiii našega ljudstva! Manzoni jsva csznriaica. Dne 22. i. m. je preteklo 50 let, odkar je v Milanu umrl slavni italijanski pesnik Aleksander Manzoni. Vsi italijanski in vse večje korporacije so se primerno oddolžile spominu tega velikega moža. V Milanu, v njegovem rojstnem mestu, pa je bila v gtoda&iču Scala velika proslava, ta, da preštejemo našot kolesarsko vrsten. Dolžnost je torej vsakega kolesarja, da se dirke udeleži. Vpisujejo vsi odborniki, posebej na se je priglasiti pri g. Ant. Podbrščefcu ini tajniku Žerjal-u Drago-. (Poslednji prejema pismene prijave na naslov: Guardiefta 801). Kolesarji na plan! «Charlejeva tetka», veseloigra v 3. dejanjih, se ponovi v nedelja 27. t- m. ob 17. in pol v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. — Igra je prvič dobro uspela ter bo gotovo privabila tudi v nedeljo veliko naših okoličanov k Sv. Jakobu. Iz triaSkesraiivllenia V znsmsnfs noža« Kcčijaž Dionisij Rau-gan, star 35 let, stanujoč v ulici Tor S. Pietro št. 2, se je pred- saraočnjitm spri na trgu Liberta z nekim drugim kočijažem, kateri ga je tekom pretepa ranil z nožem na. frvem Ecu. Rangana so z avtomobilom in dramatiziran odlomek iz »Hlapca Jerneja*j. j železnico napravite, pa pridemo». — Kar sedmero Lajovčevih zborov — res pre- Ljuhuhul Kotcđvor že fmamoU — Go-c^romno breme. G. Kumar dobro ve, kajto spod ^enir pride... — Gospod inženir se težak je Lajovic v interpretaciji m kako težko if.; • . n___« . „ s . , prebaljiv za poslušalce. Skoda, da se tega ni i®/1 deIa" ~ Gospod mzenir prejme pla-upoštevalo pri sestavljanju sporeda. j čll°* ^rtncsti m težave lnzentrjevega Pevski zbor Uč. zveze sestoji iz dobrega' pomagača. — Gospod! nadgrobar. — Go-materiala, iz samih naobražencev, ki so vsi več! spod Andirej. — Gospod Andrej pripove-ali manj vpeljani v glasbeno vedo. Potrebni auje- — Skalarjev Tonček dobi novega predpogoji za elitni zbor so tu. Toda znano, delodajalca. — Tončkov delodajalec se P^sL^t^ - S pticami selivkami. _ so skoroda nemožne, vsled tega je nemožna j ilustrirana, naslovna stran nam tudi fina izklesanost fraz v pcedinih glasovih, j kaže glavne iui.ake naše povesti. Vitomila, katera izklesanost šele povzdigne Lajovičeva | Skaiarjevegu Tončka in Majdico, ki poiuo-dela. Kaj pomaga vsa sugestija kapelnika, kaj sno prepeljavajo Vitomilovo kkomotivo. koristijo vse njegove močne geste, ako skladbe; t> - , . ,, . niso dovolj opi!jene! Lahko je bilo Sokolevu 'Fovfshc.a J*-vzeta iz otroškega življenja voditi zbor iz najfinejšega pianis^ima potom ^ «*ezeli. Mestni otrok Vitomil prinese s crescenda v mogočni fortissimo — res da v svojo lokomotivo novega življenja in go« otročfe lahkih skladbah — saj pevci so mu voric med vaško mladino. Zidanje1 želez- I I nem metežu, da je potegnil iz žepa Tobačno kakior za njegovega «figuranta> bili do skrajnosti adresirana četa. Lahko je bilo j niče pa ima za posledico tragikomičen ^^-f mcd dirigiranjem orkestra kcmeC( iako zaj «inženirja^ Vitomila c&jti/.ili tak'lirKa v najvecien* kontrapunktič-_______ • . i on- dezo in z ostrim pogledoai nameijenim v or- čka. Po ponesrečenem poizkusu se igra rešilne postaje prepeljali v mestno bol- i kestrenfe si s tobakom lepo mirno podprašil i obrne in se Vitomil posveti Tončkovemu - * " -----j je vedel, da ob dobro prebavljeni snovi1 «poklicu« — nabriranjui gob, ki se prodajajo nišnico, kjer mu je zdravnik zašival 2 cm l.nof» ff' dolgo rano. Nato se je ranjeni kočijaž podal za^ožca osa-o oko. sam domotv. Roko si je prestreliL Pred sinoćnjim je bil zdravnik rešilne postaje poklican v ul. Concordia št. 5, kjer se je neki mladienič ranil v roko z revolverjem- Prišedši na lice , v . T . ^ , „ . . , , , _ m t^.__- predstavim suovitega Lajovica, ltakorscn te v mesta ,e zora^k našel tam 19-letnega; ^^ s^/Strast prav^ič- fašieta Ivana VaBe, ka je imel levo reko or;a,kov se ne more meriti s strastjo ki jo vaš k. trgovcu, kar dtanaša Tcnčku lepe dohodke. Glas orgel j privabi dečka v sredi starega prestreljeno. Ranjenec je pcvedal, da je zadobit to požkiadbo pri ogledovanju: revolverja, ki se je nenadoma sproižfl. Po prvi pomoči je bil Valle pr-c-peljan v mestno bclnišmco. Okreval bo v 2 tednih. Lajovičsve i>esmi niso bile še zrele za kon-cert, posebno ne ^Pomladni spev, • «Žabe» j v hišo oOSpcda Andreja, «Gozdna sanueta* m «Bo!est kovač». Irpela!