2 3. JteullRo.
Posamezna Številka stane Din 2°
0 Liomiani, v nedeljo 21 lanaaria i9Z4.
Leto mu.
J
OfENSKIN
Izhaja vsak dan oopoldie, izrie ali aodoi,e ia praznili*, fnaeratl: do 30 pe'it vrst a 2 13, do 100 ^rst a 2 D 50 p, večji inseratl petll vrsta 4 D. notice, noslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Pooust po dogovoru. — Inseratnl davek oosebe . Vprašanjem glede nseratov nai se orilo Si znamka za odgovor.
ffitrnvnlatvo ,TS!ov. Naroda' in M!€ori4aa tiskarna" Inaflova
ulica st 5. orliilCrio. - Ta'a!** st. 334.
UraaaUAiva „Sio».  Naratv   inatio* i uUoa st S, I* nadstropja
Tela on sta*. 34. Dopisa sprafa na 'a nitim? 1» saloatio franfcovane« Rokosiaov a« nm vraža.
v Jui^sli/i^ oj 4—3 Str. do O. 1-59,  8 in vel 2 O. V inoianstju 4—S Str. 2 O., 8 In vet po 3 O« Potinit? nlaiana v gotovini.
.Slovenski Narod"	velja:		V  j.j ...			V  laoTTtn )
		V 1	Mihi JIH	po		
12 mesecev    .   . .		Dll	2 O -	Um	2;o -	Din 3>:0 —
6      •         •  . •	• •	•	1?0 -		120 -	.    18 r-
3     .        .  . .		•	60-	•	60 -	.      90- -
i      • ...	■   • •	•	20 -	*	20-	30 -
Pri morebitnem novI5an|u se im<i JaMSa naročnina doplačati. Novi naročniki nai po5l;eto v prvič naročnino vedno   i?c2F po nn\fn ci N« -amo r»i«mena naroČita hre? prn'afvr .le^ar * %~ ne mornnn riztrat*.
Za mirotvorno politiko.
L!oyd George kriči v Fvropi in Ameriki ter neprestano piše članke po listih, ki so mu pristopni, proti Franciii. Sedaj besni v d^ljrh ?zva;p*r"h proti njeni zavezniški in zunanji politiki. Angleški državniki so mislili, da se bo po vojni ves svet vrtil okoli angleške volje in da bo pri vsakem političnem in gospodarskem dogodku merodajna angleška beseda. Prišlo pa je precej drugače.
Francija je s svo:o dafekovidnostjo in žilavo zunanjo politiko prekrižala že v marsičem angleška imperialistična stremlienia in dvignila je visoko svoj prestiž, posebno v Srednji Fvropi zbog svojega mirotvornoga delovanja. Franci a se povsem zaveda tega. kako potrebna je mirna in konsolidirana Srednja Fvropa za ravnotežje na kontinentu Zato pa je vsporedno z njeno ruhr-sko akciio teklo prizadevanje za ureditev srednjeevropskih in balkanskih razmer. Uspehi so znanu Niso pa všeč Angležem.
Lloyd George. ki je na sestanku narodov v Genovi tako lepo pel visoko pesem o ljubezni in spravi, meče sedaj ogenj in žveplo na FrancUo in nieno zu-ranio politiko baš radi lega, ker hoče uveljaviti 1 ubezen in spravo med na-iodi! Pa posluša imo, kaj pravi Lloyd George Franciji! Piše med drugim:
»Francozi si ne morejo dovoliti, da M izvrševal svoje obveznosti napram Angliji in Zedinjemm državam, toda dosti ima?o denarja, da oborožuiejo evropske narode z uničujočim orožjem, da h\ svoje sosede oplašili in. ako potreba, jih dali raztrgati. Kai upao v Franciji doseči s tako politiko? Namesto Rusije, Anglije. Italije in Amerike bodo prihodnjič stale na strani Francije Češkoslovaška, Poliska. Jugoslavija in Romunija. Tako račtmaio v Franciji. Kaka politika! Ako bi prišlo do vome med Francijo in Nemčijo, bi ena beseda iz ust Rusije paralizirala tri ali štiri teh novih zaveznikov. Pa tudi. ako bi Rusija ne spregovorila, bi poPski. češkoslovaški ali romunski državniki kliub temu ne dali svouh armad za invaziio v Nemčijo, dokler vedo. da stoji na drugi stra ni njihovih ranluvih mej močna ruska armada. Rusra hoče imeti Besarabiio in Romunra se noče ločiti od nje. Pol^ka ima skrbeti za Vilno. Galicijo in del Bele Rusiie. Rusin nikakor ne ugaia. da se naha aio ti teritoriji v poljskih rokah. Kaj bi se zgodilo, ako bi Poliska na ukaz francoskega generalnega štaba odposlala svoje Čete v Nemčijo? Ostanki teh armad bi po svojem povratku nruVi zmamsano Poljsko. Tn kar se tiče Češkoslovaške, so stisnjeni Čehi med tremi mUHoni   Nemcev   svoie   dežele in
sedmimi milijoni sovražnih Madžarov. Ob takih okolščinah ne verujem, da bi previden minister angažiral češkoslovaške armadne zbore za Francijo na Bavarskem pogorju. G. Beneš lahko sklepa pogodbe v gostoljubni atmosferi v Parizu. On je mal. poslovni človek, ki potuje po Fvropi in za f-encoske državne ministre »opravla male poti«, da citiram Gilberta. Toda Čehi so trdo-glav in praktičen narod. Malo njih je živelo v Parizu in sprejelo v sebe njegovo kadilo. Oni so se trdo borili za svobodo, katero so zgubili pred sto leti in so jo zopet pridobili po srečnih slučajih. Trdim, da kadar pride čas. ne postavijo svoje dragocene nacijonalne odvisnosti v igro v sporu med Franciio in Nemčiio. katerega bi izzvali povsem le francoski politiki, ki žele, da vcl'aio za junake pred svoio iavrosrio. Čehi imao vsled geografi^nega pH^žaja Češke in njene etnologične sestave interes na tem. da se vzdržuieio prijateljski odnošaii s sosednimi državami. Ni v mihovem interesu, da bi b;li šakali francoskih levov. Kadar nemški rinoceros zopet dobi nazaj svoio pre'šmo moč. bodo šakali v boiu pohodni. Tz teh vzrokov se tZ'aJovijo vo'aški dogovori v trenotkn. ko h! se skuhalo, opreti se nanje. Francoski državniki so^zra;o potem, da so prratel^tva. katera so se v dnevih stiske izkazala močna, brezobzirno vrgli proč in jih dali za sence, ki se stisnejo pred vojnim ogniem. Tem prijateljstvom se ima Franciia zahvaliti, da je oproščena more. ki jo je tlačila 40 let. Francra je dobila zopet svoie izgubljene province, je pomnožila svoje koloniie za 100 000 kvadratnih milj in ie postala največja vojaška sila Fvrope. Noben francoski državnik ni nikdar sanjal o takem triumfu. Ali rai se vrželo v stran vsi ti blesteči dobički, ker možje, ki vodijo posle Fvrope. niso zadosti modri, da bi brzdali pohlepnost in ne-čimernost, nacijonalno kakor osebno? To je vprašanje sedanjega trenutka ...«
Tako modruje Uovd George in vabi Franci:o proč od Sredme Fvrope, od Slovanov v mej in na Balkanu. Ruslio pa priteguie k velesilam, katere edine bi morale vladati vso Fvropo in še večji del Azi'e ter io povsodi v širnem svetu odločilno zastopati. Zanimivo je za nas. da Lloyd George trga na kose Češkoslovaško .Romunsko in P^lisko. samo Jugoslaviji milostno pušča celoto! Ali čemu govoriti o trganhi in razdira-nju držav in državic, ko d°lamo za mir. spravo in konsolidacijo starih in novih državnih tvorb, slonečih na mirovnih pogodbah?
Mi odklaniamo razdiralnega duha. ki sili med nas z angleške strani, in se
I držimo pomirjevalnega duha. kateri sc 1 je pri nas udomačil in nam kaže pot do miru in rednih razmer med narodi. Angleži imao napram nam na vesti tudi del zločinskega, protidržavnega delovanja Stjepana Radića, kateremu so dajali potuho v Londonu. V Parizu bi bilo Radićevo početje proti Jugoslaviji nemogoče!
Poincarejeva zunanja politika se stavi pod ostro kritiko tudi doma, ker Francozi iščejo sigurnost svoje domovine, njeno pripadajočo jej polno veljavo v svetu in trajen mir v blagor človeštva. V poslanski zbornici je govoril pred dnevi Fduard Hcrriot. vod a radikalnih socijalistov. načelnik bloka levičarskih strank, dolge štiri ure o načelih, katera morajo voditi, po njegovem mnenju, zunanjo politiko. Ako tudi Poincare danes ali jutri odpade, bo sledila Franci ;a nadalie svoji mirotvorni politiki. Govor Edvarda Herriota. ki vet;a za bodočega voditelja Francije, je izzvenel tako-le:
»Evropa se mora restavrlratt. Po gorah in dolinah Evrope so še vedno iu:die, katere muč; vprašame. aH bodo imeli 'titri še kaj jesti in knj naj počno
s svojimi otroki. Torej: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!«
V poslednjem stavku le obsežena vsa njegova politika, ki je politika vsega francoskega naroda, to je mednarodna politika, ki temelji na pravičnosti in miru. Za tako se ogrevamo tudi Slovani, v taki politiki je krepka bodočnost vseh Slovanov in vseh onih drug^rod-nih sil. ki hočejo rednega medsebojnega živl'enja v konsolidiranih razmerah Vsa ta moč pa se mora sedai postaviti v enotno fronto proti rušitePcm dosedanjega truda in njegovega uspeha v obnovi Fvrope.
Ang!i;a se bo morala naučiti spoštovanja in upoštevanja man'ših! Upajmo, da se to zgodi s stranko, ki se baš polašča vodstva angleške državne politike, katera ne bo z Llovd Georgem vabila Rusiie na imperialistično b^'no polje proti drugim slovanskim rodovom in katera bo pokazala vra'a ljudem Radi-ćeve vrste! Herriotov klic »Mir ljudem na zemlii!« na; mogočno d^ni po glavah angleških državnikov in jih vodi na skupno pot vseh dobro mfclečm. da ho uspešno napredovalo delo pomirjevanja in obnavlianja!
Italijansko-j'igcsl ovensko zbližanie.
Dr. Karel Krame? piše pod tem na- | slovom v »Narodnih Listyh«: Konferenca Male antante se je končala na zares neprčakovan način, namreč z razglasitvijo o poravnanju spora glede Reke mer R'mom in Beogradom. Fantazije naše ČTK je iz tega sicer napravila »Zvezo« med obema državama, kar je seveda neverjetno in pravi balkanski način uradnega poročanja, toda tudi to, kar se je zgodlio, je zelo važen faktor za najbl;žji razvjo evropske politike, kajti Jugoslavija in ItaPja bosta *ahko živete v prijateljskih odnošajih. Nihče ni sicer računal z možnostjo neprijateljskega konflikta med obema, toda okolnost, da njun spor ni bil rešen, ie metala zelo temno senco osobito na Balkan.
Dočim je imela bolgarska vlada Cankova najboljšo voljo živeti v prja-tcljskem sosedstvu s Srbijo, so vendar
Makedonci, Čijih vpliva na notranjo in s tem tudi na zunanjo bolgarsko politiko ne smemo prezirati, ne negirati, črpaM iz italjansko - jugoslovenskega konflikta glede Reke večjo nado. kakor je b lo v prid miru na Balkanu. Voditelj makedonskih komitašev je še v nedavnem pogovoru z anglešhim žurnalistom zelo odkrito, pa tudi z balkansko megalo-manistično fantazijo govoril o ogromni množini orožja, ki ga ima makedonska organizacija, v Srbiji pa se je zelo odkrito govorilo o tem, da se orožje dova-ža tja iz Italije
Srbi očividno in. upajmo, po pravici predpostavijnjo, da bo MussoMni, ki je o politiki boTj bruta'no strog in odkrit, kakor maccfvavelističen, v tej zadevi prepreči! vse, kar bi se protivilo poltmi razlagi pogodbe o prijateljstvu; s tem pa bi se situacija na Balkanu zelo pomirila, kajti bojevitost Makedoncev mora naravno pojemati z manifo na^o na tujo pomoč. S tem pa bi bila storjena usliTtiga tudi politiki bolgarske vlade, v kolikor si iskreno in zares želi prijateljskih stikov z Jugoslavijo.
Ne sme se na skrivati, da med Ju-gosloveni ni edinstva v presojanju tega, kar se je zgodi'o. Osobito Hrvati naravno te/ko prenašajo def nitivno izgubo Reke in ml v vsem tem z njimi globoko čutimo tem bolj ker je to posledica skupne nesreče Slovans^va, ruske katastrofe, ki so jo povzročili boljševik!. Končno moramo to vsj prenaša i in tolažiti se s tem, da četudi je usoda Reke zapečatena, se je situacija vendar razjasnila v tej smer, da bo mogla Jugoslavija sedai urediti svojo trcov;nsko in gospodarsko politiko, da ji bo njena samostojnost in neodvisnost od tuje milosti zajamčena. Mora si preskrbeti svoboden izhod na morte. pa naj bo z pomočjo zveze z Italijo ali na dnig način. Pri tem bo šlo seveda tudi za poglobitev našega poFtičnera priiate^t-va potom tesnejšega gosnodars^eca zbližnnja. kajti Jugoslavija bo skn*Va zgraditi lasmo paropTovbo. ki bi ne b;la
22
S~**n Elvestad:
tDarna t> hnrhi z dvema
XIV. POGLAVJE. Kaj so poročali FIstL
Tu moramo za nekaj trenotkov zapustiti glavne osebe te drame. Odvetnik in policijski poročnik sta stala ob bolniški postelji šoferjevi. Gospa Sonja ie bila sama doma. Kar se pa tiče obeh zločincev, ni zame vedel nihče, ker sta izginila brez sledu.
Asbjorn Krag je v svojih beležkah o sledečih dogodkih napisal samo kratko, pozornost vzbujajočo pripombo, da sta obadva gospoda zopet pustila popolnoma samo gospo Sonjo. V tej beležki ie bila izražena slutnja, da spet grozi neka nevarnost, kar dokazuje, da je Krag že v tem trenotku slutil pravo zvezo v dramo. Asbjorn Krag je svojim beležkam dodal nekaj izrezkov iz časopisov, ki izčrpno poročajo, kai se je že zgodilo In kaj se bo §e kcsneJe dogodilo.
Ti časopisni izrezki so bili spretno urejeni in dajejo v svoii razvrstitvi izborno sliko 0 poteku de:ania samega.
Posebni poročevalec »Države« je iz kop^ršča pocjai izčrpno brzojavko, iz katere citira Asbjorn Krag tole:
»?ofer se je sedaj že zavedel. Podal mi je kratko sliko strašnih nočnih dogodkov. Njegova izpoved potrjuje nmenie policije, da jc vlom pri od-
vetniku v zvezi z napadom na šoferja. Poskušeni umor sta namreč izvršila oba lopova. Splošna sodba je, da sta zločinca Poljaka. Šofer pripoveduje, da je odvetnik Gade zapusti? niega in poškodovani avtomobil okrog polnoči Za popravilo avtomobila je potreboval 1 uro. Moralo je biti okrog ene. ko ie bil s popravilom gotov. Šofer pa se ni mogel odpeljati, ker se je avto znrfl v jarek. Hotel se je ravno odpraviti v kopališče, da bi poiskal pomoči, ko sta proti n"emu v temi prišla dva ne znanca. Takoj je spoznal, da sta to dve sumljivi osebi. Ko sta se ustavila pred blestečo avtomobilsko svetilko, jih ie kljub temu nagovori! ter ju prosil, naj mu pomagata. Ko sta spregovorila neka' besed v nekem docela neznanem tujem jeziku, ie izjavil eden izmed njih. da mu hočeta pomagati. Z združenimi močmi se jim je posrečilo dvigniti avto iz jarka. Ko se je šofer hote! povspetl na sedež ob krmilu, ga je eden izmed neznancev vprašal:
»A!i je avto sedai popolnoma popravljen?«
»Da, avto je sedai popravljen in sposoben za vožnjo.« je odvrnil šofer.
»Kam se hočete peljati?« je vprašal neznanec dalje.
»Samo v kopališče.«
»Ali se ne peljete nazaj v Kopenhagen?« »Ne. šele jutri.« »Ali nimate dovolj bencina?« »Dovolj ga imam, toda danes ponoči nečem več nazaj.«
V tem hipu ie eden izmed obeh prav predrzno odprl posodo z bencinom in oogledal vanio. »Kakor vidim,« je dejal, »je tu dovolj bencina tudi za dolgo vožnjo.«
čim je to Izgovoril, je šoferia potisnTl na stran in se sam vsedel h krmilu. Drugi bandit se je vsedel ob njegovi strani.
»Čujte, priiateliček.« je deral. »bodite tako dobri in posodite nama svoj izboren avto.«
Šofer je sprva mislil, da gre za šalo. Ko pa Je mož res iel premikati krmilo, je odločno stopil preJ avtomobil. Neznanec je dal sedal poveže v istem njemu nerazumljivem jeziku in je nato rekel nežno in vliudno:
»Pri:ateliček, ne rad vas nadlegujem, toda pojdite nekoliko s pota!«
Nato ve šofer samo Še to, da je nekdo nanj streljal.
Poročevalec nato nadaljuje: Iz avtomobilskih sledov na vlažni cesti je razvidno, da je avto vozil z veliko brzino In sigurnostjo. Vozu so lahko sledili prav natančno do ceste v Hillerod. Tu so %č sledovi pomešali s sledovi drugih avtomobilov. z vso gotovostjo sklepajo, da se je avto pelal v Kopenhagen in da sta se zločinca umaknila na varno in se skrila v zakotkih poliskega predmestja. Šoferjevo stanje je ujzodno in zdravnik ima trdno upan?e. da mu reši živlienje.
Kasneje je prišla brzojavka Iz KorsOrja s te-mi-Ic podatki:
omejena na obrežno dn'mntinsko pl )v-bo. Mi sicer nimamo koridorja, in ;imo pa z mrovno pogodbo zajamčeno P"a-vico do že'czr.Kke zveze med Brati lavo in Hrvatsko in da N mogla priti do veljave šele sedaj, ko bo urejeno vprašanj jugoslvenskega pristanišča. Upajmo, da vodilni faktorji n:i^e tre; vinske politike ne bodo pozabili na važnost k<i-spodarskoga zbližanja 7 Jugos!a\ jo, <J 1 se utrdijo naši prijateljski odnošaji.
Končno ne smemo pozabiti tega, kar je nas iz poročil v obsegu bo< h čega cporn7iima najbolj veselilo, d;i dobe Jugosloveni v Italiji iste nnro.'n pravi:e. kakršne bodo imeli Italijani v Dalmaciji, Odvej bi bilo govoriti o'>":r-neje o tem, kako bi nas vesel'Io. al*o bi se izkazalo, da je ta ve^t resnična in sicer ne samo za na<e staro bratstvo v boju za na^e narodne pravice s Sv> venci in Hrvati iz Gorice In hfre v bivši Avstriji, nego tudi zato. ker bi blo v tem najboljše jamstvo za mir med obema državama na katerem jc nam vsem toliko ležeče.
Italijansko - jugoslovcnska zveza pa jc dala tudi povod za najrazličnejše kombinacije, tcmlencijoznc kakor komentarji Angleške glede franko-češke zveze, češ da se je kraljevina S. H. S. pridružila novi protf rancoski-italjan-sko-spanski kombinaciji pod angleškim protektoratom itd. Ni seveda mogoče poznati tajnosti dlplomatičnih uradov In dasl, kot se stalno naglasa, povojna »demokratična* zunanja politika ni več tajna. Se vendar zdi, da je v tem slučaju »želja oče misli«. Jugoslavija bi v resnici ne bila to, za kar jo smatramo in za kar jo imamo tako radi. a!<o bi spreminjala svoje prijateljstvo po tre-notni politični konjunkturi in v ostalem bi jo tudi »stvarni interesi«, ki sicer povsod odločujejo, težko privedli do tega. da bi zamenjala preizkušeno pri-jate'jstvo Frmcije s takim, ki še ni dokazano osobito z oz:rom na srbske interese na Balkanu. Zato smo prepričani, da ostane Jugoslavija v prHSnjih tesnih odnošajih napram Franciji, v ostalem pa smo lahko samo veseli, da bo Jugoslavija živela v pri j ^Mj^J- i'i sti-kifi z ftalijo. Samo Nemci in AnHefl Movd Goorgevega kova m'cT;jo. aT; pa se ccTo hMnijo. da tako m ^!\io, da ima Francija Impenjaflstične in l^^-^nii-stične načrte v srednii Fvropi. Mi dobro vemo, da Frnucija ho*e samo. da bi Nc»mč'ja ?zpom;!-» to. za kar se jc obvezala in da bi ni'o'i več ne o<rro*a!a m?rn irt pol"»in. jra Fr-»ne;jn potrebuje Holj. kakor katera^oM druga drsava, ker je v vojni največ trpela. Za'o se lahko Francija vesel' prav tako kakor n^i da j^ na Jndranu odstranjen važen povod za konf! ktc, ki bi mogli ogrožati   evropski mir   in   ona   v   resni ;i
Avtomobil z obema zločincema je b;l tukaj. Našli so ga na cesti pred K^rsfir cm. Bandita sta poskusila zaoc!:ati voz v vodo. končno pa sta ga pustila na obali. Polici'a je zločincema na sledu. Kupila sta s? vozne listke za rarnik. ki vozi v Knr-sor In se naha:ata na potu v Kiel. Polici ia v Klelu ie obveščena in pri pnrnikovem prihodu bodo nanje čakali oboroženi stražniki. Pnnskj poHci^ti slede parniku v brzovoznem čolnu. /*ko se motor-skemu čolnu posreči dohiteti parmk. precino se usidra v nemškem pristanišču, bodo banJitc prreli že na parnikovem krovu, s čemer bodo p^rci;i prihranjene vse neprilike izročilnega postopan'a.
Ta brzoiavka je bila ndpo<!nnn Iz Korsnra ob 1. ponoči. Uredništvo je morah list zakluičitt, pred-no je dospelo pričakovano poročilo iz Kiela.
Toda drugi dan na vse zg^dai zutrai je dnšla nova brzojavka, s katero se je deianskl položai popolnoma spremenil. Brzojavka je bila iz Kicla in je glasila:
Danski policijski ladM se je posrećio d hit;* parnik, še predno je dospel v kicl^ko luko. PoHcia ;e vzbudila vse potnike in jih natanko preiskala Ugotovljeno je bilo, da se zločinca ne nahaata .ea parniku. Pri parnikovem prihodu v Kiel so a^etirnli neko sumliivo osebo, na videz Poliaka. in ca zaslišali. Posrečilo se mu je dokazati svoi alibi. Kot gotovo se mora torej sklepati, da zločinca nista potovala s tem parnikom.
stran 2
»SLOVrNSK!   NAROD«,   dne 27. lann*rja f**4
štev. ?3
prav nič ne dvomi o kraljevina SHS z njo Jateljstvu, ki si ga je Jimi žrtvami v vojni več kot zaslužila. Mi slovenskim bratom iz mogli za žrtve, ki so ncstl, sedaj v miru in
tem, da ostane v prejšnjem pri-
Frandja s svo-od Jugoslovenov
pa želimo jugo-dna duše, da bi jih morali dopri-pokoju delati na
gospodarskem napredku svoja država,
na lcčenju težkih ran, ki jim jih je toliko prizadela dolgoletna, junaška borba za svobodo in ujedinjenje bi sares govorim ne samo zase, ako pravim, da bomo srečni, ako jim bomo mogli v tem prizadevanju io lem dela pomagati.
Obupne razmere na Koroškem.
(Dopis.)
izvrstno pozicijo. Vse narođfavsfrale-
gične točke, kjer bi bilo vsled narodno zavednega ljudstva mogoče odpreti slovenske šofc. Izrabljajo Nemci, da kot protiutež postavijo tudi nemške iole. Drugje pa. smo prepričani, da bi se v narodno nezavednih krajih naščuvano ljudstvo upiralo slovenskemu pouku v Soli.
Koroškim Slovencem manjka kapitala, da bi se mogli postaviti na lastne noge, odvisni so od Nemca. Gospodarsko so navezani na Beljak m Celovec in to je predvsem vzrok, da je bil Izid plebiscita Nemcem v korist, ne glede na to, kar se je pokvarilo z našo nerodnostjo in neokretnostjo za časa plebiscitnega boja. In če naredimo bilanco zadnjih It'rih let, razvid Ima da nazadujemo. P*eblsc|t nam je dal v sami coni A okrog 15.000 glasov. Sedaj pri volitvah smo dobili slabo 10.000 slovenskih glasov, a pri tem so vfietl tudi glasovi Iz Ziljske dofine, beljaške okolice ter b'vše cone B. Obmejne občine so sicer napredovale, a središče Je z malimi Izjemami nazadovalo, v nekaterih krajih za 50%. Pnt'sojenl smo ob skrajne meje. ob zid. Kaj pomara, če neščlca teh ostane zavedna, dočim središču in na severu narodno hitro propadamo? Da. drznemo se vpralaH. kako hI bPo. če M h;l seHai plebiscit? Kakšen hI hi! lr*d? Pa raj*i si prihrani-mo odgovor! Oermanlzacila se Url v središču neovirano, brez odpora, da, ljudstvo ie sVom por*o*noma nasprotnega miljenja T.e reko se tn in tam znajde kakšna Izjema v mno*lcl.
Menda se v Sloveniji nabirajo knjige za kor. S'ovencc. Te ostanejo 'e v krajm s pretežno zavednim slovenskim ljudstvom, nezavedne kraje se zanemarja In se ne ozira na nje.
Zakaj vse to? Zato. ker slovenska iavnost ne nožna korošlce dnte. koroškega značaja. Slovenska javno«* m semkaj privandrani agitatorji za časa plebiscita so si predstavljali Korošca kot naivnega, neukega, lahkovernega otroka, ki jim ho v«e verjel, kar j'm bodo pripovedovali. In to zato taki agitator ii sam? ni«o bili gospodarsko In politično preveč nnohraženi, dočim je koroški kmet splošno na precej v|«ok1 stopinji gospodarske naobrazbe. Kakor ie takrat od'očeva'a gospodarska korist, tako tudi sedaj.
