List 16.
Gospodarske skušnje.
(Kako naj gospodar ceni tele, ki ga hoče mesarju prodati?) Teleta se dražje ali cenejše prodajajo, kakor je ravno tisti čas cena telečjega mesa. Vendar gospodar, kteri misli tele mesarju dati, pri vsem tem prav ne ve : ali mu ga mesar plačuje tako, da ga ne bo preveč pritisnil, pa tudi: ali ga mu gospodar sam ne derži predrago, da mesar ne bo mogel izhajati. Dobro bi tedaj bilo, ako bi gospodar kaj stanovitnega o tem imel, da bi se vedil pri ti kupčii tako   ravnati,   da  bo  za-nj  in za mesarja prav.
„Wochenbl.u češke kmetijske družbe naznanja neko tako vodilo po skušnjah, ki jih je v živinoreji izvedeni gosp. fajmošter K. Fischer napravljal. Ključ k spoznanji tega vodila je, da se ve primera žive teže teleta s tako imenovano mesarsko težo. In ta primera po skušnjah Fischerjevih je, da na 10 funtov žive teže se sme.rajtati le 6 funt o v mesarske, ali od vsacih 10 funtov žive teže se imajo odšteti 4 funti. Živo težo pa vsak gospodar lahko zve, če tele zvaga. Postavimo: tele živo vaga 90 funtov, to je 9krat 10. Od vsacih 10 funtov se odštejejo 4 funti, da se zve mesarska teža; 4 od 10, ostane tedaj 6; namest 9krat 10, kakor pred pri živi teži, moramo tedaj zdej poštevati 9krat 6, to znese 54 funtov mesarske teže. Če se, postavimo, funt telečjega mesa prodaja po 12 kraje, bo mesar skupil iz telečjega mesa 10 fl. 48 kr. — V to rajtingo pa še ni vzeta koža, ki zna veljati čez 2 fl., glava, ki jo proda posebej, pljuča, jetra itd,/ kar tudi še znese skor goldinar.
Po ti prerajtbi se lahko zrajla dobiček, ki ga bo mesar imel, če se tele po ti in ti ceni proda. Oa pa pošten dobiček mora imeti, vsak razume.
(Gnojnica živinsk &ive&). Zboru gospodarske družbe v Potsdamu je inšpektor Neuhaus naznanil, da je, potovaje po Belgii, v okolici Courtajski, vidil kmete napajati govejo živino z gnojnico, v kteri so bile raztopljene lanene preše in pa olove tropine; terdili so mu, da po taki piči krave naj več molzejo. Z gnojnico gnojiti polje, se zdi ondašnjim kmetom potrata, zato jo vjemajo v grabne in jo napeljujejo potem v kadi za pijačo govedom. — To je pač čudna piča!
(Mjilo ali sšajfa i% divjega kostanj&.~) Naj vzame pridna gospodinja 1 funt divjega kostanja, naj ga dobro posuši, potem pa drobno raztolče, ter naj vlije na-nj 4 bokale vode, ktera naj stoji 8 dni čez kostanj, pa med tem se večkrat premeša. Potem naj vodo precedi, in dobila bo nar boljšo in nar cenejša žajfnico.
62
(Ne draga pa varčna oljenka.~) Varčno olj en ko ali lampico si vsak človek lahko sam naredi. Naj vzame kupico ali kozarček (iz kakoršnega se žganje pije), napolne naj ga na pol z mokrim peskom, in na pesek naj vlije loja ali ribje masti ali olja do verha; v sredo naj vtakne lesen klinček, debel kakor pero, kterega je prej z volno ali predivom bil ovil. 4 loti masti gorijo po takem 7 ur.