® x . , . .t •» . . .. sta predvsem ritem in dinamika. «Bolest^ ko- j samo^a', kl Pr/Cne Vrtomila vzg^eva i vač-, prva točka sporeda, menda edina sklad-1 ^ vijohnskega virtuoza. Ciganski vrtiljak ba te vrste v slovenski glasbeni literaturi izneveri Vitomilu prijatelja Tončka. Vito^- mil postane glavni junak proti Tončkovemu novemu gospodarju ciganu-, ki je oblegal hiše gospoda Andreja. Gospod An- je vlil Lajovic v to pesem. Kako da je bila - ^ g posestvo in Se vrne z pes^m prva na sporeau? La^oviceve zabe, ki '.f_______u^i radi svojih večnih disonanc lepše regljajo na klavirju nego v zboru, nam predstavljajo skladatelja kot orjaka ki se poredbesna zasmeje. „ , Tempo v let sklaiTbi se je zdel mestoma prepo-Nenadna smrt dečka tekom vožnje na časen. «Pies kralja Matjaža* *Medved z me- kjer je imel slavnostni govor minister Gentile. j p^#*niklt. Tekom vožnje med G rade ž em in j do«n» in «Kiša» so bile precej dobro predna-Aleksander Manzcnr se je rodil v MHanu leta j Trstom je včeraj zjutraj na parniktt «Gra- j šane. Posebno v «Kiši» je bila artikulacija nad - ' - ..... dc-» nenadoma postalo slabo 9-letnemai vse dobra. Pri vseh treh je tupatam zadihalo čicJarju Josipu Corba>tto, stamifočemu v vL 1 ™nrtBSSko stremljenje. " ~ _ " Forster, _ njegove prve ustvarjajoče dobe. Ta 1875; po materi bil vauk slavnega italijanskega jurista Beccaria. Začel se je baviti Že v abu-m ro-dela so: ^Sermani»; c-de o prilik? smrti Napoleona «11 cinque maggio» ter stavni roman «1 promessi spcsi», ki je preveden v vse kulturne jezike. Manzoni je uanrl v Mikmu teta 1873 v visoki Gradenigo št. 21 v Gradežu. Deček ,je padel L. Forsterjeva «Z glasbenim šumom . »^spada _. . ._i ^ - _ . k s k delom njegove prve ustvarfajoce dobe. Ta v n-zavest m ^a pnzadev^ pcl^ov, ki skIadbaf ^.kcie glasbene vrednosti oo mu pnskocaa na pomoč, da b* ga zopet; vsebuje icpc arhitektonicne poteze, kakor je spravSi k sebi, SO Ostala brezuspešna. Ko! to navadno v Forsterjevem ustvarjanju, kate- je pa mik prestal v našem mestui db po-' remu nedostaja plastičnosti in življensicc sile. mola Sanka, je bila fe bližnjega ribjega ■ Pri FSrsterju je vse nedolžno — čisto, brez ;ive bolezni v Trstu. V tednu od 12. maja so bili v Trstu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 2, škrlatica 7, trebuš ni Legar 3, trakom 3, ospice 9, osepnice 25; umrla je ena eseba na žkrlatici. c , „ OruSiven« vtsU opered romanja. Romanje na boji-šča se začrs danes predpoldne 24. maja, t. ,j. na Glasbena Matica ima drevi točno ob 19.30 dan obletnice vstopa Italije v svetovno' vojno: odborovo sejo. Takoj po« posvečenju vojaškega pokopališča v Pevsko društvo «Kclo». Danes vafa za žen-Redipulji pcjdejo vojni pohabljenci na hrib sv.jsI" zbor v navadnih prostorih. — Odbor. Mihaela, kjer ponovi v "njih imenu Karei Del- Pevsko društvo «Siraje». Danes ob 20.15 vaja croi>: prisego vojnih pohabljencev. Nato bo Za ženski zbor v dvorani DKD. Jutri — v pe-vojaški obed, s katerim bo nostreženo tudi —_vala za moški zbor v društvenih pro-ministrskemu predsedniku in" drugim članom štorih. Po vaji odboreva seja. vb.de, ki bodo prisotni. Zvečer bodo goreli Koncert «Dirije», kateri ce je imel vršiti 27. kresi po vseh hribih, kjer so se vršile bitke. ■ m-t je odbor odložil iz razlogov tehnične na-Jutri 25. t. m. prjdejo vojri pohabljenci vra^. Končnoveljavni datum, bo objavljen v Koper, da se poklonijo spominu Nazaria Saura. ^^ apelira na cme Sent- Pri povratku obiščejo v sprevodu mesto, kjer Ja^fke Pcvcel ^ » je bil usmrčen GugUelmo Oberdan. Dne 26. sodelovanj, naj kijub t«nu prrdejojutri — pojdejo vsi udeleženci svečanosti na Kra^u v v .77 ^^ m- pribito, da bi Gorico, da obiščejo Podgoro, Sv. "Gabrijel, Sa- ®OTaf bjh č]fnit ^^ mladi Potrebno bo t in, hrib sv. Mihaela in druge hribe, kšer so !? ^ so..