Korošec
Nekako moremo Je postalo, da po-Ifljamo v javnost elegično - bolestne Članke o koroški Sloveniji, o slovenskem Celovcu, Vrbskem jezeru, Go-sposvetskem poljn in podobno. Vse to izhaja večinoma od idealistov ali takih, ai tukajšnje razmere ne poznajo. Kdor pa ima priliko opazovati, kako se stvari razvijajo v škodo našega življa, mora postati pesimist. Ml govorimo v Imenu zatiranih koroških Slovencev, a dve tretjini o teh sp'oh slišati ne mara. da ae Slovenci. Mi govorimo o slovenskem Celovcu, a imamo dobrih tam komaj 88 slovenskih volilcev. Mi sanjamo o sta-roslavni slovenski Gospesveti, a sta se našla tam komaj dva slovenska volilca. Le stari rod slišiš še tu in tam slovensko rovoriti, mladi rod občuie izključno nemški. Ze davno bi dobili koroški Slovenci svoje šVe, če bi bili vsi zavedni, m tudi pravico v javnem ŽMJeniu. a kaj pomaga, ko je večina sama proti temu? Zakaj bi Si zakrivali resnico? Ml smo večni idealisti in vse premalo upoštevamo realna dejstva. Ljudstvo se odteguie. najprej duševno, potem narodno. Nešteto ^lučajev imamo, da Se Slovenec preseli v mesto, začne tudi obrt ali trgovino. ofroM njegovi pa ne znajo več slovenski. Nemški se začne občevati v družini, pc.t**m v šoM In otroci zrastejo kot *rdl Nemci. T m amo si* cer svoj Ust »Koroški Slovenec«, a je premnogo slovenska govorečih občin, kamor odmaja le v par Izvodih.
Istotako Je tndl glede sol. Le nekaj občin ob meti aH da!o5 v gorah se naha ia. kjer je ljudstvo še zavedno, da bi bHo mogoče tam pott?*- -»i rudi slovenski Jezik. V okoli:! Celovca, Beljaka ob severni m°ji b! bil ".vsak poizkus brezuspešen; ljudsko jc tako zapeljano, da bi se slovenskih Sol morda samo branlto
V doglednem Č«isn se gotovo nrvo-tf slovenska šola v Sv. Jakobu v Rožu. kar Nemci Je davno dobro slutijo. A kaj so naredili? V PodroŽČlcI. na zelo pripravnem kraju, zidajo nemško Solo — sijajno palačo — kot protiutež slovenski Soli. Tn marsikdo si bo mislil kai bi pošiljal otroke, posebno pozimi In ob slabem vremenu tako daleč v slovensko Solo. ko Imam tukaj nem*ko Wn pred nosom? Lene besede, darovi In boJFlčnfce bodo napravile ostalo. Tsto-lako bo imela tudi nova nemška šola v Ljubelju, katero dozidavajo. na okoliš
Primorski Jugosloveni pred volitvami v rimski parlament.
Trst. 24. Januarja.
Gradiščanski priktopljena tudi vsa bivša videmska provincija. Primorskim Jugo-slovenom je tako onemogočena samostojna udeležba pri volitvah, ker izven tega volilnega okrožja ni nikjer toliko jugoslovenskih volilcev. da bi bilo mogoče zbrati 300 podpisov, ki so potrebni za predložitev kandidatske liste. V ugodnejšem položaju se vsekakor nahaja o poadiSki Nemci, ki spadajo v tren-tinsko volilno okrožje, pa imajo tudi v julijskem (primorskem) toliko svojih rojakov, da morejo med njimi nabrati dovoljno število podpisov za predložitev kandidatske liste. Kanalska dolina na Koroškem in Trst Štejeta dovolj Nemcev-volilcev za to.
Po vsem tem bi bili torej primorski Jugosloveni Že a priori'izključeni od samostojne udeležbe pri bodočih držav-nozborskih volitvah. In ni pomoči?
Kakor stoje danes stvari bi bil pač mogoč izhod Iz te od vlade tako skrbno pripravljene zagate, mogoč vsai teoretično — da je stvar mogoča praktično, bi nerad prevzemal jamstvo, tn sicer po treh ovinkih: potom kompromisa z Nemci, potom kompromisa s kako Italtiansko stranko In končno z lastnimi, doslej morda Se nepoznanimi močmi. Kompromis z Nemci bi obstajal v tem. da bi dalo tristo poadiških Nemcev svoje podpise za Jugoslovensko kandidatsko listo v trentinskem volilnem okrožju, julijski Jugosloveni pa Nemcem potrebno Število podpisov za predložitev njihove kandidatske liste v primorskem volilnem okrožja. Ta kompromis bi vsekakor Sepal v toliko, ker b| jugoslovenska kompenzacija ta nemško datatev ne bila enakovredna, ko si Nemci morejo zbrati sami dovoljno Stavilo podpisov v primorskem volilnem okrož*u. oziroma bi potrebovali le malenkostno Število Jugoslovenskih, dočim pa b| Jugoslovenska Usta v trentinskem volilnem okrožju, kjer menda ni niti eno Sa Jugoslo vena. potrebovala potno Število nemških podpisov. Mogoč bi bO tak kompromis.
Motnost kompromisa a kako Hali-lansko stranko Je tangu asaaJSe to Ia
Po namoveišrh rimskih poročiTTh Izide v nedeljo. 27. t. m. kraljev odlok, ki razpuSča sedamo poslansko zbornico. Izvoljeno leta 192!.. in odreja nove volitve na nedeljo. 6. aprila.
Kakor znano, je novi italijanski volilni zakon za politične volitve prikrojen namenoma tako. da onemogoču'e ali pa vsaj znatno ovira udeležbo pri volitvah manjšim političnim skupinam. Pri stvarianiu tega zakona je šlo Mussoli-niju pač predvsem za to. da bi se glasovi ne cepili preveč a če se pomisli, da so fašistovsko vlado vodila tudi tista načela, ki jih je Mussolini izrekel svoj-čas glede narodnostnih manjšin, namreč, da se moralo narodnostne manjSi-ne kolikor le mogoče hitro aslmiprari. Je popolnoma jasno, da je novi volilni zakon namenoma prikrojen na zatrette zastopstva narodno«tnlh man Sin v rimskem parlamentu. Zakon namreč določa, da morejo stopiti na volilno popri-Sče le tiste skupine, stranke, ki postavijo kandidatske liste vsaj v dveh volilnih okrožith.
Kot narodnostni manjšini, ki prihajate tu v poStev, je treba smatrati edino Jugoslovene v Primorki in Nemce v Gorenjem Poadižju. Prebivalstvo francoske narodnosti v Aostskl dolini, ki ima sicer po italiianski ustavi celo Izrecno pravico, da smejo njegovi zastopniki v rimskem parlamentu u po trebila ti fran-eoskl Jezik, se Je fe zdavnaj prilagodilo razmeram In se popolnoma vživelo v Itall ansko strankarsko življenje, tako da Je v resnici »zgubilo značaj narodnostne man'Sine; Furlanl In Ladlnct pa so se vkljub bistveni Jezikovni razliki vedno smatrali za TtalHane In sploh niso nikdar nastopali kot narodnostna man W na. Gre torej samo za Jugoslovene In Nemce, in tu predvsem za vpra-Sanie. alf bodo sploh mogli nastopiti s svojimi samostojnimi kandidaturami
Vsa Italita Je razdeljena na 16. volilnih okrožij, a namerna volilna geome-tri1* Je začrtala volilna okrožja tako. da je vse Jugoslovene vrgla v eno samo votlino okrožfe. ki oblega vse tri primorske provincije, pulsko, tržaško In vkletnsko, v kateri Je nekdanji Oortiko-
kompromis  laka  vrata« kakor oni a
Nemci, brez dvoma naravnost izključen, ko gotovo n| Italijanske stranke, ki bi se posebno v takih razmerah, kakor so sedanje, upala dati svoje podpise za jugoslovensko kandidatsko listo v popolnoma italijanskem volilnem okrožju, ker bi Io to stalo naravnost očitanje narodnega Izdajstva, ki bi bilo Se tem nevarnejše, če bi se to zfodilo v narodnostno mešanem volilnem okrožju, kakor je trentinsko. In v poStev bi mogli prihajati ta vobče samo dve stranki: ali ljudska ki pa socfjalno-demokratska. in po zgoraj reč enem edino le tako. da bi stranka, s katero bi se sklenil kompromis, vzela na svojo Hsto v primorskem volilnem okrož u primerno Število jug-* slovenskih kandidatov ter bi potem vsi jugoslo venski volllet glasovali za to skupno listo. Teoretično ie to pač mogoče, praktično pa je stvar zelo kočljiva ravno tudi Iz zgoraj navedenega razloga. In vrhu vsega bi bil uspeh takega kompromisa za Jugoslovene gotovo zelo maihen. V danih razmerah nI mogoče misliti, da bi na podlagi majoritet-nega volilnega sistema, ki nalmoČne;ši listi določa dve tretjini mandatov, vsem ostalim pa proporcionalno razdelieno eno tretjino, mogla dobiti premoč kaka druga stranka kot edino le faštstovska: od manjSinskih mandatov bi pa na tuji listi Jugosloveni rcSili kvečemu morda en mandat, ker bi stranka, ki bi vzela na svojo listo ragoslovenske kandidature, gotovo zahtevala zase plačilo v čim največjem Številu lastnih mandatov. Ce
bi bOe volitve res svobodne, brez pritiska, brez nasilstev. bi vsekakor najbolje kazat kompromis z ljudsko stranko — socijalisti so zelo šibki — ki ima precej moči v Purlaniji in bi celo mogla doseči relativno večino. Tako bi prišli Jugosloveni do zastopstva, ki bi odgovarjal precej točno njihovemu številu, ali postali bi s tem popolnoma privesek ljudske stranke, kar bi pač bilo po godu eni struji, nikakor pa ne drugi, ki brez-dvoma ravno iz tega razloga že iz početka ne bi bila za tak kompromis. Teorija pač. praksa pa ne!
Končno bi bilo še mogoče, da se Jugosloveni pomagajo s svojimi lastnimi, doslej Se nepoznanimi močmi. Zader je sicer majhen. aH tako majhen pa vendar nt da bi ne mogel postaviti tristo volilcev Jugoslovenov. ki bi podpisali jugoslovensko kandidatsko listo z enakim znakom, kakor ga bo imela jugoslovenska lista v Primorju. In le škoda, da Reka sedaj Se ne voli svoicga poslanca, ker bi se tako tudi tam nudila prilika za predložitev jugo«lovcn«ke liste. Teoretično je mogoč izhod tudi tod: ali pa ie tudi praktično, je seveda drugo vprašanje.
Taka Je torej stvar primorskih Jugoslovenov sedaj, ob razpustu rimskega parlamenta, in komaj dobra dva meseca pred novimi volitvami. Ako kedaj. se sedaj nahaja politično vodstvo primorskih Jugoslovenov v izredno težkem odgovornem položaju. Bog daj, da bi mu bilo kosi E. A.
Pred podpisom spirazuma z Italijo.
Svečan sprejem naše delegacije zavezniška pogodba«
Rim, 25. jan. (Izv.) Danes opol- j dne Je poseben vlak Italijanske vlade pripel tal jugoslovenske državnike v Rim. Na postaji v Terminih je zelo prisrčno pozdravil g. Pašfca in g. dr. Nin-čiča ministrski predsednik g. Mussolini v prisotnosti senatoriev. poslancev, ministrov in visokih državnih funkciionar-Jev. Na postaji sta četi karabinieriev in četa narodne milice Izkazali predpisane voiaške časti. Po medsebojnem pred-stavlianhi se ie jugoslo venska delegacija v treh avtomobilih odpeljala v G ran d hotel, kjer so bili za nk> pripravljeni apartementi. Ko se fe delegacija vozila po g'avnih ulicah, ie povsod oh*1*stvo navdttSeno pozdravlJalo g. Pašića in ostale člane delegacije.
Vsi večerni rimski Hs« zelo laskavo pozdravljalo prihod g. Pašića, omeniaio njegovo diploma tično spretnost n'ego-vo delo za osvobojen ie iu goslo venskega naroda in posebno njegove zaslnge za odstranitev vseh nesporazum IJenj med naio državo m Italijo.
Na postali so Jugoslovensko delegacijo poleg g. Musoliniia pozdravili državni podtamik v zunanjem ministrstvu Con ta rini tamik ministrskega predsedstva A c e r b o. Sef ministrskega kabineta Russo. generalni tainik zu-naniega ministrstva A r I i o 111, gene-ralisimus D i a z, minister vo'ne in mornarice Thaon de Revel. finančni minister de Štefani, rimski prefekt in Se mnogoštevilni drugi predstavniki.
Prvi dan bivanja jugoslovenske delegacije v Rimu je potekel brez vsakih važnih dogodkov, razen svečanega sprejema na kolodvoru. Danes popoldne ni bilo nikakega oficijelnega sestanka. Ministrski predsednik PaSič je skoraj vse popoldne prebil v svojih aparte-mentih hotela, ker Je izrazil želio, da se mora malo odpočlti vsled predolge vožnje In prehlajenja. Ministrski predsednik g. PaSfć se Je počutil nekoliko indispo-niranega.
v Rimu. — Danes se podpiše — Italija triumfira.
Sef beogradskega Presbfroja Je bil ves popoldne oblegan od itali anskih in inozemskih novinarjev. Da'al jim je nekatera poiasnila o razpoloženju nas>ga naroda glede sporazuma. Na detailna vprašania pa ni mogel odgovarjati. Vsem novinarjem je kratko omemal. da potrebuje g. Pašič počitka. Člani dele-gaciie so izredno zadovoljni s tako svečanim sprejemom v Rimu.
Včeraj so se sestali naši in ItaTPan-ski strokovnjaki na kratko konferenco o sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama.
Danes popoldne sta se dl?e Časa razgovarala zunanii minister g. dr. Nin-čič in državni podtainik senator Conta-rini o načinu podpisa protokola.
Sporazum Je v vseh glavnih točkah In podrobnostih gotov.
Danes oh 15. popoldne se je pripeljal pred hotel g. Mussolini. da se je osebno obvestil o zdravju g. Pašića, s katerim je bil dlje časa v razgovoru. Ves čas jc veliko število novinarjev skušalo priti v stike z zimanim ministrom dr. Nlnčlćcm. kl je na vljuden način odklanjal vsaka pojasnila o pogodbi, naglašaioč. da bo vsebina pogodbe takoj po podpisu obiavljena.
Jutri, v soboto, popoldne se pocrod-ha podp'se v defovnem ks»*»'ne#ii a% Miis-sol?n?la. Pogodb« se podpiše brez vsakih velikih ceremonij.
Italijanska posredovalca za sporazum g. Sumonte in general Bodrero sta nasprotno zelo gostobesedna. Sumonte iz»'avlta v večernih listih, da gre stavna zasluga za dosego sporazuma g. Musso-IhVju. Pogačama so <e začela že meseca septembra 1923. Ves čas so se vodila strogo tafno. Priznava Beogradu, da le bil tekom pogajanj zelo ku'anten in da so pogajanja potekla brez vsakega zunanjega pritiska In posredovanja. Velike zasluge za uspeh Ima tudi državni podtalnic Con*arini. ki sedaj lahko triurni!-a g'cde svoje politike ,k| |o Je vedno zagovarjal v smeri, da se mora skleniti sporazum z Jugoslavijo.
Rimski sporazum.
— Beograd. 25. Jan. (izv.) Poloflci-Jozna »Samouprava« priobčuje danes uvodni članek pod naslovom »Rimski potamni«. V članku omenja »Samouprava«, kako bo danes podpisan sporazum. k| ng samo da ureja vprašanje Peke In reškega pristanišča, ampak Hffl
obenem »postavila prijateljske odnošaJe med obema državama. Sporazum likvidira vsa sporna vprašanja, ki so obstojala med obema državama. S tem sporazumom se uravnavajo vsi divergentni interesi med ltali:o in naSo kraljevino, t. j. bistveni In zaključni predmet pogodbe, ki se danes podp'Se v Pimn. B'stvenl značaj sporazuma leži v končni flkvtda-cfB poslednjih ostankov fadranefreea vprašanja In sklenitvi boljših prilateli-skfli ki zavezniških odnosajev z ItaTJo. O. Mussolini In t. PaSlč sta uvidela razloge obojestranskih interesov, ki so diktirali politiko sporazuma. Prt sklenitvi so bili merodaml glavni državni interesi Hi so hm v stran potisnjeni interesi asanj
tz lake kt
fefjo, da ko i
vsako kaj
se le rodil rimski vladi pozdravljata z novo dobo v odao* državama In odklonil i ae zadovoljstvo obeh
Prvi oficijelni sestanki.
— Rim. 25. jan. (Izv.) Včerai popoldne so bili prvi oflciielnl sestanki med PaSičem. Mussollnljcm. dr. Ninčičem In Contarinijem. Po sprefemu na kolodvoru se ;e g. Mussolini takoj odpeljal v ministrsko predsedstvo.
Jutri se sestane jo strokovniakt komisij, ki imaio urediti vprašanje železniškega in pristaniškega prometa na Reki. vprasanJe s'ovenskih zadrug v Juljski Krajini (sklene se posebna konvencija o teh zadrugah in gre za »zmeniavo kron), vprašanje zavoda sv. ffljeronlma v Rimu, katerega vrednost cen'Jo na 80 milijonov lir. Dalje bo posebna komisla strokovnjakov rešila zadnje točke trgovinske pogodbe, ki se Ima zakliučiti potem končnoveljavno v Beogradu. V Rim je prispel generalni ravnntelj državne uprave Južne železnice Deroče o. da se udeleži posvetovanj glede ureditve prometa na Reki.
G. PaSid In c dr. Nlnčld sta danes skupno pregledala načrt trgovinske pogodbe.
— Rim, 2$. Jan. (Izv.) Po svečanem sprejemu sta se jugoslovenska državnika odpeliala v Orand hotel. Prv| oficijelni razgovori so pričeli ob 13. popoldne med zunanjim ministrom g. dr. Ninčičem in državnim ta nikom, senatorjem g. Contarinijem, Razgovorom, ki so trajali aed eno uro, se Je pozneje pridružil
tudi poslanik g. Antoniiević. Program bivanja jugoslovenske deljgncije ie bil ob tej priliki končnove^avno fiksiran. Izvedene so nekatere korekture v reškem sporazumu, kojih stilizacija je bila prepuščena dotičnim strokovmakom.
Okoli 15. popoldne je v hotelu obiskal g Pašića Mussolini Ostal je z n im v daljšem iskrenem razgovoru. Sledil je tudi mzgovor med Ninčičem in Sumon-tem. Zvečer ie imel Comarini s Pašićem in dr. Ninčičem daljši razgovor.
Vse popoldne ie ostal g. Pa*ic v hotelu, ker se je med vožn'o nekoliko prehladi!. Zvečer je bil na ča^t jugoslovenske delegacije prirejen na dvoru svečan banket.
Na današnji? oPclJelnlh razgovorih le b*lo končno đe'očeno, da se hna pogodba v nedeljo 27. t. m. dopoldne podpisati.
Italijansk« Mj odlikoval
Pašića.
Večerja na dvoru.
— Rim. 25. ian flzv.1 Panes zvečer je Njega Vel. krali Viktor rTmanuel sprejel v posebni avdi'cnci min predsednika Paš'ća in zunanjega min dr. N'nč;:a na Kvirinalu. Po avdijenci je sledila na dvoru večera.
General Bodrero se ie okoli 19. pripekal pred Grand hnfel ter posetil g. Paš'ča in g dr. Ninčića. Spremil ju je na Kvirinal ter ju povedel v avdiieneo h krahu, ki je trajala do 20 Meri avdiieneo Je ItalMansk? krali Izročil g. Pa5*čn svoio fotogralPo z lastnoročnem nodp*-som. 7nnan*ega m?n?stra dr. Nlnčlča ie kraM odf?koval z 'ento reda sv. Mavrcl-Ja. Ob 20.30 ie bila na dvoru večera, na katero so bili vablieni g. Pašić s soprogo in hčerko, g. dr. Nin^'č s soprogo, g. MussoPni, Člani vlade in šefi strokovnih komisij.
Narodna skupščina.
Zakon o francoskem posojilu. — Razlogi za najetje posojila.
— Beograd, 26. jan. (Izv.) Na današnji ob 9.30 otvorjeni seji se je pričela razprava o zakonu glede odobrenja francoskega posojlfa v znesku 300 milijonov irankov za oboroževanje in reorganizacijo naše voiske.
Prečitano je bilo naiprej poročilo finančnega odbora. Finančni odbor naglasa, da je proučil zakonski predlog in ;.e prišel do prepričanja, da Je ta zakon no samo koristen nego neobhodno potreben, ker se ima po temeljitih pojasnilih od strani finančnega ministra in ministra za vojno in mornarico s tem posojilom nabaviti materijal za našo vojsko, ki ie po letu 1915. popolnoma propadel. Finančni odbor posebno naglasa dejstvo, da jc to posojilo vzeto z ozirom na kurz in plačilne pogoje pod zelo zadovoljivimi in ugodnimi pogoji. Posojilo nam daje država, ki nam ni nobena tako prijateljsko naklonjena kakor je Francija. Finančni odbor predlaga plenumu narodne skupščine, da ta zakon odobri in sprejme.
Glede poso ila je tudi zanimivo spremno pismo, ki ga je naslovil finančni minister na narodno skupščino. Finančni minister navaia, da se je kralie-va vlada v svrho raznega naši državi in vojski potrebnega materijala za obnovo opustošenih krajev in reorganizacijo vojske obrnila na vlado francoske republike s predlogom za dovoljenje 300mi-lijonskcga posoiiTa. Sporazum med obema vladama je bil dosežen ter ie francoska narodna skupščina posojilo odobrila in spre ela dotični zakon. Tudi naša narodna skupščina se naproša za odobren »e.
Od francoske vlade dovoljeno In od francoskega parlamenta odobreno posojilo se izplača iz sredstev francoske državne blagaine. S tem denarjem imamo izvršiti naroČila materijala, kl je že deloma gotov v francoskih državnih skladiščih, deloma pa naročen pri franc^kih industrrah. Vsa vsota nam bo stavljena na razpolago v teku treh »et v enakih letnih obrok-h po 100 miTfonov Irankov. Rok za defhVtivno povračilo posotVa Je določen na dobo 10 !et. Obresti so fiksirane letno a 5 odstot. Kurz .'e določen al pari. Minister v pi^mu dalie ometi a. da ni treba še posebej naclaŠati zelo ugodnih pogojev. Prfava bo s pomočjo tega posoiila v položaju izvršiti nabavo vseh nuinih državnih potrebščin, ne da bi se mnčno obremenil naš drž"avni proračun, niti naš domači valutni trg.
Skupščini je bilo tudi prečitano od-vojno miSIJenJe demokratskega in zem-ljoradniSkega kli'ba. Demokratski klub je določil za glavna kontn^vnm^-a bivša finančna ministra dr. Kumanudiia In dr. Vojo Vel kovica. (Nadaljevanje med »Namoveišiml«.)
ROMUNSKA Ot)KLAMj\ FRANCOSKO POSOJILO.
— Pariz, 25. januarja. (Havas.) Ro* mrm.tka se je odrekla frrmco&kemu po» sojitu v mesku 100 milijonov franco* skih frankov.
Zahtevajte novsod nnšo rtomačo KOLINSKO CTKOFIJO izvrstni pridatek za kavo, ::
Oesgradska pcrcčila o priTčnem sprejemu v Rimu.
Splošno veselje in zadovoljstvo v Italiji. — Ovacije rimskega
ljudstva.
— Beograd. 25. januarja. (Tzv.) Da* nes dopoldne so prispela prva poročila o svečanem sprejemu naše delegacije v Rimu. Vsa poročila podčrtavajo ne* običajno presrčen način sprejema. Po» sebni dopisnik »Politike« g. Milosav* ljevič* je poslal svojemu listu ze'o iz* črpno in zanimivo poročilo. Med dru* i*im omenja:
Včeraj opoldne so hVe. vse uMce v okolici kolodvora napolnjene mnogo* številnega občinstva, ki je nestrpno pri* čakova'a prihoda g. P a š i ć a in g. drja. N i n č i ć a. Kraljeva čakalnica je bila odprta. Najprcje jc prišlo na kolodvor osobje našega pos'aništva in konzulata, za tem je prišTo 20 ministrov kralieve italijanske vlade z g. Mussolini?em, tajnik Contarini, kabinetni šef Russo, kakor tudi mnogo druaih visr kih urad* nikov. Mussolini je bil izredno vesel in zadovo'jen ter je v razgovoru naglašal:
»Sem zelo zadovoljen z doseženim sporazumom, osobito me zadovoljava, da je g. Pašič prispel v Rim k podpisu sporazuma.«
Kmalu nato sta prišla na koTodvor tudi poslanika Romunske in češkoslo* vaške republike. Posebni voz se je v trenotku. ko ie g. Mussolini s Conta* rinijem uredil povorko za sprejem, ustavil pred vratmi dvorne čakalnice.
S cilindrom v roki se je g. Musso* lini približal vratom vacona, v katerem
ie bil g. P a š i ć. Prvi je izstopil gene« ral B o d re r o, ki je pomagal sivolase* mu g. Pašiču pri izstopu iz vagona. — Mussolini, gologlav. je podal roko sta* remu našemu ministrskemu predsedni« ku ter mu prisrčno stiskal roko. Musso* lini je g. Pašića kratko pozdravil: »Dobro došli!a Nato je g. Mussolini po*ju* bil roko gospe. Paficeve. Za temi so iz vagona izstooi1! zunanji minister dr. N i n č i ć, g. A n t o n i j c v i ć, g. H r i* stič in g. Petrovič.
Po končanem predstavljanju sta g. Pašič in g. Mussolini odšla skozi dvor* no čakalnico. Pred ko'odvorom ju je sprejela množica fotografov, ki so ju kar obkplili. Dve častni četi karabinjer* jev. ki so pri prihodu oddali častni po* zdrav, ste d. Pašića pozdravile. G. Mus» so'ini je g. Pašića, gosoo in hčerko spre* mil do prvega avtomobila. V dru<?i avto je sedel zunanji minister dr. N i n č i ć s soprogo in v tretjega Mussolini s Contarinijem. G. Pašič in dr. Ninčiću so odkazani za bivanje aparte* menti T. nadstropja »Grad Hotela«.
Povsod, kjer sta se vozila g. Pašič in Ninčič po ulicah, sta bila toplo in navdušeno pozdravljena od množice. Zelo mnogoštevilna m lozica se je zbra* la okoli Grand Hotela, ki je našima državnikoma navdušeno vzklikala »Ev* vival«
PnlifirffR vesli.
= Hrvatsko vprašanje. O tem predmetu prinaša »Prager Presse« simpatično pisan članek našega zgodovinarja dr. 1 Luje Vojnoviča, v katerem podaja kratko zgodovinsko sliko hrvatskega vprašanja. Dr. Vojnovič priznava akutnost tega vprašan a ter ga skuša psihološko razasniti. Hrvatje niso bili navaieni svo- I
zivaio, da izvrše referendum do 15. februarja. Z referendumom hoče vodstvo te stranke doVaznti. da rcal<ci'a z za-branami konferenc in javnega dela ne more zaustaviti niti id?jnega. niti tak-tičnega razmaha in orgnnizaciie delavske stranke. Razen tega bo glasovnnie učvrstilo enndušnost in borbeno voli,-, jugoslo venskega delavstva. Refercrdnr-na misel delavske stranke ni sbba. Vse-
bodnega ži\Ten:a ter so popolnoma ne- ; buje prav izviren   predlog političnega
Parlamentarna situacija.
Konferenca federalističnega bloka v Zagrebu. Radikalski načrti proti bloku.
— Beograd. 26. ian. (Izv.) V parlamentarni in notran'©poetični situacij} je sedaj trenotno ze!o značilen pojav, da je sklicana konferenca federalističnega bloka, ki se vrši dnnes ob 10. dopoldne v Zagrebu. Sedaj je ugotovljeno, da so zadnji čas Ra-dičevcl naglPšall željo, da bi na kak način radi našli izhod iz nevzdržUive situacije in obenem so tudi navajali pripravljenost za prihod gotovega števila svojih poslan :ev v Beograd. Njih glavni politični cilj je str-moglavlienie PaŠlčeve vlade in da bi rudi tako v narodni skupščini preprečili odobrenje sporazuma z Italijo.
Radičevd hočejo z razbfsrreniem no-tranjepo!if;xne situacije ohraniti svojo pozicijo na Hrvatskem in da hrvatskemu narodu morejo pokazati kak pozitiven uspeh. V gotovih parlamentarnih krogih računajo, da postane sporazum med opozicijonal-n:mi skupinami glede bloka perfekten in da ga bodo Radičevci v narodni skupščin! podp:rali.
Snoči ob 7.20 sta v ZagTeb odpotovala, dr. Korcsec in dr. Spaho na konferenco z vodstvom HRSS. Včeraj je hnel dr. Korošec daljše razgovore z Ljubo Da vido vicem in dr Spahom. Na teh sestankih so bile Izmenjane misi! o akciji opozicijonalnega b'oka. Dr Korošec je trdno prepričan, da se ustanovi opozicijonalnf blok in da nastopi nova era v našem notranje-pol i tičem življenju.
Dr Korošec odhaja na sejo federalističnega bloka v Zagreb z velikim? nada-mi. Poskusil bo vse, da pregovori Radi-čevce za prfhod v Beograd v narodno skupščino.
KlU'b temu. da vlada v opoziciionalnih krogih zelo velik optimizem za ustvaritev bloka in da ie nastopilo strogo bojno razpoložene proti radikalni vladi, so radikalni krogi na drugi strani o akciji bloka zelo skeptični in pesimistični.
_ Beograd, 26. jan. (Tzv.) Današnji
listi iavlia'o. da jc minister pravde dr. Peric predložil narodni skupščini predlog beo-gradskega mestnega sodišča, da skupščina izroči sodišču voditelja hrvatske seljačke stranke Stjepana Radića in njenega podpredsednika dr. Mačka, ker se imata zagovarjati radi veleizdaje In vohunstva. Oba sta kompromitirana ▼ znani velevo-hunski aferi gdč. Andrclič.
_ Beograd, 26. jan. (Tzv.)   Z ozrrom
na dr. Koroščeva stremljena pregovoriti Rsdićevce za prihod v Beograd in ustvariti kompakten opozicijonalrH blok radikali ne drže križem rok, temveč marljivo postavljajo kontramine in forsirajo protiak-cijo. Radikali zelo pesimistično presojajo uspeh koroščeve akcije. Radikali tudi vse pripravMajo, da preprečio prvi hujši naval bloka na vladino večino. Razmotrlva-fo v«e možnosti parlamentarne takt:ke. V glavnem se radikali strinjajo v tem, da rabijo vsa niim ugodna določila poslovnika v zadevi verifikacije radičevskrh mandatov. Te verfikadje ne nameravajo preje dati na dnevni red. dokler narodna skup-Sčna ne reši državnega proračuna najvažnejših zakonov In v glavnem, dokler ne ratificira končnoveljavno sporazuma z ItaJI-Jo. Po rešitvi teh vprašani nameravajo radikal? za deli časa iz-ooslovati odgoditev narodne skupščine, nato v najkrajšem času provocirati razpust narodno skupščine ter apeliran na narod. Pri eventualnih volitvah računajo radikali na vel*k uspeh.
Obstoja pa še druga kombinacija. Radikali so prepričani, da prltegneto nase skupino Svetozarja Pribičevfča. 12 poslancev. Radič sam noče imeti nikaklh stikov s PrTvčeVčem. ki ho v slučani sporazuma z Radićem več ali manj prisiljen izstopiti iz demokratskega kVha.
Rešimo sokolski Tabori
Češk^kvaško-francoska pogodba podpisana.
— Pariz, 25. jan. (Tzv ) Na Ounf đ'Or-say-u Je bila danes ob 11.30 dopoldne podpisana zvezna pogodba med Pranc'jo hi češkoslovaško republiko. Podpis se je izvršil brez vsakih svečanosti. Pogodbo sta podpisala v delovnem kab:netu ministrskega predsednika g. Polncare in z. dr. Beneš. Vsebna pogodbe se predloži na znanje društvu narodov. Vsebina se tudi v nedeljo objavi javnosti.
— Pariz, 25. jan. (Havas) M:n's*rski Predsednik Polncare bi zunanji minister dr. Beneš sta danes dopoldne podp:sala francosko-Češkoslovnško pogodbo. Vseb:na pogodbe se Istočasno v nedeljo objavi v Parizu in Pragi.
— Pariz, 25. jan. (Havas) Danes dopoldne podpisana francosko-češkos'ovaška Pogodba je zavezniška In prijateljska pogodba, Obe državi sprejemate medsebojne mednarodne garancije na temelju od Društva narodov stavljenih nače!.
Objavljate spoštovanje mednarodnih obveznost", voljo za ohranitev evropskega miru, kakor tudi zvesto podporo za ohranitev sedanjega državnopravnega in poltič-nega reda v Evroi>*. ki je bS vzpostavljen po mirovnih Pogodbah.
Obe državi izjavljate, da ste pripravljeni se sporazumeti v zunanjh vprašanjih ki bi ogrožala nf Ju varnost In ugotoviti oziroma določ ti sporazumno vse ukrepe v slučalu nevarnosti.
Obe drža ri na gin ša te zvesto ohran'tev političnega principa, ki Je vnesen v člen 88. salntgermainske pogodbe, naglnšate načelo, da zavzameta solidarno stališče napram vsakemu poskusu kake restavracije tlo-henzotlemccv In Mabsburžanov.
V smislu člena 18. pogodbe o Društva narodov se bo ta pogodba prijavila na znanje Društvu narodov.
JUGOSLAVIJA NE SME IMETI SVOJEGA PRISTANIŠČA POLEG REKE?
— Trst 25. jan. (Izv.) »II Piccolo« priobčuje v zadnjih vesteh svoje večerne izdaje pogovor svojega rimskega dopisnika z enim izmed avtorjev italian-sko - jugoslovenskega sporazuma o vsebini nove pogodbe.
Novinar je vprašal: »Ali si zgradi Jugoslavija svoje lastno pristanišče poleg reškega?« Odgovor: »Ne. Pogodba upošteva to eventualnost in jo zabranjuje. Promet Jugoslavije se bo moral vršiti preko pristanišča na Reki hi baš v to s vrbo jI je Italija odstopna v najem proti mali odškodnini del reškega pristanišča. Jugoslavija mora takoj reaktivirati železnico, katero bomo imenovali sušaško. Od najemne oddaje ima Reka tudi to korist da se bo morala Jugoslavija za svojo trgovino poslužiti domačega delavstva. Tako bo mogla Reka živeti s svojimi sredstvi in ne bo več na Italiji bremena za vzdrževanje za življenje nesposobne svobodne reške države.«
prosvetl'evan'a Širokih mas. *e lahko izrabi tudi pri drugih strankah, zlasti prt onih ki računa5^ na Široko sodelovanje sol nšVega naroda, k er je zaniman'c za politična in iavna vpraš,->n;a še p;člo. Tu bi se s takim javnimi glasovanH vzbudilo širok interes za odločujoča državna, nacijonn'na in poravna vpraSania.
= Kako so Madžar? v Češkoslovaški zatiran*. Madžari venomer vpijejo, da se Jim odrekajo v Češkoslovaški republiki manjš;n:ske pravice. Pa ie d^rnano dei-stvo. da je v Ceškos!ovnšk?h 749 ljudskih, 15 meščanskih ter 6 sredn?ih čisto madžarskih šol. Češkoslovaška vlada gre Madžarom še nndalie na roko. V K^š<~nh so 'pričeli nikdar za#dovolini Arpadnvci akcijo za zgradbo mndJnrske mcš?an*Ve šole in še odločeni činite'ii so skleni1?, da jim ugode. V zahvalo pa bodo zopet kričali v svet. ds je njih narodna manjšina v Cehoslovakih zatiran in prezirana.
= Temeljitost, kje si? Razni beogradski listi so že opetovano pisali o bolgarskem princu Kirilu ter ga proglašali za prvorojenega sina bivšega kralja Perdinanda in za starejšega brata sedanjega kralia Borisa. In vendar je vsemu svetu znano, da ie prvorojeni sin Ferdinandov sedanii kral; Boris.
Juli teka krajina,
— Zamenjava denarja zagotovljena. Tržaške »Novice« poroča'o iz zanesljivega vira. da ie zameniava denaria. ki ga imajo primorske zadruge naloženega pri zvezah in drugih zavodih v Jugo-slaviM, že zagotovljena. Zamenjava se izvrši najbrže v kratkem času.
— Iz Gorice. Zveza prosvetnih društev bo imela jutri v Gorici odborovo sejo, v kateri se bo razpravljalo o novem kulturnem Škandalu, ki ga jc za-grešMa italijanska oblast nad številnimi slovenskimi kulturnimi društvi, katerim ie vstavila nadalinje delovanje. V ten> oziru ie treba prav odločnega skupnega nastopa, da se oblasti predoči v pravem svitu njeno početje. Pač skraino žalostno je za italijansko oblast, ako se pri svo ih korakih proti slovenskim društvom opira na gonjo »Novodobašev«, ki so same prodane duše. katere mora zaničevati tudi vsak zaveden Itali nn. Italijanska vlada mora zasigurati slovenskim kulturnim društvom nemoteno delovanje. Vsaka tozadevna prepoved je grd madež na itnliianskem imenu! — Društveni ples Splošnega slov. ženskega društva v Gorici je uspel prav dobro. BTIa je lepa prireditev, ki dela vso čast damam, ki so se za m'o potrud:le. Dne 16 febr. priredi »Pevsko In glasbeno društvo svoj plesni venček, dne 1. marca bo velika maskerada »Dramatičnega krožka«. — Kaj smo doživeli v Gorici? Celo to. da se je proti »Goriški Matici« ustanovila nova družba, ki se imenuje »Goriška Mohorjeva družba«. Matica deluje že Šesto leto in izda
vilno.   Zahtevam nove volitve, da jim I po tri do štiri knjige na leto. Čemu to-
dokažem svojo bodočo moč. Videli ste, j re,- sedaj kar naenkrat nova družba za
da sem postal sedaj, ko imam vse man- . |2da:anje knjig? Kaj vendar mislijo in
date Hrvatske in po svojem polu v ino- i snujejo izvestni brezvestneži?! zemstvu, umernejši kakor pred volitva- t       _ ,z lstre Glagolske listine so živa
mi, ko sem imel malo število poslancev, j priča Q istrskj pretcklost! Istra je pol.
To pa zato. ker sem se med tem marši- na K|agolskih ,;stin, ki so ohranjene de-
česa naučil.   Mi zahtevamo   sporazum. ,oma §e doma    deloma se nahajaio v
ker nočemo, da postane hrvatsko vpra- Zagrehu. Te listine dokazujejo, kateri
sanje mednarodno, marveč čis'o iu*e narod je žive| na |str$kih t1eh |n kako
notranje ki se naj reši samo s sporaz- ( se je kulturno udejstvoval. Iz Pazina ;e
umom. Samo bolan mozeg je proti spo- ; ohran ena glagolska listina z dne 5 ma-
razumui Inozemska intervencija pomeni j ja j275 iz M0§£enic iz Ma 13°5 iz Lo-
intervencijo tistih,  ki  imajo interes na vrana fe ,eta 1410 in ,505 snčno iz §te.
tem, da se razdvajamo in ki se hočejo viInin drUKih kraiev. Glagolica je stara
pripravljeni vstopili v skupno državo. Hrvatska je danes pasivna točka jugo- I slovenske države. Povsod vlada neza- ■ dovol nost. Kako nai si razlagamo, da govori danes St. Pad;č v imenu Stross- j maserja? Vojnovič nava;a sedanjo strahovito pasivnost hrvatske inteligence in zaostalost hrvatskega seliaka. ki še ni zrel za svobodo in samostalnost. Pnak : razvo;. kakor naša država, je preživela tudi itali anska kral;?vina. Vojnovič na-va"a besede kralia Viktorja čmanucla L: Itali a je ustvarjena, sedaj je treba ustvariti še lfali ane!
= Pok. DraškovM o naši državni politiki po sprejetju ustave. V zagrebški »Slobodni Tribuni« obfavl:a bivši hrvatski ban dr. Tomlienovič pismo pokojnega Draškoviča. v katerem le-ta zavzema stališče k politiki, ki se naj vodi po sprejetiu ustave. Pok. Draškovič piše doslovno: »Ml smo prišli do prepričanja, da moramo od trenotka načelno sprejete ustave javnost privaditi na politični red, ki ga ustanavlja voPa konsti-tuante. V tem oziru moramo vsako na-dalmo propagando hrvatske nezavisne sel.iaške republike smatrati ne kot akcijo za obliko državne uprave, recimo republikansko, marveč kot seces?ionistično akc'jo, kl je protivna pojma državnega in narodnega ed'nstva In kot taka zabranjena In kazniva . . .«
= Odhod pos'anTka Nešiča v Prago. Včeraj je poslanik g. Ljuba Ncšič odpotoval na svoje službeno mesto v Prago. V Beogradu se ;e moral več časa zadržati, ker se ie kot na'boliši poznavalec predmeta udeleževal posvetovanj glede sporazuma z Ttaliio.
= Reka v bodočem italijanskem parlamentu. Kaliianski listi poročajo, da predloži Mussolini v italijanskem parlamentu, ki se sestane tekom aprila, že v prvih se ah načrt volilnega zakona za Reko. O zakonu se doznava, da temelji na sistemu večine in je sličen onemu, ki velja za Zadar. Zakonski načrt pride v razpravo, čim zbornica osvoii uzakonitev aneksije Reke po italijanskem kraljestvu. Volilni zakon za Reko določi tudi dan volitev. Tega dne ne namerava Mussolini zavleči radi tega. da se izvoli naknadni poslanec v ital. parlament, ki bo na ta način štel svojih 536 članov. Na Reko se v kratkem raztegnejo tudi ostale določbe volilnega reda. zlasti izpopolnjevanje volilnih spiskov. V skrajnem slučaju namerava vlada predložiti volilne spiske, ki so veljali pri zadnjih občinskih volitvah. Italijanska vlada se tudi bavi z načrtom, da iz Reke stvori središče nove pokrajine (province).
c= Še ena Radičeva izjava. Dopisniku beogradske »Pravde« ie te dni St. Radić privolil intervju ter mu med drugim izjavil sledeče: V Beogradu mislijo, da mi ;e ugled pri mojih pristaših padci in da ga sčasoma, ako ostanem v inozemstvu, popolnoma izgubim. To ni pra-
24*v 25 v 26., 27. farmar]*
Grehi očetov
KINO MATICA
Protestni shod.
proti sporazumu z Italijo, ki ne daje zaščite naš'm zasužnjenim bratom, se vrši ▼ Ljub'jani danes ▼ soboto 26- t. m. ob 6- zvečer v veliki dvorani hotela »Union<'. Akr ?fski odbor narodno-obrambnih društeT.
okoristiti z našo skupno škodo. — Radič govori danes drugače kakor včeraj, zato Človek ni o njem nikdar na jasnem, kaj pravzaprav misli in kaj hoče.
= Jadrana in Istre ne pozabimo! Na velikem kongreus Orjune, ki se je vršil v Splitu meseca decembra, se je govorilo rudi o našem podjarmljenem narodu. V tem oziru se je sklenila re* solucija, ki na popolnoma pravilen na# čin razpravlja to naše žalostno vpra* sanje, izrekajoč: »Orjuna izjavlja, da re priznava mirovnih pogodb, ki so ostavile v tujem ropstvu stotisoče na*
i in prihaja iz devetega stolet;a po Kristu-| su. Naistareiša naša poroČ;la so pisana v gTagolici. Na otoku Krku jih je bilo posebno mnogo. To so pristni dokumenti, ki pričalo o slovenskem življu v Istri in daleč naokoli. Tisti beneški levi. na katere se Italijani tako radi sklicujejo, kažejo le ono dobo v istrski zgodovini, ko je vezala moč silnega nad šibkešim. — V Ricmanjih je uvedel italijanski šolski voditelj Borera Italijanščino za učni jezik kar v vseh razredih, torej proti znanemu šolskemu odloku. Mož pričakule za ta svoj korak prizna-
ših rodnih bratov, in ki so posledica ; nje in pohvalo pri šolski oblasti. — Iz naše nesloge in tujega imperijalizma..« | Račice poročajo, da starši ne pošiliajo Točno! Nesloga in tuji imperijalizem svojih otrok v italijansko šolo. ltali?an-je zakrivil dosedanje mirovne pogodbe    skemu učite!:u. ki se sicer zelo malo bri-
na Jadranu in je kumoval tudi naj no* vejši glede Reke!
= Referendum delavske stranke.
Ker je vlada zabranila državno konferenco »Nezavisne delavske stranke Jugoslavije«, razpisuje Klavno glasilo te stranke. »Radnik«, referendum o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu prepovedane konference. Glasovanje nai se nanaša na sledeča vprašanja: politični ooložai in neposredne strankine naloge. rugoslovensko naciionalno vprašanje, makedonsko In trakijsko vprašanie, -♦grama reforma in delo dravske stran-
ga za Šolo. je to jako všeč. — Krčmar-ju Sinčiču. ki je izvrševal svojo obrt že 28 let. so nepričakovano zaprli krčmo. Sinčič Je Jugosloven in to le vzrok za odtegnitev koncesije. Ako bo hotel kak Italijan otvoriti krčmo v Račicl. bo dobil za to hitro dovoljenje. — V Pičnu je umrl župnik Ivan Bersenda, star spoštovan svečenik. — V Poreču je porabil dr. Gioscffi neko svoje predavanie za to. da le poagitiral za Trst kot glavno mesto Istre. Sliši se o novi razdelitvi Istre zbog aneksre Reke. Za Reko pa se v Istri ne ogrevajo, marveč imajo
Ve na deželi, fa^zem. Pazen tega se na* P^ed očm\ le Trst. ki naj bo na čelu -lasuje tudi o listi za državni strankin Istre. A»* vlad* uvr§1 razdeUtev Istre svet Vse organizacije v državi se po- * P<> »voji volji.
Prosveta,
Repertoir NaroHne^a gledališča v LiuVi^ni.
Drama.
Sobota. 26. januarja; Uolcbčck   Red A Nedelja. 27. januarja: Ob 3. popodie: Y,a-
gočni prstan   Izven. — Ub   S Evečer:
Osma žena. fzven. Ponedeljek, 2S. januarja: Hamlet. Rod C
U P e r a. Začetek ob 20 zvečer. Snbota, 26. januarja: Aida. Red T. Nedelja. 27. januarja: Truviata. Izven.
Začetek ob pri 2 I zvičj" Ponedeljek, 28. januarja: Zr.pno.
★      ★ ★
— Kritika zagrebških listov o jfo^fova-niu naših pevcev v Zagrebu. O z štovanju naš;h pevcev gdč. Z i k o v «. ge. Volov-š e k - Borove, z. Šimenca in Z- C v e-jfča ter ravnatelja Rukav ne v »Aidu prinašajo zncrrcb^ki listi zelo simpatične kritike. Tako Izvaja »Znjrroher Taghlatc«; Slovenski Ki^stje — damj Zikova In 3~>r.^-va,  Šimenc. Cvejić  in  ravnatelj Rukavina
— so bili od naše pi:b!'ke tako prisrčno sprejeti, kakor smo to pri gostovanju le redkokdaj videli. Kritik dalje i7\aa: (idčn;-Zikova in c. Šimenc sta se obnesla sij .-t. Gdčna Zikova zna peti. ve ravnati s Svojim glasom in jc kot »Aida« d krznla. d:j Ic odlična pevka. Njen topli glas je po pravici očaral poslušalce. Gosp..d Šimenc je danes naš najboljši tenor vsaj najlepM jrl.ts ima, čigar sočnost, neizčrrn. st 'n kovinski sijaj Je bil zelo dobrodošel Rhadamesu. V Zacrebu z močmi, kot sta Rosp. Šimenc ;n Cdčna Zikova. žalbo? ne razpolagamo. Bilo bi v obojestranskem interesu — v interesu obeh pevcev In naše opere le p s< bno
— če bi mocli ta dva dragocena elaso> i pridobiti za Zacreb in naj se ne opuste nobena sredstva, da se to čimpreje zgodi. (i -spa Borova In z. Cvejić pa se brerdvomnn ne moreta primerjati z rhema pr• t 1-t stoma. Aba Ima'a odlično lep materija! ki pa še n! dovolj Izvcžbnn. Iz mladega Cvc-Jiča lahko postane še dober bnriton. če p:-de v dobre roke. — »Rii-č* pj lzva)a: Z osebo z. Rukavine Je vezana markantna etvha v našem glasbenem fcivlienj i. O 1 Rukavina prvi izvaja na simfoničnem koncertu najmlajših Dobroniča. Barano\L ■ Stančića, Siroto .Dusrana, Peinčevk'ko iti potem v operi prehaja na modernejše In Izvaja R. Straussa in drage avtorje z novejšimi deli. S tnkim dobrin sporedom Je b'l sinoči prisrčno sprejet takoj, ko ie Stop'! na pult. Kot ravnatelj in ustanovitelj ljubljanske ooere prihaja pred zicrrcb^kn rb-Činstvo. ImcM smo že večkrat prili'o poudarjati vrednost In od'ičn st nie£ov:h pevcev jjdčne. Zikove in k. Šimenca. Sin čnja predstava »Aide« pa je bila višek njihovega uspelia. Osobito se odlikuje n- h rva muzikalnost In temperament. Po njuni Izvrstni kvaliteti b» bila zelo potrebna našemu c'e-dališču. Radames z- Šimenca, k? bi mu lahko reki! jucoslovensk} Skupjevskl Je skoz-Inskoz krasna kreacija, polna temperamenta in dramatike. Odčna. Zikova spada kot Aida med najboljše Aide. kar smo jih od prevrata čuli na našem odru. Kot Amonas-ro Je nastopil mladi bariton Cvef Ć, ki ca odlikuje lep glas. Ker ima še slabo rutino in malo šole je opažati v njetrovem petju eačetništvo in nepopolnost. Gospod Rukavina kot d-ricent je skušal spremeniti nekatere tempe po svoleiti osebnem umovanju. aH radi pomnnjkania skušenj zlasti en-sembtsklfli se jc bilo več me'Jt, kier je prišel navzkriž s pevci. Sceni na NT"lu je dni poseben čar. Ljubljanska opera (polce dirigenta) Je s svojim sinočniim gostovanjem dr.segla velik t:spch. Vsi pevci so bili burno aklamirani. Tako medsebojno spoznanje ima svoje d bre strani in imamo, da ogneta gdčna. Zikova in g. Šimenc stalna gosta naše opere.
— Nedelja, dne 27. t. m. v Narodnem gledal'šču. Prva repriza opere »Traviata« se vrši danes zvečer z gostom g^. VVescI-Pollo in z isto zasedba knka pri premijer!, kier je opera dosegla najlepši uspeli — Dama vprizori p ooldne ob 3. MUčinske-ea narodno igro »Moc^Čni prs'nn«: ob 8 zvečer pa zopet velezabavno francosko ve-selo'gro »Osma fera* z gospo N: blocko, g. Putjatom In g. Rog^rom v flavnih v1og?h.
— V ponedljek se vprizori »Hamlet« za red C.
— L k .i v'soka Sofa v Llub'I^nl. Ker se vrš' v nedelio. dne 27. tm. dopoldne na un;verzf svetosnvska prnc'nva napovedano predavanje odpade. Priho<^n:e predavanj se vrši v nedeljo, dne 3. februarja ob cbičrvncm času.
— Ple-rii večer v opornem zl'Msršču. Naša velenadarj^na mladostna plesalka gospodična Rut Vavpotičeva člnnica baleta naše opere, priredi v četrtek dne 31. decembra v opernem gledališču plesni večer, na katerem Izvaja na podlagi klasične in moderne glasbe celo vrsto plesov. G<~sr>odščiia Vavpotičeva je priredila ta plesni več r pred kratkim v Narrdn^m gledaHWu v Mariboru ter žela največji irsueh. Prt klavfriu bu NIko S t r l t o f.
— Uvod ▼ umevanie umetnosti. V soboto dne 2o. tm. se vrši ob 6. zv. v zbornični dvorani un'ver7e šesto predivame r naslovom »Kompozicija«. Predava dr. Iz. Cankar Vstopnice po 12 Din pri vhodu.
— NemSko šolstvo v Rnsth. Bo'Scviki 30 odprli Nemcem vrata na ste?aj v rusko deželo. In zato se je posledn'a leta v R^sih nemSkn Jolstvo tako silno rflTmnhnilo. Zlasti na Kavkazu rastejo nemške šo'e kakor gobe ht tal. V TifHsn. Bahu Hclenncnder-fu in Katarlnendorfu hnaio srednje šole m vrhutega 20 ljudskih učl'nfc. Nemške občine »1 jfh vzdržu'ejo same, kar Jfm ne dela nobenih težav, ker so ondotn* nemški naseljenci po večini bogataši ali vsaj trdni kmetovalci m trgovci.
— Pouk za vojake analf«»*ete se fe priče! po mestnih lJudsko5oIsk*h učiteljih proti honorariu. Za učMa 'n šo's^e p^treb-Ičlne mora skrbeti kafpnda vojaška oblast Pouk se vrli v vojašnicah.
srtan. 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne ?7 Januarja 1^4
Štev. 26
Glasbeni vesfnlk.
Opera »Traviata«.
Vedno irnova ae morim čuditi tcnijal* Verdija. Navzlic tragičnemu dejanju navidezno nasprotujoči m«ta«ura muziki ena pO melodični strani zagrabiti srce Poslušaš. im lahkomiselni smehljaj počasi izginja le tvojega obraza: čutil, da Verdi govori res* nico. Med dejanjem in to glasbo končno ne *wtii nasprotja. In ravno ▼ tem premaganem protestu leži ona sila tega največjega i ta H* jonskega mojstra.
Kdo ne poena Dumasove »Dame s k a* zaelijamUl S solzami smo jo čitali, s globe* kfcn sočutjem poslušali na odru. Poteg »Ma« dame Butterflv«. a katero jo veže nekaka sorodnost nesebtčnegs odrekanja ta najči« stejše vere. mi je Violetta najljubša.