*adf sterejši zraven. Odbor upa, ^ vršili krvavi boji. Popokine bo v Gorici pri- da VZek P"2^®^ f^ res™ se rejen vojnim pohabljencem na čast velik spre- v g^* \a)? go^vo udeležbo. -- Odbor vod po mestu. Zvečer 26. t. ul se povrnejo1 S- «Adna», jma danes posamezni oddelki v Trst, odkoder odpotujejo ZVCfer ^^ v navadnih prostorih, navzoč-zcoet domov iBost nogosnetnikov je potrebna, zato so napro- # * * - šerd da se udeleže vsi brea izjeme. Jutranji se- Prcdajalne in lokali bodo v smfelu "Ji*"1*- ^ Vodja. =klcpa udruženja ir^evcev in gostilničarjev za- Plaoinsko društvo vabi svoje člane in prija-prt; danes predooMnc cd 10—12. ure, jutri v Fel pa v naši Istri ----— - - - - - - ---- " trga obveščena o dc*godku rešilna; postaja, s katere se je podjal na lice mesta zdravnik Trtaa njegovo prizadevanje je bilo zaman: deček ye' bil že mrtev. Smrt je nastopila vsled težke notranje bolezni. Trupk* C or bat ta so prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ponarejeni bankovci. Pred sinoćnjim sta dva policijska agenta ustavila na pomolu Sanita sumljivega moža, ki je ravnokar dospel s par-nikom iz Rovinja. Vpiašala sta ga, kakšne opravke ima v našem mestu. To vprašanje je moža tako zmedlo, da sta policijska agenta sklenila izvedeti kaj natančnejšega o moževi osebnosti. Povabila sta ga na policijski komi-sariat, kjer se je ta Icgitisciral in izkazal za -trgovca Emilija Massarotto, «tarega 38 let. Možem postave se je ta kvalifikacija zd!ela neverjetna, zato so Massarotta natančno preiskali. Izid preiskave je po^cijske agente prepričal, da so imeli dober nos, kajti iz žepov osumljenca je prišlo na dan ponarejenih 5-Krskih bankovcev, o katerih Massarotto ni hotel povedati, kje jih je dobit. S to izjavo se je seveda mož sam izdal, da ni poštenjak in policijski agenti so ga zato po zaslišanju spremili v zapor v ulici Coroneo. V lastno pmsi se je ujela. Na* podlagi ovadbe nt.ike Malvine Alexandler včeraj policijski agenti aretirali nekega Alojzija Platzer, sta-nujočega na sprehajališču XX Settembr>> št. hrupa, kakor da je zrastlo za samoslankim ob-zidjesn. Tudi >ta pesem, kakor prej omenjene, ni bila dovolj izpiljena. Vsekakor je ta priprosta pesem bolje pristojala na prvo mesto sporeda, ker bi bilo bolj naravno, da bi «Bolest kovač« vsled bc-gate in strastne vsebine sledila tej nedolžni stvarci. Na sporedu je bila Ravnikova vedno lepa ^Poljska pesem>. Zbor jo je lepo pre dna šal z malimi diferencami v altu. Med dobro podane skladbe je treba prištevati Adamičevi «Mlad junak ...» in «Krega-ta se...». Obe vsebujeta kane nično obliko. Priznati se merar Adamiču, dla je potom te, že dolgo dobo skoro popolnroma iz glasbenega prometa izločene oblike izklesal zelo zadete slike, kakor n. p t. vaška idila, večerno razpoloženje itd. Obe sita' bili točno m z duševnim zanosom podani Moški zbor, četudi ne mnogoštevilen, je dokazal, da je zmožen samostojnega nastopa. Ženski kvartet' vsi dobri glasovi, je ^zapei Adamičevo «Kje si dragi...» s sprem-Ijevanjem klavirja. Če se ta točka »kljub skrbnemu prednašanju pevk ni mogla uveljaviti, je k temu mnogOLpripomogel klavir s svojo .telesno cbnemoglositjo. K dobro prednašanim točkam spada tudi Mckraujčev *Kozar>-, skladba lahkega značaja, zgrajena na srbsko narodno pesem. Isti način tvorbe je v tej pesmi, kakor v Mokranjčevih «Rukovetih». V petem odstavku skladbe na besede le» je bU teanpo prepočasen. Zadnja točka ppereda je bila Grbčeva «0tro- 38 m nekeg Mateja Gabrovšček, stanuaočega1 ci molijoskladba, ki je nedavno izšfei v zbir-v uHci Cemcnerciale 5t. 36. Glasom ovadbe sta ki «Prvi plameni«. Začetek te pesmi naredi moža obdoiž'ena, da &ta osleparHa Malvino j posebno lep utis. Tudi je bil začetek lepo AIexandier za znesek 20.000 lir, toda na kve-! prednašan; le proti koncu ni bilo prednašanje stori, kjer sta bila moža zasfišana, je zadeva brezhibno. Sploh sem se uveril pri prednaša-__ dobila precej drugačen značaj. Arettranca sta | nju te pesmi, da se glede svoje takratne ocene j . j * . , ... svojo vi na Gpčmah ob 6.50. Iž Štanjela peš po lepi namreč iziavila, da Um je Alesanderova svoje-! nisem motil. Med vokalnimi točkami je bila drugo domovino, ki jo Se vz^hi z vsem žarom pc?}i na §t^f k^er bo daMi počitiek. (2 uri i časno ibUa izročiia v orodajo 3 kilograme ko- edina instrumentalna točka Brahmsov < Scher-pfememtega svojega «rca. Celih stindcset let \-r štjaka - i_ _ « Si J, . , . «_. lZ2 ___** .. ! —i: —. m — T dr. Se bes ta našemu narodu v Istri do- ^ostilii g. Uksnai,^ %____________________ • , VTSe1a'u svojega samaritanskega ]jt 4. proti ve5e more oddolžili druga-ne£o z zagotovilom neminljive hvaležnosti Športno društvo «Adria» prire-di dne 3, « ^CTS -vsp^dbujevalno fatofe tekmo domovm:, m pa s prisrčno željo, da bi mu po- V? Bazotvica, Padnče, Trebče, Op- tekalo nada.Vn|e življenje v tistem božjem miru "ne, Sežana, Poo^ir, Divača, Lokev, Bazo-in zadovoljstvu., ki mu ni mogla dati naša vica (40 km). Istra, ta dežela ^orjaf Naj dobrotno sprejme Dostop k tekmi je dovoljen tudi s turt-na3o hvaležno roko! ^^---Obenem je namen d&rke stičnim kolesom. rcsieo, skupno s Platzerjem in Gabrovščkotn. Vsi trije ste bodo morali zagovarjati pred finančno oblastjo. Književnost fii umetnost KONCERT PEVSKEGA ZBORA UČITELJSKE ZVEZE NA KONTOVELU. Razveseljiv je bi) pogledi na, ogromno množico, ki se je eešla cd blizu in daleč v nedeljo popoldne v dvorani Gosp. društva na Koato-velu o prilil« koncerta Pevsk. zbora Učiteljske zveze. Prisoten je bil tudi naš poslanec dr. Wilfan. Poznalo se je vsem na obrazu, da so izsušeni zahrepenelir po čisti studenčnici narodne umetnosti Spored je obsegat 14 oevskih) točk, sedem Lajovčevih zborov, edefl* Fdnsterjev, en Ravnikov, tri Adamičeve,, en Mokranjčev in en Grbčev, poteg tega Brahmsov «Scherzo» (trio) diolgočaisi- — «Vitoin:al naj pride...» lotti tudi pri drugih točkah. Nastopila sta tudi v dramatiziranjem prizoru •Hlapca Jerneja» g. Sila in g. A. Šrok Ne da bi hotel spuščati v oceno te umetnosti, četudi pravi Schumann, da so si umetnosti vse enake in da je samo material različen; vendar rečem, da se mi je, uzršemu g. Sila in g. Široka, v lepo podanih vlogah na odru, zahotelo po tej prekrasni umetnosti. G. Kumar naj se ne plaši ne truda, ne znoja, v svesti si, da bo njegov zbor, prvovrsten material, nekega dne čast in ponos naše Julijske Krajine. Viktor Šooic. Vitomiiova železnica. Spisal Josip Kor-bain, nadučite!/ v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vez. knjigi 14. Din. Vsebina: Naša MajdSca. — Majdfca se lomile m v mesto, Vitomila ^ pa bogato obdari. Knjižica je lepo darilce naši mladini in je posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta, ker je vzeta snov iz tc otroška dobe. Vesti x GoriSkega TTsposobljencstai izpiti. Usposobljenosti« izpit i B glave me je izpreletel trepet povzročen Prvi glas, ki je prekinil ta nebeški mir je po nepopisnem strahu. bJo rahlo šumenje, kot bi tta mimo rahla sa-i Zakrita postava se je odstranila od svoje pica po travi na gomili. Slišal sem, kake se tovarišice in se mi polagoma približala — po-mi je to šume nje približevalo, dokler se ni časi in molče je prihajala vedno bliže. Pogie-mojemu ušesu razcdelo, da so to stopinje, in dal sem jo — in od tega trenotka nisem videl tedaj .je nenadoma vse iftihnilo. i nič drugega razen n$e. Dvignil sem pogled. Tedaj mi je Marjana Halcombe s strahom i>ilo je blizu solnčnsga zahoda. Oblaki so se J v glasu zaklicala, naj se odstranim, raz tresli; poševni žarki pofapljajočega se ■ Toda ženska s zakritim obrazom je prikle-s^trca so razlili svojo milobno luč črez griče, nila mo;e telo io mojo dnšo. Priila je do Konec dneva je bil hladen, jasen in miren v groba. Stala sva si nasproti, a med nam a se je kh* JnLeri vila. f*Hru$*1 naOrnl«; ViHMn lUftaviU mm m ob nadpisu na podstavi; njena obleka se je dotikala črnih črk. Glas je prihajal vedno bliže in je vedno burnejše naraščal. Zakrijte si obraz! Ne poglejte je! Oh, moj Bog, usmili se ga! — Ženska je odgrnila pajčokm: Lavra« Lady GIyde, jc stala poleg nadpisa ter gledala name Čres^grob, Prekinil sem svojo-povest v tihi senci cerkve v Linmeridge, teden pozneje jo nadaljujem v šumenju in rspotu neke londonske ulice. Ta ulica mt nahaja v ubožnem, obljudenem mestnem delu. V pritličju ene teh hiš stanuje prodajalec časopisov, prvo in drugo nadstropje pa se dajala z zelo skromno opremljenimi stanovanji v najem. Najel sem obe nadstropji pod drugim imenom. V spodnjem prebivate —tudi pod drugim imenom — dve dami, ki veljaka za moji sestri. Priživljam se s tem, da ritem in azdefofon lesoreze sa neki časopis. Moji sestri oni navidezno pomagata z ročnim delom. Nafia ubožna okolica, naše skromno življenje, naSe pre-tvezn© sorodstvo in napačna mena so dobro sredstvo, da se