Nisem »Traviat« videl mnogo, toda da* naJnja mi je bila v osebi go. Vesei«Potta ena najdražjih   Ne v neskončnih trilčkih. ne V notni ruj oči glasbeni tehniki,  s v resnični, premišljeni igri. m to najbolj v poslednji sliki. ▼ melodramatičnih epizodah, v prepri« Sevalno pretresljivih momentih. V Violctti morda ne vidim in ne spoštujem toliko Ver* dlje, kot Dumasa. Gs.  VeeebPoIla os se te poglobila v tega kot onega in to ji dije fig prave  umetnice.  G.  Sowilski (Alfred) po svojem glasovnem timhru in junaškem nastopu  ni  oni  nežni  ljubimec kateremu žrtvuje Violetta svojo srečo. Gotovo to g. Sowilski ve sam najbolje. Bilo bi tedaj kri« vično, ako bi mu očitali, da Alfreda ni po* dal po našem srcu, saj mu vloga ne leži. Primam pa prs v rade volje, da se je fT»*p. Sovsitaki potrudil z vsemi svojimi nemalimi močmi, da bi nadomestil po Verdiju zamišljenega Alfreda, ki ga v naši operi, žal ni« mamo. Toda bi pa vendarle poizkusil z gosp. Burjo, ki bi tej vlogi segel Se naih1l*te. Prav resničen, igralsko in pevsko, je bil g dr. Rigo kot oče Alfredov. Georg. Tako n?e» govi figuri kot glasu primerna vloga eebić* nega,   s  končno  vendarle  izpreohmjenega očeta mu leži prav dobro. V rezervi pa sts ie za isto vlogo gg  Popov in Levsr. Ostale manjše in neznatne vloge poleg teh treh glavnih figur izginjajo, ime ji tel ji so jih pa podali celoti harmonično primerno. Režija je imela dokaj težko stališče. Cul sem. da se jc slika gostovanja v zadnjem momentu Izpremenila. Pritakem aparatu ni to kar si bodi. Vendar je šlo vse kolikortoliko zado* volffvo.  Zbor,  se mi  zdi,  je bil nekoliko pičel, to pa menda vsled trga. ker ne raz« polajfa vsalc njegov član a poslednjo modno toaleto. Zato vsled znanega našega siroma« itvs ni bilo vse tako, Vakor na vetikomest* nih odrih.   Toalete, dekoracije, sploh vsa obstsnovka. je bila verna slika našega mi« lomeščanatva. Toda. biti moramo zadovolj* ni s tem. kar imamo. Pevsko je bil zbor spo« četka nesiguren, s če pomislimo, da na i brž ni imel zadostno število ne sranfiranih. ne drugih vaj. pa te bilo celo vse boljše, kakor smo pričakovali.
Tudi orkestra ni kaj reči. G. Ncffat je mlad. a vendar, ali morda, ravno zato irgičen in razborit dirigent. Hiša je bila pol-a. plosksnja zefo mnn* jgo. Prav posebno navd'isen je bil d; jaški parter, ki je zlasti g. Ve*e1«Po!!o klical ne« pronehoma pred zastor. Po pravici! —č. ★     ★ ★
— ITI. simfonični koncert muzTee Drav-Sfe divizHske oblasti bo začetkom marca meseca. Ta koncert ie namenjen proslavi B. Smetane in se bodo Izvajale na tem koncertu večinoma Smetanove skladbe. Obenem pa se bo izvajala prvič •Jueoslnvenska simfonija«, katero |e spisal srbski skladatelj MHenko Pa u novic. Koncert se vrši pod pokroviteljstv'vn g. generalnega konzula CSR. dr. O. Beneša.
— Spored V. martteolneem predmvmnjm. pod imenom »Balada in melodram« za sred« njeioTsko mladino obsega sledeče točke: 1. Uvodna beseda: prof. Emil Adamič. 2. Loewe: Ura. balada. 3. Ipavic: Menih, poje dr. Alekaander Rigo. 4 Kare! Jeraj: Lepa Vida. melodram v narodnem tonu. recitira ga. Vida Jeraieva. 5 Sclvmsnn: Dva tf-e* nadirja, poje g. dr. Rigo, 6 Wa«mer: Zbor predic in balad« S-nte iz opere »Večni mor« nar«, poje gdč Zikova ter ženski zbor.
— Koncart s. V*1n»e Th'errv v*vč«»*tr-ove se vrli dne 4. febr"**-«* v vel*k» dvorani hotela »Un;on« v Lmb^a**' V'«vir-ja spremita skladate!! L. M. ^erianc. aPremltevanfe dveh pesmi na v*ol? ie pa prevzel g. prof. Karel .Icral. spored objavimo kasneJe Pred prodaja vstopnic v Matični kn riga mi.
Jtirie**plr?i in cnnrf OUMPIJSKE IGRE 1924.
Drsanje v Cbamoniz-fo.
Od 2S. januarja do 5. februarja se vrti v Chamoniz-tu v francoskih visokih Arpsh. nedaleč od Most Dlancs prvi del letošnjih olrmprJ»kfh irer: tekme zimskega sporta, ki iTh orzaairfra francoski olim-pfiskf konrfte. Med de verna isrml narodi smo zastopani tudi ml in zato hočemo o tat pHMkl ap>eom«iflt* nekoliko besed o tej ta eVisgm nmnsnsj strmrVega sporta Nali innvTtforri se bodo v Chamnlg-ht merSf s delegat športnih organizacij sledečih držav: Argentine. Avstrije. Be'zMe. Kanada Estonske. Zjednierrh drŽav. Finske. Frna-ette Velike Britanije, Madžarske. Italije. Letonske. l.uzenburga. Norveške. Poljske, Švedske. £vlce in Češkoslovaške.
Te tekme so sledeče: hitrostno drsanje, man falili n drsanje, smočanie, hockev na ledn, bobsleish, car Hita. sankanje, ektkjce-rit.
Marsikomu od nas zvene ti izrazi čisto tuje. saj zna čl jo sporte, k! rfh velika množica zaenkrat le ae posna, ki pa vendar saslužM-i častno mesto v trenutka ko ves svet gleda nanje.
trtrostno drsanie zahteva vale, vajo ki le mogoča le v deželah, kjer vlada več mesecev v letu strog mraz Zato so se rudi s vsemi Tavorfkamf lampijonarov in rekordov okrasili nsrodM kot so Norvežani, ■ Svodi. Vendar so to pa
a tndf Američani navadni na te saortn- tri I jih prav posebno goje na jezeru Placide Lake na severu newyorikc države.
Od lanskega leta sem je svetovni šaav pijon Norvežan S trom, ki je predirkal v Christisnih 500 m v 45'%; 1500 m v T 25»* J*; 5000 m v 8* hi 10.000 m
v 17-37- »/a-
To so k lastne razdalje, za katere se bodo vršni občudovanja vredni boji na tabornem chamonizškem drsališču, kjer je prošli teden Chamoniijec Ouaglia prekosil brez velikega veibanja dva francoska rekorda.
Kar se tiče svetovnih rekordov so sledeči:
500 m. Johnson (Norveška) v 41'*
1500 m, Mathlescn (Norv. v Z 17" 5000 m. Strem (Norveška) v r 26" */*♦• 10.OO0 m. M« t h lesen (Norv.) v 17' 22" *i%
41" 4 ln za 500 m. to je srednja hitrost 43 km na uro: 17' 22" za 10.000 m ie srednja hitrost 43.5 km na aro. Ouaglia, ki ima rekord ure. je predrsai v teh 60 minutah 32 km 274 m. Drsanje je torej silno nase! človeški sport.
O. Junod, ravnatelj narodnega švicarskega urada zs tujski promet, je na sledeči način opisal hitrostno drsanje:
»Hitrostno drsanje hna samo en na* men: poffrer* prostor v ravni črti, napraviti v nasil dirki čim več kilometrov. Hitrostno drsanje je bolj primitivno, bolj erostavno kot umetn ško drsanie. vendar mu pa tudi ne manjka veličine. Glavna njegova privlačnost je boj med konkurenti, razvita energia slednjK opojnost zmage. Ce zahteva izvrševanje ftsnr od drsalca mnofo rbčnostf in zra* joznostl v gibanja, mora prinesti hitrostni drsalec k dirki veliko množino telesne moč!, vztrajnosti in hladnokrvnosti«.
francoski iampfjon OuasTfa razlaga metodo, ki jo mora uporabljati drsalec; da znaša v hitrostni dirki:
»Za te dirke je treba posebnih drsalk; te morajo bhl prav tenke, popolnoma ravne In zelo dolge, močno pritrjene na obutev. Čevlji morajo biti zavezani s traki In ae z visok'mi stranicami
Kar se tiče položaja telesa, le dirkač sključen, prsa hna nagnjena naprej, roke mu mahajo ah pa jih Ima prekrižane aa hrbtu.
Dirkač mora neprestano najbolj paziti na tO, de si ohrani ravno črto in da se premika naiprej malomerno In z vedno večjo hitrostjo. Vsak sunek z drsalko se podaljša, vsakokrat se premaknemo povprečno 6 do 7 metrov.
Največja težava, ki jo mora premagati je umetnost, obračati se v kurvah. Dirkališča na ledu Imajo skoraj vedno Jaičasto obliko In vsaka dirka predstavlja gotovo število kurv. ki jih je treba narediti, a ne s pomočnjo balansiranja, temveč z naglo sledečimi se udarci drsalk, ki obstoj! v tem, da se stavi zunama noga preko druge proti središču dirkališča«
Chnmintzško dirkališče, k! hna 400 m, je izborno za hitrostne dirke in za rekorde.
Sis*em pri teh dirkah je, da se dirka »proti uri«, ki Po Času določa stališče konkurentov. Dva dirkača odhftlta ob Istem času na dveh vs pored nih pasih, ki sta 3 do 5 m Široka.
Vsak dirkač spremeni pas na določeni točki, ki se zove križišče (crolsement). Namen te Izprcmembe je. da vsak dirkač dirka zaporedoma po zunanjem in notranjem pasu in se šanse obeh aa ta način izenačijo.
Iz teh vrstic razvldlmo, da so te hitrostne dirke vse kaj drucega, kot to. kar nam nudi naše žalostno, mokro ljubljansko podnebje vsako d ruso ali tretje leto za nekaj dni aH dober teden po zimi na tivolskem baje r ju. D—a. *   * *
— Sestanek nortm. sefrcle SK ITrTfe se
vrši v ponedeljek 38 tm. ob 20. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Gospo-svetska cesta 14. Udeležba obvezna za vse noEometaŠe! Načelstvo.
Soknbtvo.
— Sokol f. na Taboru v Lr*M»*nt V
soboto, dne 2f». tm. se vrši v društvenih prostorih proslava Sv. Save. Spominski erovor Ima hr. dr Ivan Lah. Po predavan« društvena čaianka. Bratje in sestre udeležite se v ob;lnem s>evtlu. Prosvetni odsek.
— Sokolsko društva v Šiški hna svoj redni nhčir* zbor dne 3. februarja ob 15. v društveni telovadnici s obfčajn'm dnevnim redom, ki ie razglašen na društveni deski v telovadnici. — Isto društvo vabi svoje Člane na sestanek za sestavo kandidatne liste. Vrši se v društven' telovadnici v aedcllo 27 tm. ob 15. — Odbor.
— Sokolsko  gledališče  v RaoovIM
naznanja, da se je igra »Čarovnica pri tVw hiniskem jezeru«, kf ie bila objavljena na gledališkem listu, preložila na poznejši Čas. Uprizori pa se dne 2. In 3. februarja ravnokar isišla nats*aretša slovenska komedija »Veseli dan ail Matiček ae ženi«, pri kateri sodeluje pevski zbor s spremlje-vaniem orkestra. Predstava se bo vršila kot proslava prvega slovenskega dramatika Linharta, ki je bil rojen v Radovljici In bo kolikor mogoče s bajno opremljena, Radi priprav za to uprizoritev prihodnjo nedeljo, one 27. tm. predstava odpade.
Darila«
— Za
ske sadrure Jadrana v Akademskem kolegi m v Ljubljani so nabrali litijski na predajnici pod vodstvom n. notarja dr. Kreve-Ua. sodnem predstojnika žlgona. posest-aika Slanca in Zorna fina 10 velikih vre« Šlvfi, en v aro a drv in vsoto 900 Dfa v gotovini, za kar Usa bodi tsrečeaa naJUkre*
i
Vatikan se veseli Jugoslaven-sko-itaiijanskena sporazuma.
Vprašanje konkordata. — Vatikan aa boji  atarostovenskega  bogoslužja! — Kralj Aleksander poaaH papeža?
Trat, 25. Januarja.
Današnji »Hiccolo dclla Sera« ob« javlja na uvodnem mestu dopis iz Rt« m a, v katerem se poudarja, da je skic* nitev sporazuma med Jugoslavijo in Italijo pobudila v Vatikanu očividno zadovoljstvo, in sicer predvsem tato, ker sv. stolica more le a iskrenim zado« voljstvom pozdravljati vsak dogodek, ki izločuje vzroke mržnje med narodi, kar v polni meri odgovarja krščanskim načelom In smernicam, ki so jih v zad> njihj r*asih paneži dajali v medrebotnih sporih ae nafta ia ločim narodom. It ali. jansko * jur?os!oven«-ki snorarum rn*či novo potrditev na Če? partefa Benedikta XV.. no katerih na i bi ae odnosa »i med narodi presojali v duhu iskrenega pri« jatefistva. spravijivost) in naistro*ie — pravičnosti, f talijanska vlada ie. ne da bi popuščala v varovanju ugleda in trd« noati. ki gre ve'evlasH. novze's načela pokojnega paoers. či*ar miroMuhno de'ovsnje se začenja šele sedaj prav ceniti.
Posebno zsrfovoMstvo pa vlada v Vstfksfm »sto. ker so dotlej, rlokler je obstsial snor med Ttalito in Ju^oslavi* jo. nekateri ju*?o«1ovenski fivlji pod vplivom pravoslavla. smatra ioč rimsko cerkev xa raznarodovalko iztočnih na* rodov, imeli Vatikan *a r*vezn?ka italh lanske vlade v nienifi zahtevah, ki so se jim zdele shsurdne m pretirane. Pod pretvezo obrambe narodnih jugoslo* venskih koristi se je vorlil hu*! ho i proti Vstikanu kot »zavezniku« Ttslije« in proti kstoviŠki cerkvi v prid pravoslsv« ju. Sedanji sporazum pa bo olaišal no* ložaj kato'ičanov v Jugoslaviji in skle* nitev konkordata med Jugoslavijo in sv. stolico.
Pogajanja za Itoetleordat so večkrat zastala, nekaj zaradi netfotovega notra* njega po'oiaia v Judoslaviji. nekaj pa zaradi omenjene ultra • nscijonalistične pronsgande. Sedaj re bodo mogla zopet nadaljevati. Preliminarna dela so kon* čana. ali pri teh delih ni sodelovsl ks* toliski episkopat, temveč samo dvs ka* toliška duhovnika, ki pa nista imela dosti besede, tako da je bil sprejet pred'og. da škofe imenufe vlada. To vprašanje bo eno najkočljivejših v vsem konkordatu. Druso tako vpraša« nje pa ho ataroslovensko hogo*ht*je, ki ga zeli velik del prebivalstva. Vati* kan zelo upošteva to zeljo, toda po* trebna }* velika previdnost, da jugo* slovensko bogoslužje ne postane sred* stvo za odvajanje ljudstva v razkol* niitvo.
Načrt konkordata je ie odobren v ministrskem svetu, se nanaša na vse jugoslovensko ozemlje In povzema 20. marca 1915. ratificirani, a vsled vojne neizvršeni konkordat, kakor tudi 8. sv« gusta 1886. s Crno goro sklenjenega. Konkordat se najbrž predloži Vstikanu takoj po podpisu jugoslovensko«italt* janskega sporazuma in bo pomen j al znatek korsk k notranjemu pomirje* nju in ureditvi Jugoslavije, ker se no* tem ne bodo več dogajala verska pre* ganjanja (sic!), kakor so doslej vkljub členu 12. ustave, ki določa svobodo in enakopravnost vseh veroizpovedanj, preganjanja, kakor je bilo n. pr. tisto, ko je pokrajinski nsmestnik v Zagrebu, Demetrovič. prepovedal v vseh Šolah Marijine družbe, ki so ohstaja'e 300 let.
Ni tudi neverjetno, da bi ob pri« liki svojega noseta pri Italijanskem kralju kralj Aleksander Želel posetttt tudi papeža. Po podpisu italijansko« jugos'ovenskega sporazuma se prično podajanja za poset kralja Aleksandra v Rimu. in tekom teh pogajanj se bo pretehtala tudi oportunost poseta v Vatikanu, ki ga ho gotovo olajševala želja juffoslovenske vlade, ds se čim prej pride do stvarnega in iskrenega sporazuma z Vatikanom.
ltaTiiansko*jugosfovcnski oporszum omogočuje končno tudi sv. stolici ure* ditev vprašanja reške škofije, ki se dos'ej vsled nei z vestnosti povožsis ni moglo rešiti. V Reki je doslej posloval apostolski administrator za vernike ita« liianske narodnosti Z aneksijo Reke k Italiji se odpravi to današnje žalost« no stanje in sv. stolica začrta reški škofiji obseg v mejah Italije. Za škofa bo natbrf imenovan dosedanji upravi« telj Škofije, Ker pa pripsda Reka biv* Šemu avstro*ogrskemu ozemliu. si bo naihrf tudi tu italiianaka vlada, kakor v Trstu, hotela lastiti pravico imenova* nja Škofov, ki jo je ime! prej avstro* ogrski vladar, vendar pa ima Člankar, ds pride do sporazuma med Vatikanom In rimsko vlado, tr sicer tako, ds se tudi ns bivše avstro • ogrsko ozemlje raztegne italijanski zakon o bogočastju m bo tudi tu veljal v Italiji obče ve* Ijavni aezenuarur«. to je. da vlada da vatikanskemu imenovanju škofa svoje pritrdilo.
Članek le nodpmal neki Giulio Ca«-steHl in naslovi trn fe is Rima. a skoraj aa sdl. kakor bi bil t&i*** ali pa vsaj
inspiriran od nekod tu prav blizu, če ne celo z onstran meje, in sicer od krogov, ki očividno niso prijazni pra« voslavju kljub načelom Benedikta XV. in svojemu najprepričanejšemu krščanstvu. Veleznačilno je tudi. kako se bra* ni Vatikan »italoftlstvs«. kako se brani priznati Beogradu pravico Soenovanja škofov, katere pa ni odrekal Habshur* žanom. in kako previdno se izogiba vsake točne besede glede stališča na« pram staroslovenskemu bogoslužju. — Vatikan to željo prebivalstva pač zelo vpošteva, ali veliko previdnosti je tre* ba. ker bi znalo staroslovensko boco* služie odvajati ljudstvo v razkoIniStvo! Očividno so potemtakem v Vatikanu pripravljeni na vse prej. samo ne na
to, da bi ugodili toliko upoštevani želji jugoslovenskega naroda, ki hoče moliti Boga v svojem jeziku. Drugje so se* veda mnogo uslužnejši. Reka. ki spada pravzaprav k senjski škofiji, je dobila svojega aposto'skega upravitelja že pred par leti in pride!ili so mu tudi otok Cres. ki je prej spadal h krški škofiji, seveda vse to za prebivalstvo italijanske narodnosti. Kakor bi na Res ki in na Cresu nc bilo niti ene^a Juco* s'ovena. ali pa da so ti pridcljcni kaki jugos'ovcnski škofijil
Veselje Vatikana na sklenitvi ju* r»os!ovensko*italiianskeca spra/ouma je pač vese'ie tistega, ki meni. da ho iz tuje pridobitve na stroške tretjega mogel kovati svoj dobiček!
Dnevne vesti.
V Lruhitani. dne
Naši »ubogi« Nemci • •«
»Vklfub saintgermainsk1 mirovni pogodbi so Nemci v Jugoslaviji iz* postavljeni   težkemu prepanjsnju.*
Posl. Grsiler v avstrijskem parlamentu.
Naši Nemci so bili pod Avstrijo strupeni sovragi vsega, kar je bilo slo* vensko. Ds se je nam pod Avstrijo tako slabo godilo, so v prvi vrsti zakri* vili naši Nemci na Štajerskem in Kranj* skem. Ti takozvani naSi Nemci so bi'i tudi tisti, ki so narodno misleče Slo* vence v bratski zveai z našimi kleri« kalci ovsiali na Dunaju ter povzročili v zadnjih letih pred vojno in med voi» no samo sistematično preganjanje vseh onih življev v slovenskih pokrajinah, ki so čutili narodno in delovali za ure* sničenje narodnih Idealov. Nasilno ger* manizacijo, ki se je v zadnjib letih pred vojno izvajala pri nas, imajo na vesti ti Nemci, oni so skupno s klerikalci tudi odgovorni zs številne one nase žrtve, ki so začetkoma vojne polnile avstrijske ječe.
Naši Nemci so se tudi prav dobro zavedali te svoje velike krivde, zato so tudi t rumom a po prevratu bežali iz naših kraiev, ker so se unrsvično bali, ds je prišel zanje dan velike osvete, ko jim Slovenci z obrestmi vred poplačajo vse v nebo vpijoče krivice, ki so jih morali pretrpeti od njih v tisočletnem svojem robovanju.
Sodeč po sebi in po svojih običajih so pričakovali, ds stopijo v akcijo ve« šalo, ds zapoje svojo smrtonosno pe* sem svinčenka in da bodo samo Se pu* sta pogorišča pričala o krajih, kjer so nekoč stala med nami nemška gospo« ska domov j a.
A kaj se je zrjodito ob prevratu?
Niti enemu Nemcu se ni pri nas skrivilo lasu zato. ker je bil Nemec. Pokazati smo svojo srčno kulturo in se odoovedali krvavi osveti nad tisočlet« nim sovragom. ki je leža! premagan na tleh. Ali so Nemci nastopali kdaj tako plemenito, tako v resnici krščansko? Kaj bi storili oni z nami, ako bi jim bila usoda naklonila zmago v svetovni vojni?
Pozabili smo na vse krivice In da* nes se med nami gibljejo naši Nemci svobodno, kakor da bi se ne bilo niče* sar priifodPo. in kakor da bi ne bili tisoč let naši naikruteiši tlačite!ji in zatiralci. Samo 40 000 jih živi med nami m ti imajo 21 !«udskih šol s 43 razredi, 21 utrakvističnih osnovnih šol. 1 po* polnoma nemško meščansko Šolo in 1 nemško gimnazijo. V gosnodarskem življenju imajo popolno svobodo, tak* šno svobodo, da nas Se danes v naSi narodni državi gospodarsko ogroJaio in obstoja nevarnost, da nas gosno* darsko podjarmi io. ker nimajo več m o* či, da hi nas zasužnjili duševno.
Naši uradi so še danes nanram Nemcem poosebljena ku?antnost in to* leranca? Dasi je v naSi kraljevini držav* n? jezik izk'jučno srbohrvatsko*s!oven* ski. vendar so nase oblasti v izvaianju tega načela tako mehke in pooustliive. da se Nemec celo v občevanju z uradi lahko poslužuje svojega jezika. Tako postopajo z našimi Nemci vse upravne oblasti, tako naša sodišča, tako naša poštna uprava! Ali se je potem čuditi, da so ti Nemci že pozabili, da ne žive več v Avstriji, marveč v jugoslovenski narodni državi, in da menijo, da bi se jim morali v naših krajih priznati zopet isti gospodujoč položaj, kakor nekoč?
Ta položaj hočejo doseči ne toliko s svojim delom in s svojo aktivnostjo, marveč s pomočjo svojih rojakov on* kraj meje. katerim se predstavljajo kot pravcate mučenike za nemško stvar. Zato slišimo z Dunaja neprestano pe* sem v neizrečnem trpljenju nemškega življa v Jugoslaviji. Ker ts pesem neče utihniti, dasi žive nemški priseljenci pri nas skoraj kakor mali bogovi, bi bilo pač umestno, ako bi jeli s svojimi nem« Škimi sodržavljani postopati tako. ka« kor postopajo Avstrijci z našimi brsti v Korotanu. Reducirajmo vse nemške šole na tri. kakor ns Koroškem, naši uradi naj občujejo s Nemci potom tol« mačev in nastopimo proti Nemcem tudi s vso doslednostjo m energijo ns go« spodarskem potfu. ds damo tako Nem« cen vasj senco povoda sa svoja pri«
26  /anuarra /924.
tožbel Dokler pa rabimo nanram Nem* cem rokavice, nimajo pravice sc pri« toževati!
★  ★ *>
— Stvar, ki zah eva pojasnHn! Pred dnevi smo objavili besedilo udanostne brzojavke, ki jo je poslal novi upravni svet tržaške »Jadranske banke« ministrskemu predsedniku Mussolinru. V tej brzoiavki je govor o naših slovenskih pokraiinah ki so pripndle Italiii. in se lih proglaša za — »odrešene«, nas pa za »popolazioni finitime«. Stvar sama na sebi bi bila nedolžna, ako bi ta brzojavka ne nosila obenem podoisa generalnega ravnatcPa izmed naših inRoslo-venskih denarnih zavodov — »Jadranske banke«, g. Čira Kamenaroviča. Vl.»udnost In kurtoazna ste sicer lepi lastnosti, toda umestni nista takrat, kadar gre za narodno ča«t in za narodni ponos. G. Kamcnarovič pa te mete očividno ne pozna, zato je brez premisleka podpisal udanoMno enunenacijo. ki poudarja, da sta Goriška in Htra »odrešeni provinci«, torej italiianskt. in da je tudi za nji italf»an«;ki m?nUtr"?ki predsednik »poosebljena sreča in slava«. —-Menimo, da se tako daleč nI izpozabil še noben jugoslovenski dr^avPan ne iz-vzemši Stiepana Radića, da bi brez vsakega pridržka priznal pravico Italiii do naših zemeli. Da je takšno prizname narodno izdajstvo, je iasno. Ako bi bil Ka-menarovič zgolj uslužbenec svo:ega zavoda, bi rekli, da se stvar tiče samo njega in zavoda, pri katerem je ostat* ben. in prepustili bi razčiščenie te sramotne stvari zavodu samemu. Ker pa ;e notorično znano, da Je. Kamenarovič glavni ustanovitelj in glavni vzdrževatelj lista, ki ga izdaia Zvezna tiskarna, last • Jadranske banke«, ne more in ne sme biti slovenski javnosti vse eno. ako je oseba, ki daje smer temu listu in ga inspirira, v narodnem oziru tako kompromitirana, kakor ie g. Kamenarovič. Saj je znano, da pri tem listu, ki stoji pod negovim vplivom, sodeluiejo tudi gospod ie. ki igrao veliko vlogo ne samo v naši javnosti, marveč predvsem v naših narodnoobrambnih organizacijah. Ker nečemo. da dobe naciionalno kompromitirani elementi vpliv na našo narodnoobrambno delo. zato ne moremo prepustiti, da se najnovejša afera z udanostno brzojavko Mussoliniiu položi ad akta in zato tudi vstraamo pri zahtevi, da se afera s to brzojavko razčisti do dna. Postulat vse naše javnosti mora biti: kdor stoji v kakršnihkoli stikih z osebo, ki je javno progfas'la naše Primorje za »odrešeno«, ker so le nasilno zavzeli ttaH'anl, nas same pa za »popolazioni finitime« — za kolonis'e, temu nI več mesta v naši javnost, zlasti pa ne v naši narodni obrambi!