moremo skrivati v gozdu m. Najprej moram povedati, kako smo prišli v to slesivalifiče. Bito je maka) dni potem, ko je gospa Glyde *»«vstila hišo svoietf* loprotfa (gospa Mfchei- son žal bog ni vedela povedati, koliko dni je preteklo od tedaj), ko je prispelo pismo od grofice Fcsco, ki je naznanjalo, da je gospa Glyde v hiši grofa Fosca nenadoma umrla. Pismo ni imelo datuma, zaradi tega je mogla gospa Michelsctt počakati ter ga izročiti.go-spici Halcombe, ko ta ozdravi. Posvetovala pa se je z doktorjem Dawsonom, ki ji je svetoval, naj sporoči njega vsebino naslednjega dne v njegova navzočnosti. Ni potrebno, da tu še posebej govorimo o vtisu, ki ga je napravila vest o nenadni smrti gospe Glyde ca njeno sestro. Za naš namen zadostuje, ako povem, da ni bila sposobna za potovanje kake tri tedne. Po preteku treh tednov se je podala v spremstvu hižne v London. Ko se je gospa Halcombe poslovila od hišne, je šla v pisarno gospodov Gilmore in Kyrle, da bi se posvetovala s poslednjim, ker $e bil gotspod Gilmore odsoUn. Zaupala je gospodu Kyr!e stvar, ki si je ni upala nobenemu povedati: izrazila mu je namreč svoj sum z ozirom na koliščine, v katerih je gospa Glyde našla smrt' Gospod Kyrle «i je takoj nadel nalogo raziskovati zadevo, v kolikor je nevarnost takega podjetja to dopuščala. Predfto uključim ta del pripovedovanja in grem dalje, moram takoj tu omeniti, da je bil gospod Kyrle pri grofu Foscu in d« mu je taj šel v vseh ozirih na roko, ko mu je odvetnik oovedal. da ie prišel po naročilu f ospice H al-i l.combe, ki je hotela zvedeti vse potankosti, katerih ni še poznala. Grof Fosco mu je dal naslove zdravnika: gospoda Goodrickeja, in obeh služabnic: kuharice in sobarice. Ker ni bilo drugih virov, po katerih bi se dal natančno dognati datum, ko je gospa Glyde odpotovala iz B!ackwater Parka, so bile za gospoda Kyrleja soodločilne izjave zdravnika, obeh služabnic in pojasnila grofa Fosca in njegove žene. Zato je domneval, da je bila gospica Halcombe od žalosti po sestri zapeljana v krive sodbe. V tem zmislu ji je tudi pisal in je še dcstaviL da ci ona strašna sumnja, ki mu jo je izrazila, niti najmanje utemeljena. Tako So se začela in končala raziskovanja družabnika gospoda Gilmoreja. Med tem časom se je gospica Halcombe vrnila v Limmeridge House in je od tam nadaljevala svoje poizvedbe, v kolikor se je pač dalo kaj dognrii. Gospod Fairlie je prejel prva poročila o smrti svoje nečakinje po svoji sestri, grofici Fosco, katere pismo pa je bilo istotakc brea vsakega datuma. Sprejel je predlog svofe sestre, da se pokojnea1 položi v grob njene matere na pcikopalšču v Limmeridge. Grof Fosco je spremljal mrliča v Cumberhmd in je prisostvoval pogrebu, ki se je vršil 22. avgusta. Naslednjega dne je bil izdelan nadpis na eni strani nagrobnega marmorja. Bovec. V Bovcu priredi v nedeljo dne 27. t. m. pevsko društvo- cRombouv v dvorani druži>e S. A. P. dramo «Veieja* — Začetek točno ob 7 h. zvečer. — Odbor. Zopet granate. Pri Janezu L a ko viču v Dcberdobu je živel neki Italijan iz Ber*2-čije. V četrtek sta skupno z Lakovičevim sinom Josipom odpirala neeksplodirane granste i sta bila pri tem nevarnem, delu šc iakj neoprezna, da sta s kladivom tolkla p- granataJi. Ni nikako Curio, d!a je ena iz granat esplo&rala ter ju razmrcva-rila na drobne koečke. Zaman se povprašujemo, kda-j bo že enkrat temu konec. Dramatici krožek v Ajdovščini je slavil na vrt eb o hod lep jubilej — vršila se je petdeseta predstava po vojni. Ako vpo*-števamo težke razmere, v katerih živimo, ovire in težkoče, s katerimi se mora naše ljudistvo boriti, morama reči, da je ta ju-b^^j dokaz velike, naravnost občudovanja vredne vztrajnosti in požrtvovalnosti., za katero- zasluži vrli krožek vse priznanje. Igrala se je Strindbergova drama « Pelikan . Poprej pa je podal g. Brajnik kratka zgodovino dosedanjega dela, iz katere posnemamo, dla je sodelovalo v raznih vlogah 85 sotrudnikcv. To število mora z ozirom na mali kraj naravnost imponirati. Krožku je nato v imenui «Zveze prosvetnih društev» v Gorici čestital g. dr. Trošt, kateri v izbranih besedah poud'arjal važncst kulturnega delovanja in vzpodbujal krožek k nadaljnemu delu. Drama sama, ki je precej težko delo, je bila podana naravnost vzorno. Lahko rečemo, da bi gledalec, ki ne bi vedel, da je v diletantskem gledišču, težko uganil, da so na deskah diletantjo. Poznal se je napredek, ki ga je dosegel krožek tekam petdesetih predstav. Posebno dobro je bil podan milje. Mater je igrala gospodična Jerasova, Gerdo gd.