— Militaristično razpoloženje drja* Korošca. Dopisniku »Corriere Italiano« je dr. Korošec izjavil: Mi smo sedaj mali in moramo o«tati trideset let v zvezi z Italijo. Toda v kratkem času postanemo ve'iki. In naši konji bodo pili vodo v reki Tiberi.«
— Spremembe v naši vojski. Imenovani so: za podpolkovnika majorja Viktor And re jka in Milan Grebene za sanitetnega poročnika dr. Rudolf Zaletel, za konjen. kapitana adm. kap. Anton Novak, za peh. majorja kap. Ivan Božič, za avijatične podpor, narednika Stane Kveder in Anton Čad. za administrativne podporočnike Ivan Kos, H i n k o Peček, Metod Mohor, Rihard Strauss, Franjo Sedej. Franjo Jorg in Franjo 2maher.
— Potnlno so Tm odjedll. PiS?jo nam: Odkar obstoji šolsko poslopje na Barju, je dobivalo učiteljstvo. ki e moralo stanovati v mestu, pa hodilo poučevat na bariansko mestno šolo, neznatno odškodnino za pot poleti in pozimi. Lansko leto pa je klcrikalno-knmu-nistična večina na predlog nekega klerikalnega finančnega ekonoma kar čez noč odpravila to beraško odmerieno potnlno barjanskemu učiteljstvu Pa pravijo, da so klerikalci in komunisti vzeli v zakup »soci'alno čustvovanie«.
— Novi zakon o taksah In prTstot-b?nab za šolske i'stme v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah se za ta semester že izva'a. In starši, ki ima;o po več šoloobveznih otrok, ga bodo zlasti sedaj ob koncu meseca in pred febni-
?t>v 23
»SLOVTNSK1   NAROOt.   dne ?7 Januara 1924.
Stran 5.
arjevim najemninskim   terminom prav
močno čutili. Najmanjše šolsko naznanilo za osnovne šole mora biti kolekova-no s 3 Din. spričevalo za srednje šole pa 5, 10 in 20 Din.
— Primanjkljaj v občinskem gospodarstvu. 4.794.843 Din ali 19.179.372 K znaša primanjkljaj, ki ga izkazuje mestni proračun ljubljanski za leto 1924. Potrebščine znašajo namreč Din 5.269.917, pokritje pa Din 475.074. Odkod vzamejo klerokomunisti 20 milionov pokritja? Prelože jih na davkoplačevalce.
— Ceškns'ovaško odlikovanja naših dobrovo!jcev. Češkoslovaški predsednik republike dr. Masarvk odlikuje 100 našili dobro vol icev, ki so se na raznih frontah udeležili bo'ev za naše narodno osvobojenje skupno s češkoslovaškimi legiionarii. s češkoslovaškim vojnim križem. Odlikovanja se na svečan način izroče v Beogradu.
— Čiščenje hodnikov.   Z ozlrom na bTezbr'žnost hiSnih lasnrkov. najemnikov, hišnikov itd„ ki se je pokazala v čiščenju hodnikov v zadnjem Času zapadlega snega, razglaša mestnf magistrat sledeče: Po določnih cesmo-pollcljskega reda za mesto Ljubljano z dne 10. septembra 1877. je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik aH najemnik hiše. stavbišča ali drugih prostorov hodnik ali pešpot tik posestva nemudoma očistiti snega In. če vsled tega polzi aH kadar se napravi posledica, tudi takoj posuti s peskom, pepelom ali kako drugo tako stvarjo. Snaženie in posipanje le Izvršiti v Širini hodnika ah  pešpota.   Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, opraviti je snaženie in posipanje vsaj do sedme ure zjutraj. Prt neprestanem sneženju je osnažiti hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnost za pešce. Z dvorišč <e ne sme sneg aH led skladati na cesto, temveč ga je Izvoziti v Ljubljanico aH na odkazana skladišča. Sneg. ki sam zdrčl ali se pomeče s strehe, morajo hTšni posestniki nemudoma ob svojih stroških izvoziti s ceste. Za južnega vremena je hodnike aH pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Ta določila je razumeti tako, da je dolžna vsaka izmed gori naštet'h oseb čistiti hodnik ob vseh svojih posestvih, ki leže v območju mestne občine ob javnih prometnih prostorih, ne glede na to, da so mogoče ta posestva nezazidane parcele, vrtovi, skladišča, h šne strani brez vhodov, zidovi, ograje, kakor tudi ne glede na to. aH je ob posestvu žican hodnik ali ne. Tudi ne oprošča te dolžnosti dejstvo, da cesta ob posestvu nI dovršena. Merodamo je !e. ali teče mimo posestva javen pešpot aH ne. Dalje ne zadostuje, da se očisti hodnfk sam ampak očistiti je treba tudi cestni jarek, ki teče ob hodniku in sicer tako, da se voda z lahkoto odteka. Ce bi se kdo protivU Izvrševati te dolžnosti, dal bo mestni magistrat opraviti dolžno delo na njegov račun.   Poleg tega zadene   prestopnika po cesmopolidjskem Tedu globa od 10 do 1000 Din, oziroma v slučahi neizterljivosti zapor od 6 ur do 14 dni. Izgovor nepoznanja teh predpisov ne opravičuje.
— Nov kovani denar. Kakor javljajo nekateri beogradski listi, namerava državna uprava v kratkem vzeti iz prometa vse papirnate novce po 25 in 50 dinarskih par in jih nadomestiti s kovanim novcem, sličnim drobižu pred vojno.
— Mestna občina nima »pare za — pesek«! Cestni prehodi in nettakovana pota Po mestu so tako polska, da padajo ljudje, ker n:<=n posuta s peskom In se poškodujejo. Takih nezgod je bilo pretekli teden 6 in je bil rešilni voz kar v permanencl. da je odvažal poškodovance v javno bolnico al! na dom A vkljub temu mestna občina pomrznenih potov ne da s peskom posuti. Čemu neki, saj se Pire, dr. Stanovnik In drugi lahko vozijo z mestnim avtomobilom ali pa zmestni-m; konji s prfstavel
— Razkol v organizaciji jugostoventkih železničarjev? To je bil naslov kratke notice v »Slovcskem Narodu*. Na stvari je to»le: Dosedanji predsednik in podpredsednik Centralnega odbora v Beogradu sta bila o taktiki organizacije narodnih železničarjev ! drugačnega mnenja kot pokrajinske organi* zaci je. Iz tega sta morala izvajati posledice in odstopiti. To je bilo pred mesecem dni oh javljeno tudi v vseh slovenskih listih. ' Dne 27. t. m. ae vrši iz. ~den kongres, na katerem ho izvoljen nov Centralni odbor. To pa ne pomeni razkol organ i zaci je. tem« več čiščenje in a tem okrepitev organ i za* cije. — Osrednji odbor ZJ2.
— Zahvala. Ruska gimnazija v Pamv vtCah pri Utiji je priredila na tretji dan pravoslavnega božiča za svoje gojence tra-diciionelno jelko. Ob tej priliki je darovalo Društvo denarnih zavodov za Slovenijo 1450 D kot prispevek za obdarovanje ruske dece. Poleg tega so se odzvala tudi dntga plemenita srca ki so pripomogla, da je božično drevo nudilo dcel nekaj veselih in srečnih trenutkov. Ravnateljstvo gimnazije in gojenci se tem potom iskreno zahvaljujejo omenjenemu društvu kakor tudi vsem os^Hm darovaloem.
— Zatvorltev pomožne pošte Razbor. Pomožna pošta Razbor v področni pošte Loka pri Zldanemrnostu e začasno zatvor-jena.
— Telefonska postaja v Metrtl. Dne
1. janua rm\ ti. e bila otvor jena pri pošti Metlika telefonska centrala z Javno govorilnico za kraievtti In medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
— Sh»ž>ena mesta po bolnicah. Zdravstveni od^ek za Slovenijo razpisuje sledeča fa^raznfena službena mesta Hi sicer: as's'enra za h'zMeničnf oddelek na bo»nld v Celju. upravJtelia v splošni bolnici v Mariboru, upravftelja v javni bolnici v Brežicah, upravitelja v javni hiralnici v Ptuju, upravitelja v javirl hiralnici v Vojniku, strotnika v splošni boln'cl v LhihHan! In* teresenr? se opozarjajo na razpis v »Urad- » sem Usta«,   . i
— Poizkasna kuha aa pTaa. Na mnogoštevilna vprašanja, kdaj da se bo vrš lo polzkusno kuhanje s plinom, aam vodstvo mestne plinarne javlja, da se vrši dne 1. februarja 1924 ob 5. popoldne v telovadnici Mladike. Predavanje je Iz prijaznosti prevzela gdč. Zemljanova, voditeljica gospodinjske šole na Mladiki
— V aahulatoriju za tuberkulozne Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je leta 1923 zglasilo 389 moških. 393 žensk, skupaj 782 bolnikov, pri katerih se je izvršilo 3777 ordinacij. Pljučna tuberkuloza se je konstatirala v 315 slučajih, tuberkuloza drugih organov v SO slučajih, pri 195 slučaih pa se je dognalo tuberkulozo v rodbini. Od pljučne tuberkuloze jih je bito v I. stadiju 285, v II. Stadiju 39. v 111. itadfiu 18. V bolnico je bMo oddanih 48 bolnikov. 5 jih je bilo predlaganih za zdravljenje v zdravilišču, rentgenolo-skih preiskav se je Izvršilo 37, injekcij s tuberkulinom 300. z drugimi sredstvi 16. Od v oskrbi ae nahajajočih bolnikov jih je 12 umrlo. Skrbstvena sestra je napravila na domu bolnikov 232 prvokratnih in 483 ponovnih, skupaj 715 posetov. Zanirrrva je stanovanjska statistika, ki se je vodila od meseca marca dalje. S tuberkuloznim bolnikom so v eni sobi skupaj bivali po I otrok v 7 slučajih, po 2 otroka v 4 slučajih, po 1 odrasel v 102 slučajih, po l odrasel (I) in I otrok (S) v 2 slučajih. l + */„=:l.
= 5, l+4/„ = I, 2=104, 2+«=38. 2+*/, = 19. 2-hsU—9. 4+V. = 9, 3=39. 3+« = 5. 3+*/,=4. 4=22. 4+H =2. 4+»/„=2, 5=5. 5+ % =2, 5+V„ = 2. 5+«/0=l. 6=5 7=1, 7+H=l. 8=2. 25=1. V nnsledniem slučaju gre za obljudeno barako. Take barake postanejo posebno lahko gnezdišča tuberkuloze, ako se med gosto nastanjenimi prebivalci pojavi ietičnik. Žal je pa pri današnjih splošno znanih stanovanjskih neprilika h kako uspešno stauovanjsko-higicn-sko delo van ie nemogoče.
— Celjska vesti. Na Ljudskem vseučilišču se je zopet pričel tečaj Iz knjigovodstva, kateri je bil vsled aeprO'k pr? električni razsvetjavi prckin;en. — »Za-kleti princ«, otroška predstava se vrši v nedeljo popoldne ob 16. v mestnem gledališču. — Športni klub Celje je Imel v torek svoj redni občni zbor, na katerem le bil zopet za predsednika Izvoljen dr. Zoran lošt. — Cerkvena s v e-tosavska proslava se vrši v nedeljo ob 11. v veliki dvorani Narodnega doma.
— Mariborska vesti Delegati vej-nega ministrstva. V petek so dospeli v Maribor delegati vojnega ministrstva ter med drugim obiskali eno največjih tovara za obleke, Jugosfovenski Lloyd. Ore baje za večio naročilo. Podjetje, o katerem se je rre's'ilc, da se v obratu omeji, se je med tem tako razširilo, da zaposluje 600 ljudi, od teh 250 direktno v tovarni, ostale yi domu Sedaj Še 200 novih moči. — Svetosavska s l a v n o s t v korist zgradbe pravoslavne cerkve se vrši v nedeljo dne Z1, trn. v Gčtzovl dvorani z bogatim vsporedom. Slavnost, ki jo priredi srbsko-pravoslavna cerkvena občina s sodelovanjem Glasbene Matice ter voiaške godbe in nekaterih umetnikov, se vrš? z posebnim dopoldanskim vsporedom, zvečer pa z veliko zabavo. Želeti bi bilo, da pride pravoslavna občina v Marboru do Že davno potrebne svoje cerkve. Katoliško občinstvo se sploh čudi, da te tako potrebne zgradbe ne forsira v prvi vrsti vojna uprava sama, ker je vendar znano, da je med vojaštvom največ mož pravoslavne vere, pa nima m nobene prave svoje cerkve. Vojno upravo bi ne stalo prav n:č, ako bi pravoslavni cerkveni ob*;ni odstopila del Dravske vojašnice, na katerem se kakor smo pred kratkem poročali, že Itak nahaia starodavna cerkev. — Odlikovanje z redom Sv. Save V. razreda g. gen ravnatelja Križnica kot predsednika in g. Kende kot glavnega ta:mka Marfborske razstave vzbuja v Mar'boru spTošno odobravanje. Mi smo že svoj čas zastopali stališče da gre tu v glavnem zasluga poleg g. Križnica tudf g. Kerrdu. kot organi-zatonu vseh dosedan'lh razstav. — Težilo kot pribežališče brezsta-njcev Od kar je policija v mestu postala bolj pozorna na razne sumljive elemente, ki se od vseh strani utlhotnp'iajo v Maribor, se brezstnnovamskj reveži zateka to najraje na Tezno. ker je domače prebivalstvo dokai milosrčneie, kakor v mestu. Nastale so pa razmere ki bodo v dogled-nem času nevzdržljive. Reveži, ki dobe zašilo streho, zmrzu.eio pod primitivnimi pod-strešii. Mnogo otrok takih družin sp'nh ne more v šolo Odbor za »Dom ubogih« se ie že opetovano obrnil na razne oblasti, da bi se vsaj prazno stoječe in razpadajoče barake smele uporabiti za brezstanovanice. Tozadevne prošnie pa ostanejo pri odločilni instanc brezuspešne. — Lov na vlomilce. Mestna policija je zadnje dni napravila love na člane vlomilske družbe, ki v zadniem času posebno vznemirjajo oko-ico. Dosedaj se jI je posrečilo vlovitl nekaj čanov te družbe. — Mraz rad! 'bar je. V četrtek ae je pojavi v Mariboru nenavaden gost. ledena burja po svovh učinkih precej podobna tržaški. — Na r o d n o gledališče. V sredo je bila repriza priljubljene operete »Prt treh mladenkah«. Repriza v splošnem nt tako dobro uspela, kakor premiera, vendar pa je bila publika tudi to pot navdušena za oba glavna predstavitfia gdč. Lubejevo in t. Janka, ter C Urvateka. Vsi trije so bili obdarovani s cvetjem. V petek se ponovi opera »Janko in Metka«.
— Nova p"šta na D<~le^|skee*. Pa naredbi ministrstva pošte la brzojava se otvori dne 1. febr. nova pošta s Imenom »Struge na Dolenjskem« (občina Struge, okrajno glavarstvo Kočevje), postna nahi-ralnica »Prt cerkvi (pošta Videm. Dobre-polje)« se pa hkrati zapre. Pošta Struge bo Imela vsak dan peški spoj s pošto Videm-Đobrcpolia. Okoliš aov* pošta tvora; Ji
občine Struge vasi: Čatež. Kolenčavas Lipa Paka, Podtabur. Pod'.?skavec Pri cerkvi, Rapljcvo (Crni vrh), Hievni dot Tisovec in Tržič, dosedaj pušta Videm-Dobrepolle, potem pa iz občine 2užemberk vasi: Hinje, Hrib. Lazina, Pleš Prevale, Ratje. Lopata, Zvirče. Sela. Vrh ia Vlscjec. dosedaj pošta 2užemberk. Poštna nabiralnica v tlinjah se podredi novi pošti Struge na Dol. V ožji dostavni okoliš te pošte bodo spadale vasi: Pri cerkvi. Lipa. Podtlskavec Kolenčavas. Tržič, Paka in Podtabor. Uradne ure za stranke bodo ob delavnikih od 8—12 In 14—16, ob nedeljah m praznikih pa od 8— 10,
— Pozor sankači! Sankaf&če Podutikom pod Toškim čelom ie izborno. Torej ne zamudite prlPke, ki vam jo daje narava!
— Tatjanin večer je snočl sila ino uspel. Poset ie bil izredno velik. Na koncertu so nastopit prve naše operne moči. Vse točke so izzvale burne »plavže. Tudi v kabaretu so sodelovali večinoma Č'ani narodnega gledališča in baleta. Vspored je bii vseskozi zanimiv in zabaven. Po absol-viraniu vzporeda se ie razvila anfmrina zabava s p'esom, ki je trajal do ranih ur. Gmotni uspeh prireditve je bil zadovoljiv.
_ Za ruske akademike ie izročil našemu uredništvu gospod restavrater in kava mar Krapež 100 Din. Svoto smo oddali pri blagam' Ta t Janine proslave. Najprisrč-oejša mu hvala!
— Smrtna kosa. V Stožlcah pri LJubljani je umrl včeraj popoldne g. Ivan P e č-n i k, znani gostilničar pri »Urbančku«. Pokojnik je tast g. trgovca Tomaža Mencingerja in svak gg. MatHe Dolnfčar*a. re-stavrateria v Tivoliju. Pokojnik Je bfl odličen naroden mož. Izboren gospodar in spreten obrtnik. Njegova gostPna ie znana daleč naokrog kot ena nn*V>lišrh v ljub-lanski okolici. Pokojnik Je že deli časi bolehal, sedaj ga je smrt rešila vsega trp.je-nia. Pogreb bo v nedello ob 16. popoldne na župno pokopališče k Sv. Juriiu. B'ag mu snom i n<' njegovi čislani rodbini naše so šalje.
— Aretacija aa Rakeka. DoblH smo fn prlobčujemo to-le pismo: Z ozirom na včerajšnjo notico, pod »Aretacija na Rakeku«, Vam v zadevi svojega moža sporočam sledeče: Neresnično je. da je bil aretiran, temveč le zaslišan, tudi ne odgovarja resnici, da je kupoval kolke od aretirancev s 40% popustom, temveč plačal zanie polno vrednost. Kupil jih ie samo 2 krat In tn ne-vedoč od kod so kolki. Iz tega je razvidno, da ni bil oddaa sodišču. Marija Maraž-eva.
— Razne nesreče. Na stavb:šču dr. M. Kasala v Mariboru tovarne »Zlatorog« si je zmečkal delavec Jakob Kremet desno roko. — V tovarni strojev Jože Pfeffer v Hočah pri Mariboru se Je polil vaienec Konrad Trujak z raztopljenim svincem po obrazu In je dobil težke opekline. — V tovarni mesnih izdelkov Herman VVogerer v Mar ■boru se ie prodajalec Rudolf Zeliška težko porezal po levi roki. — Pri gradb. vodstvu tvrdke »Slograd« V Kranju se Je zbodel delavec Matej Mihelčlč na zarjavelem železu v desno nogo. Rana se mu je zastrupila In ognoiila. Na potu v predilnico In tka'mco v TrŽKu Je padel na zledeni poti Prane Zupan in je dobil pri padcu precej težke poškodbe na več krajih. — V kemični tovarni Ivan Bahovc čt Comp. v Kamniku je padel delavec Matevž Grošelj precej visoko z lestve in se le precej težko poškodoval Pri kovaču Matiji Laluž v Stahovici prt Kamniku si je vajenec Jožef štern na vrtalnem stroiu zmečkal prste na desni roki Pri zgradbi tovarne platnen;h Izdelkov v Jaršah le odletel zidarju Ivnnu SerSenu košček cementa v levo oko in mu poškodoval roženTco. Poškodba je težka.
— MLEKO Združene mlekarne. Vojaška ul.. nasproti belgijske volašn'ce. sprejemalo zopet In to do 15. februarja nove abonente za mleko, ki se dostavlja z voz. mi dnevno na dom In to v pnljuhn! množini. Garanr'ra se za popolnoma sveže. Čisto, pasterizirano m'eko s ca 315% tolšč-nosti. Naroča se lahko tudi telefonlčno, št. 446.
— Kako se zaračunavaju oglasi? Svako poduzeče treba prlgod«ce oglase u novinama I to. bUo da traži radne sile Mi da mušterije nadie. Veliku pripomoć k tome sveopći katalog oglasnih cijena jugoslavenskih novina, koji pored fserpfvih podataka preko načina izlaženia, prostornog objama \ chene ogTasa sadrža'e I uputa glede načina zaračunavanja oglasa, na temeliu kojih se uzmogne cijena svakoga oglasa i za svake nov:r*e bez giuVtka vremena ustanovni. Katalog Je izašao u nakladi JNTERREKl.AM D. D. u Zagrebu. Palmotioeva ul. 18. te se tako dugo dok zaliha ne bude Iscrpljena, svim komerci-jelnim i industrira'nfm poduzećima na zahtjev besrfntno dostavlja,
— ETntf tehniški ples, ld ga priredi akademsko dru*tvo jugoslovanskih tehnikov (A. D J. T.) pod pokroviteljstvom Udruženja jugo^lovansk h inženirjev In arhitektov, sekcMa Ljubljana in častnega damskega komiteja, se vrši v torek dne 5. februaria v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma«. Prlčetek ob H9 zvečer: oficijelni s-nre'em od H9. do 9. čJstl dobiček Je namenim Izpopolnitvi strokovne društvene knjižnice. Vstop fe proti vabilu. Odbor.
— Nahod? Omvobol? Zohohol? Trga-aje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Priletno čustvo kreposti prinese pravi Pelfer-jev Eiznfluld! Najboliše hišne sredstvo, laiša bolečine, osvežuie In jača ter čez 25 let prHjubllen kosmetikum za nego ko-Že.las tn ust* Veliko močnejši. Izdatnejši i« botišf kakor francosko Žganje! S pa kovanjem in poštnino 3 dvninate aH f Specijalna steklenica 24 dinariev: 36 dvojna tih ali 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev In 10% doplatka razPošMIa: lekarnar PltGPN V. TOJTR. STUB1CA DONJA, CUatrg IL m Hrvauk*
_ KINO T1VOLL Kdor si ni predlanskim ogledal grand»jozm-ga trodelneza firma »Indijki nagrobni spomenik«, ima prihodnji ponedePek priliko, da vidi ta umotvor, poln orijentalskesn razkn$}a, divnih scenerfj, čudovite vsebine, očarljive lepota m miline, v glavnih vlogah pa na:bolJ priljubljeni igralci. Tudi mladina ima dostop. BSJJJBJJBJBJBJBJBBSSSSSSSBSSSSSSSSSS^^
Kurent pride!
PREKRASNA STA^^LSKA PROSJA-KINJA.
Kdo še ni čital pravljic 1000 ?n ena noč? Kdo še ni čui o tajnostih Oriienta in i neea harenVh? Film »Prekrasna stamhtil- | ska prn*iakln;a«. ki se ho jutri oh IS. (3.) pop. predvajal za m'adino v kmu Matica, nas povede v misterij Jntrove dežele, v prelestne in čarobne palače obdane z vo-njavnimi vrti. razkriie nam vse rarV<~S:e In lepoto Orijenta in predoči nam vso zlobo, zahrbtnost in maščev«*T**osl Oniemal-cev. Danes in jutri se zadnMVrat predvaia pretresljiva zakonska trpe*»HTa »Grehi očetov«, k. srani vsakega elrt^ica.
— Restavracija »ZVEZDAc. Vsako nedeljo in praznik zajutrknvalni koncert.
— Telesno zaprtje. Profesor Bamher-ger. ki ie spisal učno kniigo o hole7nih srca. Ie doenal. da ie zrenčica »Pranz-Josef« izborno u£inVtno£e odvaillo.
— Nalccnejše In nalnovefše obleke «e dobilo s a m o v Selenburgovi ulica št. 3 pri , Gričar & Mcfač.
Borzna poročila«
ZAGREBŠKA BORZA 26. januarja. — Prosti promet.
Devize: Curih 13.175. Pariz 3 05. London | 370.50.   Dunaj 0.1235.   Praga 254.50. Trst 380.75, Ncwyork 87.50. Budimpešta 0.325.
INOZEMSKE BORZE.
— Curin. 25. jan. (Izvir.) Današnja borza: Beograd 6.65, Berlin 1.35. Amsterdam 214.50 Newyork 5.80. London 24.49, Pariz 25.95. Milan 25.10, Praea 16 80, Bukarešta 2.85. Sofiia 4 10, Dunaj 0.008140
— Trst 26. jan. Beograd 26.325—26.375. Dunaj 0.0312—0.0324,    Praga 66.70—66 90. Paril  103.10—103 40,  London 97.30—97.40, j Newyork 22.95—23.05, Curih 397—398.
— Dunaj. 25. jamiarja. Beograd POP do ! 813. London 300.300 —301..100. Milan 30S4 do j 3096. Newyork 70.935—71.185. Pariz 3172 do j 3188, Praga 2059—2069. Curih 12 255—13.305. i Valute: dinar 806—812. dolar 70.860—71260, Ura 3060—3080.
Društvene vesli.
— ćlan'ce Splošnega ienskega društva jutri v nedeljo 27. tm. ob 4. pop. vse na društveni občni zbor v damski sobi kavarne Emona 1
— Prednustna prireditev §en*jakohča-nov bo dne 16. februarja, na kar opoznr)a* občinstvo in društva, da se izvolijo ozirati nanjo.
— Prvo plesno tekmo za prvenstvo v Sloveniji priredi Klub plesovodij dne 7. fe* bruarja t. 1 v dvorani »1'nion«. Da vlada za to prireditev veliko zanimanje, dokazujejo prijave tekmovalcev razen iz Ljubljane tudi iz štajerske. Tekmovalo se bo v letoSniih novostih: les Rlues, Tango In Boston Rok za prijave je določen do 5. februarja in jih sprejema klubov predsednik g L»»d. čer« ne, Lj"hliana, NVolfova ulica 3. Pri te^m! tn  nadalinem  plesu  sodelujeta  dve godhi.
— Predavanje v druifvu »So^a«. Da« nes, v soboto dne 26. t. m predava v salonu »Pri Levu« g. prof. Josip Jcras. hiv$i dobro* voliec. in sicer: »O umiku čez Albanijo leta 1915.«. V tem zelo intercsanfnem predava« niu bo podal nekoliko prizorov iz strašne tragedije, ki jo je pretrpel s-bski narod. — Vabljeni vsi člani, prtiatelii in drvgo ob» činstvo. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
— SIn\'enxko zdravniško drt/Mvo v Ltuh* l/ani. Nadaljevanje rednega občnega zbora se vrši dne 2 februaria t. 1. ob 3 uri ponob dne v vsenčitišfni dvorani. -~ Radi volitev novega odbora ae pričakuje obilne udeležbe. — Odbor.
— Izredni ohčnf zhnr »Sarodne gnlertfe* je v četrtek dne 31 ta n--a rja oh petih v srebrni dvorani »Uniona«. Prosimo člane za članarino.
PoiTVprfbe.