čna Pilonova, služabnico gd.čna Fajgljeva, Frica g. Brajnik. Ne bomo hvalili enega pizd drugim, ker so zaslužili s svojo igro vsi enako) pohvalo* Nokaj pa moramo še posebej pohvaliti, kar pri naših diletantskih cdirih po navadi £ cmanjkljivo, namreč režijo, ki je bila vzorna. Vse to» je bilo dobro izvedeno: izgovorjava, nastopi, skupine, marke. Svetujemo' režiserjem okoiičanskih društev, da pr!dno povečajo predstave tega krožka, ker sc na njih marsikaj lahko naučijo. Želimo, da dramatični: krožek vztraja na tej poli. Juibrlej s 50-to predstavo se je nad vse častno obnesel, sedaj pa krepko naprej proti jubileju stote predstave! Sport Ncgomct v Jugoslaviji. Jugosloveni ne zaostajajo za drugimi srednjeevropskimi narodi. V večjih mestih, pred vsem v Ljubljani!, Mariboru, Zagrebu, Belgradu. Sarajevu in Splitu se zelo pridno goji nogometni šport, 'kateri je po vojni dosegel velik razmah. Sodeč po kritikah on raznih uspehih imajo prvenstvo v Jugoslaviji Zagreb čanir z miočnama kluboma Haškom in Gradianskim. Pohvalno pe treba omeniti tudi ljubljanska kluba Ilirijo in Primc-rje. Ob binkoštmih pravnikih so se vršile v Jugoslaviji sledeče tekme: V Ljubljani: Bel-grajski S. K.: prvi dan 2 : 0; drugi dan 2 : 2. Dunajski Amateure (eden najmočnejših dunajskih klubov) proti Primorju 3:1. V Maiiboru: dunajski Amateure proti Raziđu (Ma- ibor) 6:3. V Zagreb«: Hašk: •^acker (Dunaj) 2:1. W. A. F. (Dunaj): Gradjarjski; prvi dan 2 : 2; drugi dan 2 : 3- Borim aoročfSa* Tečaji: Trst, 23. maja 1923 Cosutich....... • 320 Palmatf«..................355 Gerolimich......... ........13J0 Lffeera Trtestln«...............»«♦;, Llojd 14Q£» 7 sfno ..................... 725 Marilnolich......... ........130 Oceani« ..................135 Frcmuđa .•..»...•••••••••• 580 Tripcovieii • • ...............206 .Hipei' 500 Cement Dal.natla.......... • • » • 333 Cer:ei;i Spalato ............ < • • 257 Valuta na iržaiketp trga. egrslte krone ....................0.3750 0.45 avstrijske hiont ....... # 0.0293 0.0305 češkoslovaške krone ....... 61.€0.— 02.20 dinarji ........................21.80.— 22.10 leji . v..........................11.50.-- 12.— marke. ........................0.03 bO 0.04 dolarji ....................20.65 20.75 francoski franki .....•••• 137 75.—13ft.25 Švicarski franki ••••••••• 374.—.—376.— angleški funti papirnati............96.10.— 96.40 DAROVI za »Šolsko Gosp.. P. J. daruje L 10.- dlruštvc«K. V P^dgradu v Istri re je nabralo 224 Lir za »Šolsko dlruštvo«. Požrtvovalnim darovalca m kakor nabiralcem srčna hvala! ali oglasi fle računajo po 20 stot, beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, plač« polovično ceno. MODjSTKA izdeluje in popravlja vsakovrstne ki o buke. Reklamne cene. Piccolomini 8. - 731 GORCCA. Šivilja izdeluje obleke vsake vrste, taiuisr ali fantazija. Izredno nizke cene. Marija Allegris, Camposanto 16. 732 DOCKER (eleganten štajerski voz) s 4 sedeži za enega konja prodam po ugodni ceni. Na- slov pri upravnistvu. 739 KROJA&NICA Ant. Jerič, Via VaJfcdirivo 15/11 naznanja slavnemu občinstvu, da izdeluje obleke po znižanih cenah. 736 VOZNIK z ročnim vofca&kam, praktičen v mlekarni, se i*če. Torrc bianca 21/IV 737 DNE 25. MAJA ob 10 in pol se bo prodalo na javni dražbi v via Udine it. 27/n in 37, pritličje, pohištvo in gostilniška oprava z or-kestronom • ^ UČENKA poštenih starišev, s primerno £»kko izobrazbo, ^ sprem* takofT t^v^Tz mešanim bUgom. fiZtdbepcd S^tTna! na upravmštvo. 733 BABICA sprejema noseče. Tajnost. Ljubezniva oskrba. Madonnina 10/II Muoezmva POSTELJA z vzmetjo L 100.— omara 50, divan 60, drugo pohištvo, kolo L 190, se proda. rtazza Cornelia Romana 1, vrata 28. ____735 KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55. Skrcnski komadi L 8.85 20 kronski zlati L 81.— Via rondares 6/1 44 KMETSKO POSESTVO: 70 oralov, kmetska hiša, hišica, hlev, kozolec, obdelane njive, travniki, pašniki, velik jelov m bukov gozd, voli, krave, prašiči, ovce, voeovi, popolnoma novo pohištvo se za L 60.000.— proda. Naislov pove upravništvo. 717 UČENCA stara od 14—16 let, zdrava, krepka in poštenih starišev, se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Reflektanti naj javijo na naslov: J. Krajgher — Viktor Jančar, Hrašče pri Postojni. 724 KUHINJA, najnovejši model, z mramorjem, popolnoma nova, se proda. Moltno grande 11/L 726 GOSTILNA Maks Gulič, Via S. Maurizio 3 toči kraški teran po L 6__istrsko 4.— vipavsko 3.60, za dom 40 stot. ceneje; od 5 litrov naprej cena po dogovoru. Dreherjevo pivo po 3.60. Kuhinja vedno pripravljena. Svoji k svojim! Kdor dokaže potom kemične analizacije, da vino ni naravno, dobi 10.000 lir. 691 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobovje p« najvišjih cenah plačuje edini grosist Belieli Vita, via Madonnina 10, I. 32 ZLAT, srebrn in. papirnat denar se kupuje in predaja po zmernih cenah. Menjalnica v*a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Moo-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 » KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODAT! KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I Zdravnik 117 Dr. Franc Men v Postojni (Kutinova hiša, nasproti lekarne) ordinira vsak dan od 9 do 12. n 6s hi aa 11 bi 11 bi is 11 sa 11 ii si 11 ai Znana Lozsrjeva Mina na Sv. JsKofia trgu u Lladllanl se proda. Cena ea 150.900 Lir. — Podatke daje odvetniška pisarna dr. Dinko Pac-a o llobllanl. 13 13 IB Bi 61 91 II II SI II II ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ 1. Otera liiivlo Postojna (vila Jurca) tehnični vodja Herry Fiel Od 9 do 12. (52 Velika zaloga vina, žganja In likerjev . JAKOB PERHAUC ustanovi] Trst, via S. T. leta 1878 it. a. Ml VtdM v aatogi ln po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski tropfnovec, kraški brinjevec ln kranjski slivovec. s Sumeča vina kakor Šampanjec Šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in druga. pidlllltB I Jajčji konjak in Crema maršala ter arzaovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino, vec in drugi. (50 se prodaja po L 30, V večjih količinah (na vagone) veliki popusti. *74 „Gas Compressi" Chiarbola sup. 355 pri „Ospizio Marino" pod Skednjem. MED. UNIV. (224) Dr. RADO SFILIGOJ v Gorici« se Je preselil v Via Mamell (Via Scuola) It. * (tik stare gimnazije) ter sprejema za kirurgijo, porodništvo n ženske bolezni od 9-11 in 2-3. i_ Odhodi ln prmodl vlakov JUŽNI KOLODVOR. Odhodi. 0.15 (osebna) Tržič, čerrk*jan, PortojJruaro, Benetke. 0.40 (ekspresni) Sv. Peter, Postojna, Ljubljana, Carigrad. 5.— (o) Nabrežina, Divača. Sv. Peter, Postojna. 5.45 (brdovlak) Tržič. Červiajatn, Portotfruaro, Benetke. (Ne vozi ob nedeljah), 6.— (o) Tržič, Gorica, Komun, Videm (Udine). 6.40 (o) Tržič Červaijan Portogruaro, Benetke. 7.— (brz.) Nabrežina, Dhača, Sv. Peter, Postojna. 9.— (brz.) Nabrežina, Opčine, Setana, Divača, Sv. Peter. Postajna. 10.15 (eks.) Tržič. Červinjaa, Portogruaro, Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Ker min, Videm (Udine). (Ne vozi cib nedeljah). 11.25 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Reka. 12 05 (o) Tržič, Cervmjan. Partogruaro. Benetke. 16 25 (bra.) Tržič, Gorica, Kormin, Videm (Udine). 16 40 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Post orna. 18!— (o) Tržič, Gorica. Kormin, Videan (Udine) (Ta vlak ima rvezo iz Tržiča v Červinjan in Portogruaro). 19.05 (eks.) Tržič, Červinjan, Portogruciro, Benetke. 19 45 (bra.) Nabrežina, Divača. Sv. Peter. Postojna. 23.35 (eto.) B&netke. Milan, Pariz. Prihodi. 0.20 (brs.) iz Ecnetk, Portogruara, Čcrvinjana, Tržiča. 5.10 (brzJ iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Na-brežane. 6.05 (o) iz Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča. 7.30 (o) iz Postojne, Sv. Petra. Divače. Nabrežane. 8.15 (o) iz Porte^ruara, Červfcjana. Tržiča in iz Vidma Kormaaa. Gorite, Tržiča. 9 35 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Na-brežine, 10.25 (brz.) iz Benetk. Porto^ruara, Červinjana, Tržiča. 10.55 (o) n Vidina. Kormina, Gorice. Tržiča. (Ne vozi ob nedeljah). 12.22 (o) iz Posto>ne, Sv. Petra. Divače, Nabrežine. 14.— (brz.) ftz Benetk. Portofmara, Červinjana, Tržiča. 