— Dotični gospod, ki je sinoči v kavarni Narodni dom v LnnVinni zamenjal svoj klobuk z novim črnim se odločno poživlja, da Istega nemudoma vrne pri bla-gajničarki, kier dobi svolegn. V nasprotnem
l sfačaja se bode gospodu odvzel lastnfkov j klobuk po meroda;nem policijskem orcanu
ker ie pod r*r?čami dokazana Indentiteta s
polnim naslovom.
— Dotična dva gospoda, katerim Je znana oseba, ki je dne 17 m. pri Matičnem konrer*u (Stabat Mater) v Unionu nnš'a bel šal, prosim vljudno, da blagovolita oddati sv nt alt nien naslov v Matični knjigarni na KoT»e**r«:nem treu.
— ZguhUa se Je 23. tm. zveCer otročla srva boa od 5?šVe GasMskeea doma po Go-sposvetskl cesti. Duns'ski cesti do Nunske cerkve. Oddn naj se Nunskn ul. 8. pr'tilčje
— Pogreša se od 22. tm. 84 letna starka Lucifa Kralj ki Je odšla omenjenega dne dopoldne od doma Iz Krakovske ulice. O-menfla je. da gre v bolnico, toda se dosedaj še ni vrnila. Starka hna na sebi tem-nomodre obleko, na glavi rujav robec ta črno ruto preko ram.
— Zmbla se Je zlata zapestnica (verl-flea) od Trnovskega pristana It. 4 po Bregu, skoz Židovsko ulico. Zvezdo do Srednje tehnične S"le. Odda na I se pri »Slovsa*
i tketa Naroda« proti dobri aagrsA —
poročila.
FRANCOSKO POSOJILO \ SKUPŠČINI ODOBRENO.
Zakon sprejet s 103 : 61.
— Beograd. 26. januarja, (izv. Ob 12 30.V Današnja seja je trajala do 12. Prlhod-ia je določena za ponedeljek ob 16. popoldne. Predsednik g. Ljuba Jovan^vič ie prid prehodom na dnevni red objavil, da ie zunanji minister predložil v odi.brenje konvenoia, sklenjeno rned Poljsko in našo driavo ile-de medsebojne pravne pomoči.
Minister pravde Je zahteval sodno Izročitev Stjepana Radića in dr. Vladka Mačka v smislu § 117. kaz. pravdnega reda.
Zastopnik minisira trrovine in industrije dr. K o j i ć ie odgovoril na interp jlaclo poslanca dr. liohnjcca (Jug. klub) glede izvoza na*eea vina v Avstrijo. Zadevna trgovinska pogajnnia se še a;sO pričela, prično se v kra kem in tedaj bo dal naSim delegatom navcd:la .da stroso vpo-Števajo zahtevo, da se zavaruje nas Izvos vin. ki so na zapadu izgt:bila ivoi tre. Navodil- pa se imajo nanašati na splošne državne interese, ne pa posamnih krajev. Poslanec dr. hohnjec ie zahteval, da se odpošljejo v delegacijo ki bo vodila pogajanja S Avstrijo, tudi slovenski strokovnjak*.
Zbornica le za tem pričela generaino debato o zakonu glede francoskega 300ml-lijonskeca posojila.
Minister i:nanc dr. Stojadlnovlč Je omenjal razloge za najctle tesa posojila. Kraljevska vlada Je bila primorjna se obrniti za pvsojilo in to: 1 ) radi nujne potrebe obnove opustošenih krajev In 2.) rad! obnove in popolnitve našega vojnega materijala In rborofcvanla vojske. Pri prch>du preko Albanije 1. 1915. je naša vojska izgubila ves vojni materijal, vse topove, v deželi Je zapustila dobro preskrbljena skladišča, a potem le vse prrpadlo. Potreba ie sedaj, da se materijal nabavi In popolni. Ml moramo imeti dobro opremljeno in pripravljeno vojsko, da tako ohranimo sadove, ki smo si jih priborili v dolgotrajni vojni. Obrnili smo se do Francije, naSe zaveznice za to posojilo. Francija nI smatrala tega posojila kot kak trgovski posel, marveč kot akt prliateljstva, zato so p*goh posojMa v finančnem oziru zelo povoljni. Tako posojilo more dati samo prijatelj, nikakor pa se Je ne more d'biti na trga
Posl. Voja L a z I č (zemllorad.) Ie Izjavil da bo njegov klub glasoval proti zakonu, ker nima zaupanja v vladi, ki Je nesposobna, da bi diplomatičnim potom varo-vala Interese države.
Posl. dr. Voja Marlnkovlč (dem.J Je objektivno in stvarno kritiziral finančno stran zakona. Zameri vladi, da ni v zakon sprejela zahteve opozicije o fin. kontrol posojila. Taka kontrola ni samo utemeljena v fin. oziru. temv;č tudi v d'plomatičnem značalu posojila. Njegov klub Je proti.
Posl. Šahih B a J i ć (muM ) Je Izjavil, da bo klub glasovali proti zakonu.
Posl. Sušnik (Jug klub) ni bil na v* zoč v zbornici, vsled česar ie izgubil besedo.
Minister vojne In mornarice general Pešič Je izjavil, da nimamo nlkakih osvo-jevalnih ciljev, naša dolžnost pa Je. da ohranimo in čuvamo vse ono. kar Je bilo doseženo s prelito krvjo naših najboljših si» nov. da čuvamo svobodo naše domovina, vsled če*ar Je ptrebna nujna ffnpolnitev In opremljenost na*e vojske, da more odgovarjati svoji dolžnosti napram krallu Iq domovini. Po debati odrejeno načelna glasovanje Je dalo tale rezultat: Celokupno Je prj poimenskem glasovanju glasovalo 164 poslancev, za zak^n Ift3 poslanci, proti zakonu 61. Zakon Je bil tako sprejet v načelu. V ponedeljek se vrši spc?IJalna debata.
IZJAVA D2, NIVČ1ĆA O
SPORAZUMU. Bombardement novinarjev-
— Rim, 25. iani:aria. (Izv.) Vse popoldne so ital";anski in Inozcrmki novinarji dobesedno bombardirali in pri vsaki priliki oblcgili zunanjega ministra, kakor liitro se te dr. Ntnčić kje v botc-iovih prostorih pokazal. Mnofcoltcvflttl novinarji so vs~ pop-JJne čakali na in-terulev z dr Ninčičem. Nekateri uredniki rimskih listov sn imcM dnl^Še inter-vvieve. Tako »Trihtma«. Pašič ie bil. k?-kor običajno, sploh ncdostopljiv za no-vinarie.
Zunanii minister ie med drugim izjavil zastopnikom tiska :
Predvsem moram na^lafatl, da !• sprelem, ki sfa gt nam ol*clelna TaFJa Ni ItaFbtnsfcl narod pr'rcja'a ve«* čas naše vožnje, napravil na nns izredno ganljiv vt-s. Povsod smo našli Is*a čustva prTlatcTls»va in hvaležnosti. Prs^č^eJ-šega spre'ema si gotovo nismo megli ie« leti
Na vprašan »e o teme1;nih točkah: sporazumna ie Z"«anil r«tnistrr pripomnil, da bo pogodba Imela znaČa' pr'Ja-re'.lske pogodbe. Plode sporazuma o Peki bo za to določena komi«i;a. obstoječa Iz treh iugoslovensktb in treb Hall-»ansk'b strokovn?akov. iutri v soboto dopoldne določila kon^novel'avni tekst In ho protokol sporazuma podpisa v ae« deljo dopoldne,
Olede da1^kn«e?n^st1 pogodbe le fit. Nlnčlč podčrtal, da po^dba ureja pred vsem skupno-fd^'ova*'* r*be> so-sednttj d*-7av na gosn« d irskem po'ki. NaSI medsebojni od^^all bodo nosfafl s to pogodbo v bodočnosti vedno b!J in bol prHate'tski.
Obe kra'jevskt vlad*. f*«n-insVa hi fng^s»ovenska. ln*a»o «alveč*e !*••••«■ 9f ▼ bodo?fTOSt lo rzhoMtafmf -*<eboJnfli j
o4aoiajav med obama drlavaotav
Stran 6.
-SLOVTNSKl   NARODc   dne 27. januarja 1924
<tev 23
KLENSKA NJIVA
DRHmH U 6. DEJHIUIH. II GLAUHiH uloghh
LYH DE PUTTI In ULHDimiR 6JIJ
HHOH
znan iz »pariške grofice" d niogi RHBHTinn.
zbasfce naravne šake. Clooeika žrteo, ki lo p zataJeoala Peklenska n|lna In oellkznslil osen] I  Sobota 26. Januarja. — nedelja 27. |anar|a. — PondeHck 21. fannarla.    petrol*J*k*aa °'elc" KJflD „LŠIlMjailSlči «£f?Or.
Vsebina cele drame ozela nararaost iz
Gospodarstvo.
ANKETA O AGRARNI RFFORML
V Beogradu se je pred pol letom osnovalo društvo »Njiva«, da proučava vsa vprašanja, ki so v zvezi z agrarno reformo. Člane tega društva tvorijo veleposestniki z najmanj 50 hektarji zemlje. V društvu je sedaj zastopanih do 400.000 hektarjev veleposestniške zemlje ponajveč vojvodinske.   Te dni je društvo priredilo veliko anketo o agrarni reformi, na katero je povabilo ekonome,   finančne,   poljedelske in druge strokovnjake iz cele države. Anketa se je vršila v hotelu »Petrograd«. Po pozdravnemu govoru predsednika je povzel besedo prvi tajnik %. Hadži-Djor-djevič. ki je izvaial, da se agrarna reforma ni postavila na sigurne temelje in da je vsled dosedanjega postopanja poljedelska produkcija vtrpela izostanek najmanj letnih 3 milijarde 700 milijonov dinarjev, ne računajoč pri tem na milijarde mrtvega kapitala, investiranega v tovarnah in podjetjih agrarne industrije, kl uh je reforma uničila. Radi tega je treba sedanjo reformo obsodit! tako iz socijalnega, kakor tudi Iz ekonomskega in pravnega ozfra. Tudi se ministrstvo agrarne reforme doslej ni dovolj brigalo za dobrovoljce, katerim je podeljevalo zemljo ter jih zlasti v sanitetnem oziru sila zanemarilo, kar izhaja iz dejstva, da znaša umrljivost pri teh družinah do 50%. Za njim je govoril subotiški univ. prof. dr. Nedeliko-vič, ki je ostro nastopil proti načrtu agrarne reforme, ki ga Je Izdelal narodni poslanec Lalošević in v katerem ta poslanec brani veleposestnike proti obstoječim   določbam   agrarne reforme. Brani vladni načrt z dne 10. Junija 1923. Odločno odklanja agrarno zaščito vele-oosestniške lasti. Ko se je prebila solui> ska fronta.  Je  ves prekosavski narod verovaL da je nastopila doba mirnega in srečnega Življenja. Ta narod je govoril: Sedaj maršira kralj Peter in vejejo srbske zastave,   da nam dajo zemlje! Pod vtisom tega splošnega pričakovanja je tedanji regent Aleksander zastavil svojo kraljevsko besedo in odpravil fevdalizem. V agrarni reformi sta mo-jjočl samo dve nasprotni mnenji: eno. Iti ie za velike posesti, drugo je za male. Nas* cilj ne sme biti maksimum proizvodnje, niti bogastvo, marveč red In mir v zemlji. Ako osredotočimo ogromna bogastva v poedinctb, pripravimo pogoje za najtemnejšo anarhiio. Za flilm Je povzel besedo prof. ljubljanske univerze dr. M. Koslč.kl je kritiziral vladno agrarno reformo s pozitivnega stališča. Očital 11 je nestrokovnost, partizanstvo in nenačelnost. Treba začeti znova. Ce so soci;alni momen-
tt glavna smernica agrarne reforme, tedaj se mora socijalizirati tudi industrija. Toda pri naši agrarni reformi odločuje nacijonalni moment. Končno je osnivač »Njive«, g. Grgin, predlagal, da izdela tajništvo »Njive« poleg vladnega predloga in načrta nar. poslanca Lalo-ševiča nov načrt, ki se bo opiral na sedanjo anketo in ki bo upošteval vse *ri momente: 1. nacionalnega, za katerega je govoril g. Kosič. 2. socijalnega, ki ga je podčrtal g. Nedeljkovič in pa 3. materi jalnega. ki zahteva maksimum proizvodnje. G. Lovrenčič je poročal o slabem stanju agrarne reforme v Slo veni u. Nadaljni govornik je dokazoval, da maksimum proizvodnje ni vse. pač pa združevanje in organiziranie malih posestnikov, kakor v Danski. Nato se je anketa prenesla v sekcije: v poljedelsko, socijalno, trgovinsko-industrijsko, pravno, finančno in gozdno.
TAKSA ZA GRADBENE POGODBE.
Da se nahaja gradbena stroka v težkem položaju, je vsakomur jasno. Ne malo krivde na tem zadene davčno zakonodaio. Ona nalaga ne le gradbenim podjetjem prekomerna bremena, ampak obdačuje tudi gradbe same tako težko, da o kaki rentabiliteti poslopij sploh ne more biti govora. NI čuda. ako potem stavbena stroka počiva. In nI čuda, da ne vidimo konca stanovanjski kalamiteti.
Finančni upravi pa menda izvestni položaj še ni bil zadostno prekaren. Izdala je zato poostrene določbe o plačevanju takse za gradbene pogodbe. Novi zakon o taksah in pristojbinah (Ur. 1. št. 113/368 ex 1923) ima namreč pod tarifno postavko 24. te-le doln~be:
Za pogodbe o zidanju zgradb ali za dobavne pogodbe, sčimur se podjetnik obveže, da komu kai dobavi za pogojeno ceno ali da izvrši kak nosel, se p'a-črde taksa v izmeri po točk? a) tar. post. 12. (Opomba: t. j. 2% od pogoiene vso« te.) Da pa ne bi morda oba pogodbenika izbegnila taksi na ta način, da opustita vsako pismeno pogodbo, določa pripomba: Od vseh listin, ki se pojavita jo pri teh pogodbah kot postr:»n*ke. kakor n. pr.: načrt, pogoji, proračun, zapisnik o licltacll itd., ki jih le pod^tnlk podpisal ali ki so pogodbi priložene, se plačuje taksa od pole pa 5 Din. Ce pa nadomeščata te listina pAtrodb^, se pia-čttle poleg te takse le tak«a od vrednosti predmeta po tel tarifni postavki. Tste-mu namenu služi sledeča določba: Ce se z državnim aH samoupravnim oblast-vom ne sestavi pismena pogodba, se smatra odobritev, ki jo da za Izvršitev dotičnega posla šef dotičnega oblastva.
za sklenjeno pogodbo in taksa se plača po vsebini te odobritve.
Višek zakonodajne opreznosti tiči pa v tej-Ie določbi: Ce se iz pogodbe ne da ugotoviti točna vrednost tega posla, se pobira ta taksa na priznanice (t. j. pobotnice), ko se sprejemajo poedine vsote, obenem s takso iz tar. postavke 33 (t j. takse za pobotnice). Slednja taksa sama pa znaša pol odstotka.
Pravilnik k zakonu o taksah (Ur. 1. št. 116 376 ex 1923) spopolniuie gorenie odločbe še s sledečimi dostavki: Ce formalna pogodba ni sestavljena in tudi ni dana pismena ponudba in pristanek na no, se smatrajo za pogodbo in predhodni račun tudi pogoji, ki nadom :š*aio pogodbo in na katere je podjetnik pristal in jih podpisal; tudi v tem primeru se pobira pogodbena taksa. — Že iz teh določb se razvidi, da je finančna uprava mislila na vse mogoče primere tzbega-vanja pristojbine in da je dosledno zastavila davčnim strankam vse izhode. Umevamo položaj finančne uprave, vendar smo prepričani, da gre tu na vsak način predaleč. Predvsem moramo upoštevati, da tu ne gre za nikako bosrve kako donosno stroko. Nasprotno, ona se nahaja Že naravnost v kritičnem položaju. Že odmera davka na poslovni promet konsumira en odstotek pogojene stavbene vsote. Sedaj naj pride pa še taksa za gradbeno pogodbo v višini dveh odstotkovl Stavbena podiet'a mora'© tedaj, ne glede na eventualen uspeh ali izgubo, od brutto pogojene gradbene vsote odpremiti erarju kar 3 odstotke.
Po našem mnenju je to smrten udarec za stavbeno stroko.
Ugovor, da teh bremen ne nosi stavbeno podietje, ne velja. Res je, da naročnik nosi poleg prometnega davka tudi takso od gradbene pogodbe, ker se mu prvo kot drugo breme lahko zaračuna. Vendar ne smemo prezreti, da se je že dosedaj vsakdo stokrat in stokrat premislil, predno se je pri sedani;h visokih cenah surovin, mezd in drugih visokih gradbenih stroškov cdličil. da zida. Še v večji meri vel«a to za bodočnost, ko mora računati poleg vseh izdatkov še z lodstotnim davkom na poslovni promet In vrhutega tudi z novo 2odstotno takso za stavbeno pogodbo. Koliko se naj zida v bližnji dobi. si lahko tedaj vsakdo na prste preračuna.
(Dalje prihodnjič.)
¥   * *
—S Zadetek konca madžarska Indo-strQa11zac'le. Po poročilih Iz BudimneSte se javlja v madžarski Industriji opasna kriza tako. da so različna pod'etja primorana reducirati svojo produkcijo In odpu-5ča'0 delavstvo. Stroinrne in kemični zavodi so odpustni te dni 15/& svojega delavstva.
IV. LJUBLJANSKI VELE-SEJEM.
Ta eminentna narodno-gospodarska prireditev se vrši 'etos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegovi proizvodi v poljedelstvu, obrti oziroma Industriji. To ie dvoje očes, skozi katera se gleda v njegovo bodočnost. Mi Jugoslovani smo mlada država, ki je polna naravnega bogastva: polje, gozdovi, rudokopi, živinoreja, morje za piovftev in trgovino, vodne sile za električno moč.
Ves svet gleda sedaj, ko smo si stekH svobodo, na nas, če smo sposobni in pripravljeni, da vse te naravne dobrine izkoristimo v obrt: in Industriji ter naši mladi državi pripravimo bol'šo bodočnost.
Pokaza', smo v resnici, da imamo voljo in sposobnost. Dosedanji ljubljanski ve-lesejmi so veseli dogodki v tem oztu; naš narod je sijajno dokazal svojo sposobnost in položil temelj naš- bol;§i bodočnosti. Odlični strokovnjaki iz ČehoslovašVe, Francoske. Belgije. Švice in od drugod, so priznali veliki napredek našega naroda v kratkem razdobju petih let, odkar je svoboden. Naša industrija je takorekoč še v povojih, aif mi imamo vsakovrstnih surovin, na'boljši predpogoj *a njen razvoj. Gledati moramo, da postanemo kar najbolj mogoče neodvisni od tujih tovaren in od ruiega kartala in da bo naš izvoz mnogo večji od uvoza. Agrarija in industrija naj bo dvoje rok na telesu JugoslivHe. ena drugi dodaje in pomaga, da naše gospodarstvo v polni meri napreduje.
Naš napredek pa je treba svetu, tujini, pokazati, ako hočemo, da bo naš ugled :n z njim naš upliv zrastel, kar bo v našo neizmerno korist. Najlepšo priliko za to nu-d:jo ravr.o Itubljanskl velesejmi. Vsi naši pridobitveni krogi morajo tu na plan, da dokaže'o svoj napredek, po katerem nas bo sodil svet V njihovih rokah je. kakšna bo ta sodba In mi moramo naprej ne nazaj.
Po'eg tega pa blažijo velesejmi teške krize, ki vladaio sedaj ter so v velika moralno in materijalno oporo tako našim in-dustrijcem in obrtnikom lot trgovcem. *   ★ ★
—g Zanimanje Poljske za na§ Izvoz. Večja grupa kolonijalnih veletrgovcev na Pollskem ie pripravljena importirati iz Jugoslavije različne predmete. V poštev pridejo češplie. pekmez, sad;e, vino itd. Vsa tozadevna pojasnila daje interesentom Urad Lrub'janskecra velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
—g Nova tovarna za krtače In č°p?čc. Osnoval se je hrvatsko-slovcnski konzorcij za ^ustanovitev tovarne krtač, čopičev ter sličnih produktov, ki se sedaj v največji meri Importlrajo v našo državo. Tovarna bo delovala v največjem obsegu ter bo oskrbljena z najmodernejšimi stroji, tako da bo v stanu producirati vsako, tudi najfinejšo vrsto te robe ter zadovoljiti celokupni potrebi naše drŽave. Računa se tudi z znatnim izvozom v s^s^dne države.
— Prodaja tračne. Pri ravnateljstva državnih žeTeznic v Zacrebu se bo vršMa dne 5. ebruaria  ti. dražba starih tračnic.
—g Drlavna borza dela. Pri vseh »Dr* iavnih borzah deta« ▼ Ljubljani, Mariboru, Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 1. ja* nuarja do 5 januarja dela 220 moških in 146 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 82 moških in 2S8 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 64 — Pro* met od 1. januarja do 5. januarja izkazuie 736 strank, in sicer: 370 delodajalcev in 366 delojemalcev. Poserdovanj se je izvršilo v tem času 64 — Od 6. do 12. jantarja je iskalo dela 24^ moških in 86 ženskih dclav« nih moči. Delodajalci so iskali 122 mo>k h in 57 žens'.ih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 153. — Promet od 1. do 12. januarja izkazuje 1240 strank, in sicer 510 delodajalcev in 700 d-lojemakcv. Posrcdo« vanj se je izvršilo 217.
—$ Gospodarska kriza na Madžarskem. Tz Budimpešte poročajo, da narašča cospo* darska kriza od dne do dne. Znpiraio se trgovine, zlasti z živlienskimi potreba "i na mi, mesnice, kavarne, krojaen;cc itd Trdi trg -vine s papirjem, male tiskarne in grafično tvornice se rariraio in odpuščajo svoje de» lavce. Občinstvo bi si rado preskrbelo živ* Ijenske potrebščine, a te so dmes tako dra* gc. da večina občinstva ne zmaga ogromnih cen za nje.
Glavni nrednik? RASTO PUSTlF M Odcnvnrm nrcdwk: VAf.FVTlV KOPITAR.
Poslano/
Na zadniem protestnem sh^d-j druStva hiš. posestnikov sc je protestiralo proti povišanju cenika za dimnika-ska dela in ra-jonirnnja  v nmctalne okraje.
O navedenem J? refcriral g. Stare. Seveda ne stvarno kikor se bi spod bl'o ampak nam Je očital, da ne viSimo d la po predpisih, temveč di le d^rra lepimo, račune pišemo in denar pobiramo.
Proti protestu bi ne oporekali, ker značaj shoda ni drugega pripustil Vcnd?r smo pa mnenja, da Je dimnikar edini, ki var-i-v vsaki uri imetje posamnikov in največ posestnika.
če je imelo vodstvo res povrv* proti-dimnikarjem protestirati v smisl'i Stareto-vega govora, bi naj mu zabičalo, da naj navede posamne konkretne slučaic. ne na vse pavšalno napada, kakor zgorni omeni-mo. Kar se tiče ceniVa. ki je tako mintma-| len za današnje razmere   prtpontfntamn da J ca mornmo tmoštevati  le s tem. ker Imamo skupno delo. ne več tistega letanja Iz enega konca v drugega.
Mestni molstrl nhžaloteino samo to &\ le vodstvo sVda znbran'lo polten r*7nvor navzočih IlubHansklh m^tr^v v obrambo In pojasnilo navzočim zbranim hišnim po-sesrnfkom.
Zato norfvarrm sr. Stareta d-? pr-kU-če navedene zaMvfre, izgnarerfene na lavnem shodu dne 13. |nn. t. I. v hotel" Unl-wi. v S d^h. Sicer si poiščemo Z2d šče-nja pri sodišču.
— V LJubljani. 16. lan. 1024.
LJUBLJANSKI  DIMNIKARSKI MOJSTRI. Za ta spis uredn:Šrvo ne odgovarjal
Oaiii za ..Sokolski Tabori
VINKO MERHAR
trgovec In posestnik
MAPA MERHAR roj. KLUN
poročena
Dolenja vas pri Ribnici 24. januarja 1924.
€4   Krznar in izdefovatelj čepic
Elfglj Eber
Ljubljana, Kongresni trg §t, 7
Kuhara 111 kuharicu
samo prvoklasna silu sa prima godišnjim svjedodžbama traži
Hotel ,,R0YAL"
Osllok L
T alif tata nikirnter kite: sinls, itaki fti, t$f, lift. tmrniki. Morirmiziraa danski BlaSCe. Prtneetn rakirstn? ppnriia.
i s a
nadstropna v Beogradu na Te-
razijsh poleg kraljevega dvora se proda. Obrniti se ie na advokatsko kancelarijo gg. Dojčinović. Beograd, Cara Lazara ulica br. 4 i poleg Narodne banke). Tel. 13-74
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Jos. b. PUH, L|ub!*ana
Gradaika ul. 22.    Tel. 513
IM]e lote ii drog!) lioZcScvino wt barva
v neprekosljivi dovršenosti
tovarna 3os. Reich
Polfanski nasla 4.
^P^^h; :'\K
-mm-
r"ornt3*-v?ta
n*'bolfe sredstvo protiv kiiavlce nahodi se dobi u svakojap oteci, drogeriji. Glavno stovarište za JugoslavPu:
Farmagenclia
Novi Sad 12449
Mfjfsg&' tj/
C*. F.
urasek
L*ub!jana 7i!fon Bi 12 Ufflsinje ti ter poravllam
glasovirie in harmonije, specilelno strokovno in ceno!
"<rV«- .
jfrl
Brez posebnega obrestna
+
Mastni pogrebni uvod.
# V rlofcofcf žalosti naznanjamo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, sla Je
naš srčno!j ubijeni soprog, predobri oče, stari oče, brst, svak, in tast, gospod
Ivan Pečnik
posestnik iit gostilničar
dne 25. Januarja t I. ob 5. vrl popoldne, po mukepolnl bolezni, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano
preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 27. januarja 1924 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice št. 29., občina Jezica, ni farno pokopališče k Sv. Jurija. Sv. ma*a zadušnica se.bode darovala v farni cerkvi na Jezici.
Stožice, občina Jealoa, dae 26. Januarja 1924.
Glakako talafefia rodbina Paftalk la val •atall aorodnlkL
Najatarefsa slovenska
pleskarska 5n IlEaiska
delavnica
Ivan Brice!1. Dnu s ska c. IS,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530
Ceno češko posteljno perie.
1 k" sivega poTsVublien?cpi 60 FVn. ^olbelegri 75 Din, belerja 85 Din, bnl*?e^r! 95 D"n, fineori 115 Din, nolTjnastPcra 145 Din, velefne^a 175 Din. aaffl-neiSe^a 220 Din. Beli pnh 370 Din. snežnobeli prsni pun 445 Din. PoStnine in carine presto po novzetiu Neu^aiajoče nazai! Vzorci brezplačno. Mnogo priznani in zonetn:h naročil, Ra2poSiI?alnica posteljnega neri* Snchsel & G?.. Wen X!V.. Geibe^asse 9 7.