16.05 (brz.) iz Pariza, Milana. Benetk, Portogruara, Červinjana. Tržiča. 16.55 (o) iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržača. 17.50 (o) iz Reke, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 18.30 (o) iz Beneitk Porto^rmura, Červinjana. Tržiča m iz Vidma, Komuno, Gorice, Tržiča. (Ne vosi oh nedeljah). 20.— (o) iz Benetk, Poriogruara, Červinjana, Tržiča 20.45 (eks.) iz Postojne. Sv. Petra. 21.20 (brz.) iz Postojne, Sv, Petra, Divače, Nabrežine. 22.55 (o) iz Vidma, Kormina. Gorice, Tržiča. 23,35 (eks.) iz Calažs. Pariza, Milana. Benetk. 23.55 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). Odhodi. 5.15 (o) v li krpelje, Kanlanar, Pulo. 5.25 (brzo vi.) r Gorico, Dunaj. M ona k ovo. 5.35 (mešani) v Koper, Pnreč. 6.10 (oj v Gorico, Podbrtk>. 11.05 (oj v Gorico. Podbrdo. 12.55 [brzovi) v Herpelje. Kanfanar, Pulo. *) 13 — (meš.) v Kopte, Baje, Poreč. 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. 13.— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pola lf.40 (meš.) v Koper, Buje*). Pri h o d L 7.30 (mc£.) iz Herpelj. 7.44 (o) iz Gorice. 8.28 (meš.) iz Boj, Kopra*). 10.— (o) iz Pule, Kanfanara. Kerpelj. 12.34 (meč), iz Poreča, Baj, Kopra. 15.45 (o) iz Podbrda, Gorice. 15.52 (b«c«vl.) iz Pule, iKanfanara. Herpelj. *) 21.15 (o) iz Podbrda, Grmce. 21.35 (meš.) iz Poreča, Buj. Kopra. 22.— (o) iz Pule, Kanfanara, Herpelj. 23.46 brz. iz Podbrda-Gorice. *) Ob nedeljah ne vosi. v Trstu rsgistrovana zadr. z neomejenim jamstvom ona Ha Luisf da Mestrina it 4.1. OMje navadiš bfaeievioiepo vloge, vezane na trimesečno odpoved P° S1///, ako znašajo 20-30.000 »it. po 6®/« ako znašajo 30-40.000 , po 6V//# ako presegajo 40.000 w Trgovcem otvarja iekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. M. Steiner - Trst Prodajalni: Via Geppi 17 Via Pauliana 1 (vogal Piazza Uberta) Fino potilštvo in navadno za urade« Vedno novi dohodi Največja solldnost Prodaja z lamsivom Direktni uvoz Pohištvo vsake vrste v tranzitu brez carine. Pošiljatve franko na vse strani z jamstvom za točen dohod. M. Steiner - Trst Via Geppa 17 (46) Via -Pauliana 1 (vogal Piazza Uberta) Gioseppe in - Trst Prodajalna : Via MazztnI 40 (prej Nuova) Skladišče: Piazza Scorcola 1. - Tel. 2984 B Prodaja porcelana, lončevine, stekla in hišnih potrebščin na drobno in debelo. Velika lzbera omar in porcelana za gostilne. Speclaliteta za darove: servisi za kavo, čaj, umivalnike, umetniški predmeti itd. itd. Brezkonkurenčne cene. (253) Postificio Friulnna Fratelli Menazzl - Udine naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da je podelil zastopstvo *l zalogo svojih izdelkov gospođu Umberto Pavanetto v Trstu« Via Valdirlvo 38, tel. 21*19 za Trst, Istro, Dalmacijo in Rako. Velika zaloga otrobov in moke po zmernih cenah. ~ (265) Mrejii slovoosKl Mm ia!J9i Partija novih šivalnih strojev „Singer", s petletnim jamstvom po L 350.— Pietro Carvelleni, Trst Via Vasari 17 PcSiljatve na deželo. (238) in Mlnlca reglstrovana zadruga z omejeni:n poroltvont uraduje v svoji lastni hiš! alica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema «i&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje O po 4 o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave _in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob jiedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. nseriralt v,edinosti' Tiskana Jiiisir v Trsta Muški uto Mio h » ! i Ud Si Aaai mm POHIŠTVO lastnega izdeika v vsakam slogu. — Velika !sbe?a popolne opreime za hiše« pisarne in gostilne. Brezkonkaren^s cene Trst — ¥Iale Telefon 34-34 bis (palača £den) (87) Telefon 34-34 bis CENTRALA TRST u> Delniška mm L 15,008.000 Rezerve L 5,100,009 Podružnice: Opatija, Zadsr9 Dunaj. Afiilrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad. Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar Siata Ba«H VALPARAISO: Banco Vugcslavo da Chlie Izvršuje vse bančne ^osle. ■T PREJEMA VLOGE no bronilse knjižice lo na tmil račun ter JIH oSrejiuH po 3 V/,. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. , Daje v najem varnssftne predala (safes) ■ Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa di Rlsparmio itev. S — Via S. Nlco!6 štay. 9 Tdcta it. m m 2676. IM posluje ed 9.31 do 12.39 ii ei tt.38 ti IS.