AC l'!lSl;2!!3
H e
PARTIJA
SLAaawxoif
IN OKRASKOV m     8E ZA VSAKO R   primemo ceno I proda.
kenda
i I
I
i
za Slovenijo ozir. Hrvatsko, ki bi prevzel   istočasno  zalego dobro idočega,, 7* vsakdanjo uporabo
potrebnega predmeta,
Reflektira se «amo na agilne, do-brovpeljane sol dne zastopnike ali veletrgovce. — Pismene ponudbe pod .Zastopstvo 249 " na.Aluma Companv, Ljubljana,
Sv. Petra nasip 7 (ob vodi)
blizu Preicrnovega spomenltca
se priporoča za najcene«§l nakun vseh potrebščin za krojače, cevllarje, sedlar e, slvll!*, toiletn^gi bligaf plefenl«yv galanterije, najboljših slvmnib stro;er
: GRITZNER in ADLER s
posameznih delov za kolesa in za vse sisteme Ovalnih stroiev.
priporoma
Baradna knjigarni
DVOSCOLESA
^nre rma v polno ponrnvo, poniklanje, emajliranjo z
ognjem  in sh'ambo preko zine.
„Tribuna« F. B. L., L;u^l ana,   Kailo.ska  cesta ^t. 4, tovarna dvokoits in otrosJtih vozilkov.
TrboveVski premog in drva
dobavila
Drniba ILIRIJA
Ljuljana. Kralja Petra trg 8
Telefon 220
272
Stev. 23.
»5LOVrN?KI   NARODt   dne 27. (airaarfa I9?3.
Stran 7
r«oc I
aooooaooeoaeooaai
Pisemski papir
o mapah In fkafljab aa drobna ta debelo prlporoCa
narodna knjigarna.
LJiiBLJflnn, Prešernova nlica ?.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vtrm, sorod* nikom, prijateljem in znancem pretužno Test, da je naša iskreno ljubljena soproga in nepozabna mati, go pa
utonila Bali roj. Vari
ii
v petek 25. t. m. ob 4. ari popoldan v 71. leta svoje dobe po dolgi mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirafoce, mirno v p os rodu tsspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo* 27. trn ob 4 popo dan iz h j se laiosti na tukajšnje pokopa išče.
Blag jI spomini
Kamna gorica 25. januarja 1924,
Ignac Bajželj, soprog; Ciril, sin; Fant Prevef |Oj. Ba.žolj, hčerka ter val oatall sorodniki
i
javna dražba.
Na   predlog   Aleksandra  BarŽili, posestnika na
Ptujski gori, se bode v soboto dne
2. februarja 1924 ob 11. predpoldne
na licu mesta v Podložu št. 6 to je v trgu Ptujska gora potom prostovoljne dražbe prodalo zcmliiSče vlož. št. 127 d. o. Podlož, sestoieče iz pare. št. 58 stavbišče v izmer 1 a 16 m in parcele Št. 447 vinograd v izmeri 19 a 15 m s pritiklino za izklicno ceno Din 15.000*— in zemljišče vložna Št. 95 d. o. Janžki vrb. šesto ječe iz parcele 109 stavbišče za prešo, pare. št. 488 gozd, 489 pašnik, 49) pašnik in 492 gozd v skupni izmeri 1 ha 7 a 40 m za izklicno ceno Din 4000*— in potem različno pohištvo in premičnine Poslopje je zidano, z opeko krito, s stre lovoJom, dvama lepima sobama, obokano kletjo, štedilnikom, novimi okvirji v oknih, sploh je bilo prošlega leta vse popravljeno.
Zemljišče pri hiši obstoji tudi iz vinograda, sado-nosnika, nasajenega tudi z novimi dvevest in vrta za zelenavo. Drugo zemljišče pod Janžki vrh je arondirano In pr D^avno za obnovitev vinograda.
Hiša in zemljišče pri njej ima krasno solnčno lego in je jako pripravno za trgovca, vpokojenca itd. Kupcu bode takoj stanovanje na razpolago. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni kr. notarja Franceta Strafella v Ptuju med uradnimi urami.
Ktt. OKRAJ V O SODIŠČE * PTUJU.
t neveste!
Najboljša in na i cenena emajlirana in železna kuhinjsko posodo, se dobi pri
»rOBTUNA"
trg. dr BIZJAK  & Kotnp„
Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma*.
En gros trgovcem znaten popust En deta it
Zahvala.
Vsem. ki so delili našo bol in Izkazati povodom smrti n pogreba našega nepozabnega očeta, staje ga očeta, brata, strica, svaka, gospoda
3vana 3urmana
kralj, delovodja
Izrekamo našo naJtoMcS© znbva'o. posebno pa e». nred-stojnikti in vsemu uradništvu din kciie za naklon enost In poklonjeno cvetje, Časiti duhovščini, vsema zbranemu cenjenemu občinstvu za častno spremstvo k večnemu počitku in vsem t nim, ki so pismeno poslali nam v uteho svoja tolažila
IDRIJA, dne 25. ianuaria 1924.
Bodbina Jar man Jo sorodniki«
solidne
ta tolst
ter gre tudi na deželo.
Feliks Po*Se?££::s Teod. Kom. Uubljana
Palf saška ceste it. a.
Krevet, ftsvboi. fatsalof lllkf la Slfsjsl tatstafacho
Itpal Bi aMMtossjpnjt
bdelovanie posod iz pločevine za (imel, barvo, lak  in med vsake velikosti kakor tudi posod (Ikatle) zs konserve,
Valiva maloga klssusov la mikov so aoil pri
UIHLI OGLASI
Cona   mali hi oglato
ve* ta a btitdt SO par« — Maj mami pa Din S -
Učenec
se sprejme takoj v trgovino s. mesenim blagom na Gorenjskem. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 662
Franc Cerar
družba z o. z.v tovarna v Stobo, poŠta Domžale
Prevzema) > se tudi s'e?i klobuki In slamniki  v popravilo pri Kovačev ič t Trian v Liubljani, Prešernova ulica it 5.
aprofaansajn v sredo.
Zaloga v Celju, Oosroska ul. 4.
VELIK f
za skladišče
aU delavnico
z motornim obratom aa da sa «6 lat v nalam
Sv*. Petra cesta št. 85
Vafenko aH
vajenca
sprejme — »Narodna
knjigama«. Prešernova ul. št  7. Ljubljana
Vafenec
zs izdelovanje itampilij iz kavčuka, kateri te ima v tem delu malo prakse, se apre ime. — Ponudbe pod »Sta m pil ja« na Alo. ms Companv, Ljubljana
732
Usnjarski delavec
kateri ravtune delo pri chrom*tcletini. ae spre i* me za tvornico v Bcof-ar d'». — Ponudbe na: Det* ni«k« dr»ižha rm promet i industriju sirovina. Z#« greh._723
Kontonstinja
za slovenščino in ncm<?if no ter atroiepisie ae iSče ra ta'-n janji nastop. «— Pomidbe « T.ah*-~vr% plače pod »K. A D./71.V na t upravo »Slov. Naroda«.
Grem kol dojilja.
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 719
Iščem gospodično
inteligentno, vsestransko izobraženo, zmožno slovenskega in nemškega je» aika ter knjigovodstva, ki bi anala voditi trgovi« no in gospodinjstvo. V noštev pride|o samnstoj« ne poštene dame z dobrim značajem; m^sto je stal« no. — Ponudbe s naved« bo starosti, dosedanjega s|t«žhnvania. dovršenih sol in izobrazbe, s sliko, pod Neodvisnost^737 na upravo »Slov. Naroda«.
Samostojna
trgovska moc
fleniigovodia. bilsneist. dopi*nik\ ve$č vseh no* traniib nfsarniSHh. kakor znanjih trgovskih no« slov, t večletno prakso na samostoinih mes»ih. z dobrimi referencami In »pričevati. perf«*ktn. zn** njem vs**h treh državnih naredi in ne-mskena jezb *-a. 29 let star. ožrnien. ?rlf menfaH mrstn. m to na«raje v p«*ovln«»o S1ov»»* n»ie. -— Pon»»db#» pod •Trgovska »»pravo
Kanarčki«
pravi in pol>harcerji, se kupijo. — Ponudbe na: Kern. CelovSka ceata 91 a Ljubljana VIL 550
Jezice,
smrekovo čreslo arovico, volno, mer dro, roge in kosti — kupuje DcIniSka družba za promet in in« dustriju sirovina, Zagrrb. Sen si na ulica 4. 722
Bukovo oglje
kupimo vsako količino. — Pošljite nam podroh« no ponudbo, tranzit Po« stoina. Kmeti isko»Trr*nv« sko društvo, Tricste, Rif* fineria 4. 614
Nakon lesa!
Madrfere in bnsttnt1' hrt}* srtni les no meter dol«, do 70 cm debelosti, debla od 7—15 metrov, na vrb" močna od 14 cm naprej, se kupi. — Odda se laganje v komisijo za 4 mc» ♦^uVe d-'S^'e in morale. — Na*ni*|o in natančno po« nudho na R Frizzi. Izvoz lesa, Vuhrcd ob Dravi
712
r n n " n ^ <-   pon ^^Baaaaaaaaaaaaaaar
l   moč/n73«   na , M      *». • fl
Slov.   Naroda« j I      StatlOV?..'*1 1
Polovico vrta
In posestva v Krakovski ulici 29 — naprodaj, cv. se odda v najem. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 683
Radi pomanjkanja orostora
odda Tovarna za ločen je dragih kovin J. Augustin, Liubiian«, Sv. Jerneja ce« sta 231 pet velikih hram: nih sndov iž praveea kla* neva le§m najvišjemu po* nudniku. 613
Stane vanjska hiš?
na Brecj'j St. 21 (p»"ed« mestje Ptuj) z gospodar. s':im poslopjem in stsno. van jem za oskrbnika, le« nim vrtom in enim ora« lom njive, je poceni in nod »'godnimi pogoji naprodaj. — Samo resnim kupcem brez posredoval, cev daje oojasn*!« lastnik Fran J'irg~c, nekarna. Sv lir Slov. Gorice. 642
Prašiček,
tri mesece star. se da v rejo; najraje v kak mlin. — Alckaandrova cesfa it   16.  I.  nadstr 677
Trg* oofiiočnfk
mešane stroke, prednost dober man"fakturist. se spre ime taW»i v mestu na Gorenjskem — Va« •lov oovc uprava »ST^v Naroda«. 661
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivil Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
ORIRT-FILI d. t SiMin.
Zalo?a majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih filmov.
Stenogr»Ur«a-
Stvnieni^lr«
slovensVo«pem«5ka. x vl»* ko o«*nkso. i?rV m**sta. Po* n"rf**'» nod »Velika "'i< t-«a'6»« pa upravo »Slov. Naroda«.
KnjtoTvvofifa,
nerfekten bilanci«*', z v*»*« Iffno praT-so. želi ?tm r*rvi~ nasta^rve H ali aa d~*f*li. — Pon**dbe pod »^vest Hm* na upravo »Slov. Naroda«.
Samostojen vrtn»r
n«*ožen»»»n. !I1 let star. i4ce skalne* sb»?be: vHSc1 |e v vseh nanogah. N»*ra|e v L*Mh1jantr *•••> tudi na de zrlo. — N««!ov p**v*» uvrnuti »SJ   Nar.«. 7ia
Trg« sotrndnik,
vesč v prodaji in detajli« ranju usnja se sprejme za takoj. — Pismene po« nudbe pod »Resna za* nesljiva moč/704« na upr. »Slov. Naroda«.
za pogon z bencinom, petrolejem, sesalnim plinom, sirovim ol em od 3-100 HP
OSERS U. BAUER A. G VIEN XX
»adnorotr. 81-05,
Ceno se proda
prekrasen obfekf
v Avstriji na mejni postaji proti Jugoslaviji na glavni progi južne železnice, pripraven za vsak namen (industrijo, trgovino, špedicije, zalogo).
Crez Sest oralov *6tnllti6a, dve prostorni, suhi in masivni vokladlAiniol (L"gerhauser) z razkladalnima rampama in klotml poleg Se drugih stavb. Lastna normalnotirna svasa s tolozaloo« Cena olaktrlna za silo in lut Zadostne in ne drage delavne moči. Naprava je sedaj kot špedicija v polnem
obratu. — Pismena vprašanja na:
Xav. Mmtheia,
Oraz, Hamboldstrasse 25, ali: Dr. KedoHtaoh, Wien 1» Schaoflergasae 2,
Telepbon Nr. 68-2-82.
Vzgojiteljica
se iSče ca učenca 3. raz« reda ljudske šole. ki hi v prostem čas'i pomagala tudi v gospodinjstvu. — Prednost Imajo one, ki obv'adajo francoščino in klavir. — Ofcrte je na« sloviti na upravo »Slov Naroda« pod M. V./720.
Izorašan strojnik
izučen strojni kljticavni« čar, bil več let tudi kot ■vto*monter in na motornem čolnu. veSč efeks trične instalacije, oženjen — Uče slTTŽhe od 1. do 15. fehruaria. — Ponud« be pod »Monter/6S7« na upravo »Slov. Naroda«.
I    Protom I
Krasen klavir,
kratek, poceni nsnrodai — Korošec, Rimake ton« lice. 736
Olinđer,
modem. 56 cm kroga, em krat pri poroki rabi i en. prodam. — Naslov pove uprn^rti »Slov. Nar.«. 413
Gramofon«
dobro ohranjen, s ptnff*s« mi vred. se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 602
Meblovana soba
se takoj odda gospodu.
— Naslov pove uprava »Slov.  Naroda« 701
2 meblov-*»ni sobi
v mestu se oddajte proti rtOKoiilu 12.000 Dtn. — Naslov pov uprava »SI. Naroda« 603
Dijakinja
se sprejme k holjSi dru* zini na stanovanie in hra^ no rskoi ali v februarju.
— Naslov pove uprava »S,ov. Naroda«. 709
Naprodaj daznsko in moško kolo
v naiholjsem stanju. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 699
Kratek črn klavir.
dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov po* ve unrava »Slovenskega Naroda«. 700
Prazno sobo,
če mogočr s štedilnikom, i S č e m. Plavam nol letu naoref. — Ponudb« pod »Mtma stranka r727« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovci (-ke)f
zaseSniki!
Dobroidoča trgovira r. mešanim h!**»orn v Man« horu. na naiboli promfS ni cesti ISče sodr»'**hni-ka (*co) s 50 do 100 ti. soč d'narii ali več proti vknii*hl na pos^s^vo In s polovično noVležbo na dobi-H-t*, ort»*oma se nro, da nod ugodnimi pogoii — Ceni. ponudbe nod »A. B^in ar«. Ma-tbor. hotel »Meran« ali Li»»b« liana, hotrl »1 Tnion«. kicr «em v n"d~lio dne 27 t m. od 11. do 16. ure in se lahko osebno govori
682
I    pssolila I
Na dobro hrano
ae sprejme nek a i gg. uradnikov sli ursdnic. — Križcvniška ulica K L levo. 710
Pod lastno ceno
razprodajam, dokler traja zaloga: damske zaL ne obleke, plaiče in kom *tume. — Fran Lukf&j Liubliana. Pred Škofiio $t   19 553
Meb'ovano sobo
s posebnim vhodom in električno razsveliavo —-iSčcm za takoj. — Ponud« be od »Hr. F. K./741« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se
moški šivalni stroj
predvojno blago. Ogleda se pri g. Dcr/aj. Cosno« svetska cesta 6. 739
Suhe deske
za mizarje in drva za kurjavo — prodaja po sniiani ceni — Fran Sultar, Ljubljana, Do« ienjska ceata 12. 615
Poravnolnik
(Abrichrmaaehinel. popol« noma nov. 50 cm Strok, s predle/iem — se takoj nroda za 15.000 Din. — Parna žaga Škofljica pri L tubi rani. 666
Ovčje volre
je približno 1000 kg po nizki ceni naprodaj. — latotam 40 m vodovodne Po!*e, Mala vas 40. po?ta Jezica pri Ljubljani. 566
Stanovanje
(soba in kuhinja) zame« niam z enakim ali več* iim kjerkoli v Li- bijanl. Dam tudi nagrado. — Zalokarjeva 16 (RenVoV
717
2 meblovani sobi
in kuhi n ta v sredini me* sta se odda cd 1. februarja do 31. avgusta, t. 1. v naiem zakoncema brez otrok. — Interesenti naj se obrnejo s točno na* vrdho naslova na upravo »Slov. Naroda« pod »Za« Časno'641«.
Meblovana soba,
lepa. z elektn^no raz« sveti javo, ae odda 15. fe« bruarja solidnemu sam« skemu gospod'*, najraje bančnemu uradriku. — Ponudbe pod »Dtn 400 749« na upravo »Sloven« skega Naroda«.
Trgovski ootnik,
Slovenec   30 do 50 let star, prvovrstna moč, se iSče za manufakturno ve* letrsjovino * Ljubljani, — i Ljubljani. Ponudbe s referencami In j zahtevki   je  poslat« P°d
Ročno delo:
prave gorenjske moške bele volnene jopice ?n ženski volneni ,?»jopice kvačkani črni ženski vol« neni pleti — naprodaj. Vzorci zastonj. — Polse, Mala vas 40. p. Jezica pri
567
šifro   »Trgovski    notnlk I 724« na upravo »Sloven« ■
skega Naroda«.
Kot oraktikantinja
v trgovino ali induatrij« sko podjetje želi vstopiti gospodična z 1 »letno od* vetntsko prakso v od v«* t« niski pisarni. — Ponudbe po »Zanesljiva moč/726« na upravo »Slov. Nar.«.
•Kuriti f
Lepo ooremlfena soba (salon)
z električno razsvetljavo in nosebnim vhodom se odda v naiem kot pisar« na aH stanovanje — so* iidnemu, dobro situirane« mu gospodu. — Ponudb** nod Kavalir'694 na upra« vo »Slov. Naroda«.
Iščem večje
nosofflo
In plačam do 100 % obre* sri na leto — Pismene non^dbe p°d »Prvovrst« no jamstvor74S«i ns upra' vo »Slov. Naroda«.
Išče se 100 do 200 t*soč posojil-9
ali družabnika — za vže vneljano trgovino v are« diSču m**sta. — Ponudbe nod »T>««ovee /672« na •ipravo »Slov. Naroda«.
I
Čokati
I
V najem se da več lepih prostorov
na prometnem kraju bli« ru industrije in železnice — za trgovino z meša« nim blagom, gostilno in pekarijo. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 690
Možitev!
Gospodična, izučena gospodinjstva, želi poro« čiti gospoda, ki ima kak« sno obrt ali stalno sluz« bo. Ponudbe nod »Sim« patična/730« na uprave »Slov. Naroda«.
Poštni vTroVojenec
le v dobrih tetih. zdrav, »če alužbe v večiem podjetju kot skladHČnik, vratar ali odnravitelj po« Ste. * Ponudbe na upra« vo »Slov. Naroda« pod »Slovenski nemški Josik 627«.
i
Živinorejski
inštruktor,
oo seda i v državni altii« bi. 27 let star. »ce pri. mernega mesto: no i raje no kakem vele posestvu. — Ponttdbe pod »EV o« nom TTUm as uprovo aSL Naroda«.
» Wander er «-a vto
triacdcžni. le najnovejše* ga tipa. kupi Avto«zavod Roso. Poljanska c. 69. 588
Zlato
kupi po na j vi* jI ceni — Milen Košek, stoter. Can« karjevo nobreiie 31. 703
Soha hlode
vseh vrst in vsake množine kupim —• Ponudbe no: Franc tturelt, pero a togo, Krenj. 517
Knpf aa
do  100  aH 200 m tira
a t a r i h ozkotirnih, rob* nih tračnic in nekaj vagončkov so pre* ▼os lesa na žago. ter ne« kaj starih robnih norm al« notlrnih t r o C n i e. — — Ponudbe pod »Trajnice/616« no uprovo »Slov. Narode«, alo
I *
remicmn?
Ženitevl
Bogati inozemci in pre možni nemSki gospodje želijo srečno ženitev. Da« mam, tudi brez premoge« nja, daje diskr. pojasnilo fnemSko) Aus. Stabrev. Berlin N. 113, Stolpisrhc Strasse 48. 510
Plesne obleke
od Dtn 400 do Dn 12<W v vseh barvah. Po haj tanTncm nsročilu gl-de vrli'osti, ba»-vr in materi iata — poS* em oo no* vzet iu. — P. Ma"dič, Ljuhliana. nasproti glsv« ne poŠte. 679
Vrtne nasarJe
in narade ra parke — v vsakem sfortu in obsegu, ▼ natlepSi irpcljavi — za •solidne    crne. prrvr«m,
nokrsjinska vrtnarita F. Kliment. Graz, Lozarr*h» gasse 19. 516
Zastopnika
i 3 č e m o r vsakem krea iu JtigoslaviJe Jpko la« hek postranski rasl-'?ek »a vpo'-oirnce ali in\*«j!i» de. \rnra*an ta pod »7"a» stopn»'-i povsod* na upra* vo »Slov. Naroda«.
Iščem tihega
družabnika,
po možnosti z lokalom za trgovino z mešanim blagom v mesto ali Izvrn.
— Ponudbe pod »Tihi družabnik/711*   na upra«
vo »Slov Naroda«
- - ■
Ne čakal soo^la^*.!
Naroči takoj: seme. i*J* no dre\'fe. vrtnice, dalijm^ etadiote itd. — Vrtnarsko velepodjetje »Vrt«, Dža« monja in drugovi. Mari* bor. — Zahtevajte ceniki j _338
Premog .
iftrboveijskn, drvo, trdo! in mehka, žagana in cep* liena. stalno v zalogi, —i Premog in drva razva?a*j mo tttdi v vrečah. — Na« ročila sprejema H. Petrie,, Cosnosvet^ka cesta 16.1 Telefon 343. 3191
Zidna opeka,
normalno In močno ž<?o«*i no. priznana kot tnjholj« Sa kakovost, se nudi vsa«: ko   množino   po dnevni1 ceni  — Zaloga na droh* no- Opekarska cesta 18.
— R Smielotvski. s*-ht# tekt In mestni stavbnik, oosestnik opekarne na Viču 13 252
Izredna prilika
za trgovca i
V rdrs vo znano brezkon*
'•cureneno podjetie — se snreime kot ondef**9oS •^rtižabnuc mlsiSI. stilen ♦■<-r» o v o z vlogo na;**»«nj ?r^0OO dinarjev Zasl'1« ?ek do«H cev 100 % vlo* "e. — Ponudbe pod »L. M.« na vrsta^'a hot**?a *1Tnion« v Lirjbljani. 746
Polovica hiše
v oredini mesta — zelo ugodno naprodaj. — No* slov pove uprovo »Slov. Naroda«. 608
Večji travnik
v Mestnem logu se proda, odnosno se da v na« jem. Naslov pove upra« vo »Slov. No rodo«. 729
Proda ae takoj
posestvo«
pripravno eo obrt ali trgovino, obstoječe iz 2 poslopij. 2 njiv in sadov« n«oko. Poslopji ste dobro ohrenieni In stoiits poleg Skofijekih zavodov v St. Vidu nod Ljubljano, ob javni cesti. Nadaljna pojasnila daje Milan Poli« čar, mbear na Bl-du In dr. Jonko fcimvnik. od« vetolk v Li-bliani. *«•• knburgova ulice 5. 702
Ženitev!
Bogati inozemci in pre* možni nemSki gospedje želijo srečno ženitev. — Damam, tudi brez pre« možeja. dste dis. nemSko pojasnilo Ausk. Sfabrev, Berlin N. 113, Stolpische Stresao 48. 363
Ženitna ponndba!
Trije slovenski fantje bi se radi seznanili s Slo« ven Vam I v starosti 20 do 30 let. VpoStevaio se ss« mo tiste, ki imajo primer* no posestvo. Vdove niso izvzete. Stari smo od 25 do 27 let. Denarla ima« mo 1500. 2000 in 2500 do. lariev. —Ponudbe nai sc oo*l jeio na unravo »Slov Naroda« pod »Ameriški Slovenci WHS«.
Vizitke
priporofia
Narodna tiskarna
L Stjeonšin. S{8alc9'
nreporuča najbolje tam* bure, žice, partiture 1 ostale notrcpffinc ra sva g'azbala 13.P2S
POZORI PEKARJH Diamalt
■
tvornice Hauaer In SoboV ko. Dunai. Stadlau. po* karskl sladni ekstrakt« le najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša «s# ostale dosedanie nado* mestke — f^uvsite se sličnih potvorh. naj bo prašek ali tekočina' Za* h^evait«- samo nriftinulnl •Diamalt«! — Glavno za* stopstvo za Jt'eos'flvito: Edvard DuŽanec. S t rosa* maverieva ulico br IflL Zagreb
■J JL Ji LJ JLM J
QU
E67X
22
stran 8.
.SLOVENSKI NAROD, dne 27. januarja 19*24
Stev. 23
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga s omejeno zaveso. Pisarna w Ljubljani, Tržaška ooata ste. t« Tahnlako vodstvo   po   oblaatvano avtortal« ranem gradbancra Inienjnrju.
Projektira in Uvrlujo vso v stavbeno in inlenjerako stroko
spadajoča dela« Delo solidno. Cene konkuiencno.
Cenjenim damam!
Prodno nakanite avilo aa plaana to I leto, poglejte, al v       zalogo pri
A. Sinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19«
Prodala po konkurenčnih ctnah!
^nkadont
sobna pasta.
aobnl prSaak.
Dobi se povsod- — Glavna zaloga drog. A. KAPIC, Ljubljano.
TEODOR KUNO
Ljubljana, Mestni trg 14 (pod Tranco S) latteluje   kostume,   ploSce In toalete. 9031
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel rn na novo založil ataroznono trgovino gospoda Otona lomina
w Radovljici.
Cenjene odjemalce naj vljudne je vabim ln bom postregel vedno % dobrim blagom v spe cen jI, manufakturi, železnim*, steklovini in porcelanu, kakor z raznimi potrebščinami po najugodnejših dnevnih cenah. Z odličnim apoltovanjem
Oton Homana nasl.
Leopold Knez.
Peter Scmko
L tageslovsaska barrarl|a, krtaaratvo la stro|srstvo
LJubljana. Krlifvniika ulica 7. Kupuj« po najvišji oonl kosa divjačina i  lisic, kun, dihu i jc v, vider, zajcev itd.
Prvovrstno 6000
Bukova drva
v polenih 1 m dolga povsem suha se oddalo na cele vagone in tudi na posamezne metre za tukajšnji konzum. Na željo se drva razžagajo in dostavijo na dom J
ttaVRBOB11, lesna trgovska in industrijska d. d., preje «Ios. Lorantl nasl., LJUBLJANA,
Dunajska cesta Stev. 50.
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vlatko Mafdlo,
IJostl mlin - KRANJ.
Kopn)* tndt orača.
Stroje za obdelavo vsakovrstnega lesa
2a žage in elektromotorje, kakor tudi za mizarje in tovarne pohištva poslavlja i jugoslovanskega skladišča po povoljnih plačilnih pogojih in cenah
Bfelker IVerke, Wien XM
Lesremrurejerstrspse 11.
Rabim
Večje gozdno posestvo
s sposobnim lesom za sečnjo se kupi. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Gozdno posestvo 644". OM^*0»o»o»Q*oao"ososososoa
ELEKTRARNE I p<>zo" ' pozo»' INSTALATERJI!
Izolirane In gole bakrena tfee, Bertnaanovo šs*i fBerg-mann.«rOhrrn) kakor ves instalacijski materijal ter e'ektrn-aaotorjt po najnižjih tovarniških cenah. — Največja zaloga v Sloveniji.
Mazuran&Comp., Ljubl-ana
Dunajska ooata SS. Telefon S66 In 223.
Js poplačan trud In dalo gospodinjo, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
MILO .GAZELA'
ALAHA
prvovrstna, novo blago, povsem zrela, so dobi povsod Prva hrvatska tvornica salama, prska j onega masa In motil
Me Gavrilovića
sinovi d- d-, Petrinja
Generalno sostopslvo sa Slovenijos
R. BUKU In DRUO, LJUBLJANA* CfiLJE-HARIBOR
3!
<S Zalop hlfiyirie\j in njnninov
na boljših   tovaren   B6*endorfe',   C* »oka, Ehrbar, H6lcl   Rchmrelnhofer, Original Stinrjl lid.
Tuđi na obroke Tudi na obroke,
Jerica HnM. nt. Dolenc. MticM.
Hilšerjeva ulica številka 5.
.jui .n .ti ■iuir?r?a[7]i?G]ar?r?r?^[?Pr^
pecivni prašek in vanilin-s'adkor
ker je najboliši
in domaČ izdelek
K.
Jesenice«
Otvoritev talnih M HM
Spreiemam dame In gospodične v praktičen pouk, v evrho prlučenfa al aa lastno rabo oomoatojao Is« vrčevetl vsakovrstne modne klobuke«
Nadaijna pojasnila od 10. do 1. popoldne.
Modni salon za damska klobuka
Alojzija Vivod roj. Mozetič
LJUBLJANA, PREO ŠKOFIJO 21, II. BADSTR.
Alfonz Breznik
bivši učitali Glasb. Matic« in sodni Izvadenec NalstareISa in nalsposobneSa tvrdka Jugoslavile
Ljubljana, Mestni trg 3 tftSSE
Zaloga in Izposojevalnica najboljših klavirjev, piani nov in harmonijev BAiendorfer, FOreter, HOlal, Hofaiaa, Original Sttngl, Czaaka eto. — Prodaja tudi na obroke. — Ugodna zameno. — 101 trto jams vo. — Popravila In uglaSevanja najceneje. — Najbogatejča Izbira vfjolin, vseh ostalih Inštrumentov, muzikalij in atrun engroa detail.
■BSSanaeigSBSnBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBSSnBBI
Cone nizko I Postrežba točna In aolldnal
F rtu specerilsKeoa blaga se priporoča tvrdka:
Kovačič & Japelj
LJubljana Kongresni trg It.
(v hiši Uršulinskega samostana).
V zalogi vedno sveže blago po najugodnejših cenah.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Zakon — Dunai.
Na Dunaju nastanjen Ju^crl^van fz najboljše družbe, plemenit, akademik, simec 35 let star, v ugledni treov«;kl poziciji išče v zakon s'mpatlčno značajno, gospodmsko izobraženo reprezentativno damo PoljSe d<u?.be, s nrimrmo
doto. — Le podrobne nnnnnimne ponudbe (po mo'nost1 s sftlco).  katerim  ie zajamčena  pod  Častno b> sedo nn:«;tro£ia
dlskreciia in na željo zvrnit v ;stih, Je poslati pod Sem« meringsvlnter 20-30 10123  na OesterrefcM>che An« *ei£en-Oe«ellschaft A. G.. Wlen I., Wiemer{ras«e Q.
i liipiiše lomite
Generalno zastopstvo«
Brown Boveri.
z mnogoletno prakso veleindustrije sprejme ZASTOPSTO prvovrstnih tovarn in uglednih tvrdk. — Cenjene ponudbe pod wAgilenM na Aloma Companv d. z o. z., Ljubljana.
4 >y*\:~J.
Jugosl. Importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Strofl sa vsako Industrijo, lesno in kovinsko; poliedeljski stroji In orodte; lokomobile in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FASIIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz med! in kovin za vsako potrebo
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.
Tel. inter. 89«
Tof. In*oe. 82.
Naznanilo preselitve.
Naznanjam,   da sem se preselil z Zaloške teste štev. 27 ter imam nadalje svojo
trgovsko pisarno t5b
na Krakovskem nasipu štev. 14.
MIRKO MLAKAR. NAKUP IN PRODAJA VREC,
iunn B0GHTHJ
koncemlonstano elektrotehnično podjetje v LJUSLJRIH,
Bbnmcmn oKInstun nllndno naznaniš, da |c o hlSl lirlullmlteia BennoateniB, H0I16RESH1 TRG STE1I. 19, (poleg nunske cerkoe)
0TU0RIL TRGOVINO
i elekhirtelnrlenhnl predmeti za nizko In visoka napetost.
Oraon|a teletoosklb central, blfnita lelcfcnca ta zvanceo. SenCnlkf za aaaasaa rassoetl|aiio lastnega Izdelka oedno o zalogi.
letonikra aparaioo. —      TeL št. 3.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
. Leben
3
UJ
Preiornova uJica žtev. 2.
Gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij, inštalacija v hišah in to- arnah.
Tehnični nasveti in proračuni točna In kulantna postrežba, zmerne ceno.
Tal
— Zaloga
Veleceniene dame
katere žele fine večerne moderne pbjfT prebodnje slamnike
naj si ogledalo
modni salon damskih klobukov
Angele PeholJ
flleksandrosa cesta tt. a
(nasproti Opere)
FHF
iyile IlUHt Podružnica
aa med dobrimi najboljši! 15-letna garancija.
Prada|a na obroke. Doke se le pri tordkl
IjBbliana, Sodna nI. 7.
nooo mesto,
la Southamptani
— CherbourgO
1. aprila 22- a?rll.i 13. maja
iS BREMEBA tti Southampton in. Cherbour? v IBEiV YORK
George Washlngton
«9. aprila
13. maja
22. mero«
Pr«sident Roosevelt *- tebru-rla    8. marca
Pretident Hcr^ing   11. februarin  15. mar Amerika  •  •  .  •  > 22. februarja 20. marca Odkod a SoatkaaiptsM os dtn pozeel«. — Već tz spodnjih šesto«•>
UNITED STATES unss
Centralno zastopstvo: Cco^-ad, Paiata Beogradskee7adruge, preko puta .Hotel Bristola" - Zagreb, Sledita I Savez Hrvatskih Seljačkih Zaqru«a, Mihanoviieva ulica 2, pieko duta kolodvora — Ljubljana, Bredarstvo Z.cdinienih Am^ri>Jkih Driav, Dunsjska cesta 29. - Sirajevo, Save« Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosna i Heicegovinu, Aleksandrova  ulica 52   — Sniak. Banl:a
za pomorstvo
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
8655
5106
93
EL
Sfev 23
•?LOVfN5K?   NAROD«,   dne ?7 ianuaria 1924.
Snan 9.
Pismo iz Nemčije.
Berlin, 23. januarja 1923. Sedaj je dana možnost, pregledati in presoditi posledice, ki jih je prizadela Nemčiji gospodarska kriza. Lani začetkom avgusta je bil položaj tako napet da je napovedana po komunistih sploŠ-na stavka izzvala demisijo Cunovega kabineta in novi ministrski predsednik široke koalicije Stresemann Je iz a vil. da je zadnji konstitucijonalni kancelar Nemčije. Od tedaj se je položaj temcliito iz« premeni!. Vlada je stala pred tremi osnovnimi zadevami: končati neznosno zunanjo borbo, zatreti probutaiočc se puntarsko razpoloženje in premagati težke posledice finančnega kraha. Te naloge so sedaj rešene.
Ponesrečen komunistični pokret v avgustu ( o katerem je Radek pisal, da jc bilo v enem mesecu storjenih tolike gluposti, ki jih ne bo mogoče popraviti v enem letu) je mnogim odprl oči In pokaza! nevarnost, ?tresemann je prevzel nehvaležno In absolutno potrebno nalogo — likvidirati na vsak ra*?n poguben za Nemčijo pasivni odpor in prepustiti desničar "cm vlogo pristašev »borbe do konca«. Komunisti so opazili, da namerava vlada prenehati z borbo in so poskusili s pntri.iotičmm »bumom*, ki me je pa oopolnomn ponesreči!. Konec borbe v Porurju jc? iztrgat komunistom Iz rok glavno orožje — brezupno poslabšanje položaa v Nemčiji. Proces €>krevan:a. ki ga le bi!a prekinila zunanja borba, se le obnovil z novo silo. Odpor fe bi! končan in krivda z* neusneh ▼ zasedenem ozemlju je padla v očeh večine prebivalstva na sociialiste in demokrate, ki s politiko izpolnitve niso preprečil okupaci'e Pnrur'a, obenem oa so Izčrpal? finančne sile in pahnili drŽavo v nalezlo krizo. V oktobru In novembru je pritiskata desna strtra. Svo-fečnsna preorrentac^a berlinske vlade bi H;tIerov puč le sicer nrepreč'1 nacionalističen prevrat, vendar pa se le javnost precei streznila. Dočim politični prelom ni tako izrazit, je ekonomski preokret v očeh pristnega Nemca nekaka čudežna snreohmitev. Nemčba v novembru in Nemčija koncem decembra — to sta dve različni državi, tn dasl nastajal nove težkoče. ki jih prei ni bilo, je vendar rezultat tega notranlega procesa ugoden za današnjo Nemčijo,
Kaj se je zgodilo? Tiskanja starih fiovČanic je konec, izdajaio se nove. takozvane rentne marke, ki so v rokah poljedelstva In veleindustrlfe. Oba faktorja iamčita za nov denar z defom svojega imet a. Poizkus z rentno marko je fzredno zanimiv s teoretične strani; on seveda Se ni končan, toda fak*ičen rezultat je že razviden iz tega. da je postala nemška valuta s 1. decembrom stabilna ne samo doma. nego tudi v Inozemstva in da so umetno povišane cene že začele padati. Od 26. novembra je padel indeks cen v primeri s predvojnimi od 1 milijarde 535 milijonov na 1 milijardo 150 milijonov (z drugimi besedami v zlatih markah, če vzamemo predvojne cene 100. od 153.5 na 115). Pojavilo se je mnogo Živil tn osamljeni, prazni trgi so oživeli. To je takoj vplivalo na psihologPo prebivalstva, pojavila se je vera v svojo silo, hitrost denarnega prometa se je zelo znižala, efektivna sredstva je mogoče preračunati, dobiček ali izguba v narodnem gospodarstvu ni več zagonetka in povpraševanje po rentnih markah in zlatem posojilu je najboljša garancija in sredstvo za pndoiranie tečaa novih novca-nic Zelo razširjeno je tudi v nemških krogih mnenie. da je Nemčija v avgustu In septembru preskočil revolucijo in prešla naravnost k reakciji.
Zunanji položaj r tičuc jc sedaj razmeroma ugoden, k . je vprašanje kontribucij z večno grožnjo glede sank-cii začasno faktično rešeno z okupacijo
Porurja. Seveda je država s tem nekoliko oslabljena, toda obenem je dobila nekoliko bolj proste roke napram pritisku od zunaj. Porurski premog bo še vseeno vporabivala. Glede nadaljnih sankcij stoti berlinska vlada na stališču, da je izven nevarnosti. Nasprotno, za* četi namerava pogajanja v agresivnem redu t. j. braniti svojo suverenost nad Porurjem in dokazovati komisiji izvedencev, kako je okupacija oslabila plačilno sposobnost Nemčije. V zvezi s temi spremembami glede zunanjega položaja stoji tudi odhod od »politike kata-trof« vseh merodajnih faktorjev nemških meščanskih strank in nekaka ravnodušnost napram sovjetski Rusiji. V teh razmerah ni pričakovati niti revolucije, niti prevrata s katerekoli strani. Možje na vodilnih mestih so se obdržali in jesenska nevarnost eksplozije je minula.
Nemčija stoi? pred volitvami, kt se vrŠe v vseh deželah v prvi polovic? b-tošnjega leta. Ponekod se že živahno pripravI;ajo za nove volitve. Vlada si prizadeva na vse načine, da dobi sredstva za vsakdanje izdatke. Uradniške plače, ki so v primeri s predvojnimi zelo znižane, se izplačujejo z zamudo. Kredit rentne banke je malone izčrpan. Izdajajo <*e nove obligacije do 9 odst., ki pa jih ic težko spraviti v denar. Vlada pomišPa o redukciji uradništva in namerava dovoliti hišnim posestnikom povišan c na*"emnine. da bi se na ta način zvišali tudi državni dohodki. Položaj industrije ic težaven. Rrezooselnost močno narašča in že sedaj je pričakovati znižanje izvoza, ker je v sosednih državah večina Vaga cenejša kakor nemški izdelki. Delavstvo je nezadovoljno in komunisti kakor tudi socialisti nape-nia;o vse sile. da napeljejo vodo na svoj mlin. Upa'O. da izbruhne snlošna stavka, toda delavske mase že niso več tako vnete za raznovrstne eksperimente. Mestoma ^e opažati spremembo v nazi-ramu nemškega nroletarrata. V Porurju de?ajo v mnog'h pod'etiih 10 ur. v nekaterih pa celo 12 ur. Produktivnost se Je v teh pod:et;ih zv*Ša!a za 25 do 30 odstotkov. V splošnem je pričakovati, da bo Nemci!a prihodnje mesece zaposlena z gospodarsko oreureditviio in volilno kampanio brez kak*h važnih zuna-niih sprememb. Oovori se. da bo situacija težka še 3 do 4 mesece, potem pa se bodo razmere zbol-Šale.
Spori med fašisti.
Dt v jtali Unskcm faSizmu ni vse tako, kakor M moralo hiti, je splošno mano. le rcd'iokdat ne prihajajo v javnost vesti o dogodkih, kt kažejo le prciasno, da vladu io v fašizmu tako ostra nnčelna nasprotja, da vodijo do najhuj§ih medsebojnih sporov, do izključitev v masah in končno celo t'*di do dejanskih spopadov med nasprotnimi al strujamt. Tak d~godek ae je pripetil dne 21. t. m. v Napolju.
Tega dne |e hilo v napoljsTccm gleda« liscu sv. Karla veliko faštstovsko manife-stacijsko zborovanje, na katerem je govoril tudi glavni tajnik faštstovske stranke, posl. G i u n t a. 2e taVoj ob začetku zborovanja, ko je nastopil tajnik napoljskega faStzma. Betloni. so se začeli krepki protestni vzkliki, ki so jih ostali zborovalci skušali zadušiti s ploskanjem. Posl. Ciunta ie za« kričal: »Ta krik naa ne vznemirja. Tu ne gre samo za stranko, temveč za Ftatlio!« Nasprotniki pa so kriče odgovarjali: »Fa» Sisti smo mi. Mi amo fašisti iz leta 1921!« Krik in vik je trajal dalje, da je bilo zbo« rovanje nemogoče, vsled česar je poslanec Gr-nta dal nalog orožnikom In faSistovskl milici, da so odstranHi motllcc. ki so - se mirno odzvali pozivu in cd'lt. Hrup pa se je nadaljeval potem na trgu pred gledali« ščem. ki ga je obkolilo vofaStvo. Demon« stranti se niso razkropili niti potem, ko se je a trombo dal r»o-sW na mrhod, In je priSlo do precej hudih spopadov med pra* vovernimi fašisti tn vojaštvom na eni in demonstrant na drugi strani. Veliko ttevilo demonstrantov je bilo aretiranih In bilo jc tudi precej ranjencev. Enega so morali prca
peljati v bolnišnico. Dentonat racije m jate nad dve uri in ae je lete pot m vojaštvu posrečilo napraviti mir in red.
Demonstranti ao bili pristali bivsege stotnike Padovanije. ki je bil med prvimi ustanovitelji feltema in njegov najndttcnej« 21 pobornik v južni Italiji pa je bil lani i mnogoštevilnimi tvojimi pristali iiključcn iz »franke, ker ni odobraval Mussolinijevcfa absolutizma.
Pristali Psdovenije ao v Napolj« teko močni, de ae pravoverni feliati bole ee uspeh pri bodočih volitvah. S tem manife* atacijakim zborovanjem je atranki pač bo« tel a sondirati tla in je prav v ta namen prišel v Napolj sam glavni tajnik stranke, posl. Giunte, ki je tako spoznal, de so napoljsks in sploh ju2no*italijanska tla pre* ccj nevarna za pravoverni fašizem. Tako je tudi umljivo, zakaj Muaaollni sam name« rava kandidirati v dveh volilnih okrožjih, v
m danskem m — napol jskesal V lom bard' akem okrof jo ao feliati gotovi svojega uspe« ha. ali Mnaeolini kandidira tu. ker je bil Milen rtbrrdlffrr njegovega faiiatovskcga delovanje; v kempenljakem okrožju p« stoji falizem na precej slabih nogah In tato naj bi kandidatura »vodje« zajamčila uapeh. ki bi bO drugače selo negotov. Vkljub vs?mu tema ps nI izključeno, da pravoverni fa>l« zem dolivi pri bodočih volitvah zelo ne« vlečna presenečenja, in ne samo v južni, temveč rudi v srednji Italiji. Napovedujejo se namreč kandidature raznih »izobčencev«, kakor Miaurljcva, Corginiicva, Calzabinije« va. in aicer v Ledju, Umbrijt, in te kandi« dature bi mogle znatno Škodovati službenim listam fašistovske stranke. Vsekakor vodi t ve za faSiatovsko stranko ne pojdejo tako glad* ko, kakor si morda predstavljajo in žele njeni voditelji.
Sociialni vesfnik.
SOCIJALNO ZAVAROVANJE IN ZDRAVNIKI.
Oz referata na občnem zboru ZRZ.)
Zakon za zavarovanje delavcev, ki obsega bolniško in nezgodno zavarovanje, ter zavarovance za starost In onemoglost, je v veljavi od I. julija 1922. Tn, zakon, to moramo priznati, je grnndijozno delo, ki ki ima namen restf na inu jnejla socijalna vraSanja. Toda vkljub svoji veličini, ali bolje ravno zaradi svoje veličine, ie izzval mogočen odpor pr| vseh interesira nlh skup'nnh ic v kratkem času, odknr se izvaja. Vzroki temu odporu so psihološkega, gospodarskega, socijntnega In političnega značaja. Zakon jc bil hitro sklenjen, uveljavljen tako rekoč ^reko noči, brez predhodnega zalnfcresfrnnja javnosti In brez sode'ovanta prizadetih gospodarskih korporaeli In strokovnih organizacij. Prinesel pa le abrtl in industriji ogromna bremena, to je resnica: v samoupravnem ozira pa ni zadovoljil prav nikogar, ne delodajalca, ne zavarovanca. Vsled centralistične koncepcije zakona nimajo ne delodajalci, ne zavarovanci onega vpliva na upravo, ki h? ga želeli Imeti. Zato je povsem razumlftvo. da so počele gospodarske korporacije industrije ter obrti, kakor tudi delavske strokovne organizacije kampanjo za noveliranje zakona. Zastopniki obrti in industrije zahtevajo stvarno In denarno samoupravo za okrožne urade, fe zdaj pa znižanfe prispevkov na zakonito možni minimum ter pocenitev uprave; zavarovanci se upira* pos'ablanju zakona, zlasti pa zahtevate za poslovalnico večji del po« s'ov bfvi'h okrajnh botirišklh blagajn, dalje so odločno proti popolni zbirokratfzadji soci'aTnetra zavarovanja.
tn zdravniki? Nihče ne bo tajit, da ao zdravnik? najvažne* čln'teljl pri Izvajanju bolniškega In nezgodnega zavarovanja. Izvajanje socialnega zavarovanja bf bilo brez zdravnikov nemogoče. Naloga zdravnika le tedaj velevažna, pa tudi težavna, ker vršimo svojo službo ob krlžajočlh se Interesi! v neprestanem koncentričnem ognTo. Tn kaj le prTneslo socijalno zavarovan e zdravnikom? — Bridka razočaranja ponl?an?e In socijalne krivice!
Socialistično kr:v?čno Je. da zakon obvezno zavaruje vsakoga. ki daje telesno tu duševno moč v najem brez ozira na to, kolfko dohodkov Ima. Poniževalno in sramotno je za zdravnika, da mora za majhno odškodnino zdraviti člana In vse njegove svojce, čeprav ima le ta petkrat, desetkrat večje dohodke, kakor Je plača zdravnikova. Ta določba zakona se ne da utemeljiti z nobenega socijalnega vidika.
Zakon bi moral sloneti samo na socijalnih načelih. In zavarovati samo one, katerih obstoj bi bil ogrožen v sfučahi bolezni in nezgode. Vse druge osebe bi morale biti brezpogojno izključene od obveznega zavarovanja.
Ravno tako ne sodijo v zakon prostovoljni zavarovanci. $ 7. zakona za zavarovanje delavcev našteva osebe, ki n so obvezane, da se zavarujejo po tem zakonu. Toda z^dnft odstavek Istega paragrafa pravi, da se lahko tem fimeSčeneem s posebnim statutom zagotovi zdravnik* pomoč in zdravila. Zdravila menda samo radi lepšega, glavno je cenena zdravniška pomoč! Toda določila zakona niso samo
I za rđravn'ški stan poniževalna, temveč
zanj tudi nevarna, ker ga. ograZajo %' ek-sistenčn! možnosti.
I t50 določa, da rcluje vprašan;e zdravniške službe glavna skupščina okrožnega urada z odobritvijo osrednjega uroda. Ta skupščina lahko sklene prostovoljno izbiro zdravnikov, aH pa nastavi pogodbene zdrava ke. Ako pa med okr. uradom In zdravniki ne pride do soglasja, so državni in samoupravni zdravniki dolžni zdraviti člane po minimalnem tarifu. Ta določba je dvorezen nož za okr. urad in za zdravnike.
V trgu D. je samoupravni zdravnik, s katerim se okrožni urad ni mogel pogoditi.
V tem slučaju mora isti zdravnik kot samoupravni uradnik zdraviti člane okr. urada po minimalnem tarifu, kar je zanj neprimerno ugodneše. Nasprotno je po mestih. Dvoreznost zakona rodi vedno slabe posledice, kar povzročuje večne boje, ter neprestano ogroža enotno zdravniško fronto, kakor tudi onemogoča enotno ureditev zdravniške službe po celi državi.
Za »Zvezo blagajničnih zdravnikove, ki je doslej vestno in -pošteno vršila svofe društvene dolžnosti in se tudi vselej zavedala velike odgovornosti napram zavarovancem, kakor tudi napram uradu, so zaključki iz predstojećega kratkega referata sami po sebi dani. Mi moramo forsirati noveliranje zakona za zavarovanje delavcev, a to v sporazumu z vsemi fnteres ranimi skupinami. Ako bo vsaka skt>alna postopala samo za se, se bo zgod;Io. kakor vozu, v katerega so se vpregli ščuka, labod tn rak. Nazaj je vlekel rak. naprej ščuka, a kvišku labod, voz pa stoji še danes tam. 1-e s skupnimi silami in po sporazumu v vseh važnih točkah bomo ustvarili zakon, ki ne bo samo veličasten, temveč tudi moderen ter socijalen in pravičen na vse strani.
O resolucijah gospodarskih korporacij Je naša sodbn sledeča: l. Brezpogojno odobravamo zahtevo, da morajo dobiti okrožni uradi stvarno in denarno samoupravo. 2. Napram zahtevi, da naj se pris-pevkl znižajo na zakoniti nrnlmum, smo skeptični. Tudi če se to *gedi. bo dobiček za industrijo in obrt minimalen, okr. urad pa lahko prid* v položaj, da ne bo mogel vsled finančnih težkoč zadost'ti zakonitim dolžnostim 3. Pridružujemo se zahtevi zavarovancev, da naj poslovalnice vodijo večino po»bv okr. boln. blagajn.
A ml zdravniki zahtevamo: 1. Samo obvezno zavarovanje za vse osebe, katerih žtvltenie bi bilo v slučaju bolezni ogroženo. Določiti Je višino dohodkov, preko katere mora biti obvezno zavarovanje Izključeno. 2. Prostovoljno zavarovan.e 'e nedopustno, zlasti pn zavarovanje ki jamči samo zdravniško pomoč. 3. V § 150 mora odpasti določba o prisilnem zdravlteniu po državnih In samoupravnih zdravnikih.
Gospodje kolegi! Odboru ZBZ dajmo v smislu gornjih Izvajanj nalogo, da stopi v stik z vsemi Interes'ranlml skupinami, da se doseže noveliranje zakona. Le nko bi odbor prf teb skupinah s svoio namero ne uspel, naj sestavi resolucije in jih pošlje na pr'stojno mesto. Vsporedno s tem pa ie nufno potrebno, da skušamo vzpo-stavftl enrmo zdravniško fronto od Trl-g'ava pa doli do Vardarja. Enotna državna organizacija vseh blagajničnih zdravni- «
kov bo kos, da zaščit! Interese ne samo blagajničnih zdravnikov, temveč vseca zdravniškega stanu, katerega znken za zavarovanje v svoji sedanji obliki sta.ne ogroža v njegovi eksistenci.
★   ★ *r
INTELEKTUALNI DELAVCL
Od. 25. Julija do 2. avgusta lans\eca leta se Je vršila v 2cnevi seja komisije za intelektualno kooperacijo ki Jo je imenovalo Društvo narodov, koncem leta pa |c bit sklican v Parizu mednarodni kongres intelektualcev, o katerem smo že poročal'. — Predsednik omenjene komisije pri Društva narodov Je francoski prof.spr f.lr.z^l jo Bergson. Včlanjeni so intelektualci sk rai vseh narodov Evrope In Amerike. K misija Je razpravljala nrjprcle o anketi gL'de Intelektualnega življenja in položaja duševnih delavcev v raznih državah. Anketa Je b la sestavljena po načrtu, ki ga Jc d ločila komisija za predlansko leto. O rezultatih ankete so referirali: 1. Jiillan Lnu-cher in sicer o opazovanjih nekaterih podrobnosti   pri   duševnem  delu.   o metcd.ib
za statistiko o duSevn^m č:\j. pouku mo» demil) jezikov, literaturi in tivilizncfjl Ig pomenu teh studii za mednarodno cbl?žanffj| o intelektualni propacardi v Pranriji. statističnih podatkih o splošni narodni kult liri v Belgij iin o gibanju za ol^novo naeijo-noiJic kulture v Italiji; 2. rektor dunajske univerze ie pred:».val o razmerah inte'e^tu-a!ne?ra dela v Avstriji: 3. von RemhoM a položaju nemške znr.nrsti ln d lovanju društva vzajemne pomoči; 4. von Helczki o prvih rezultatih ankete v državah ccnfr.il-ne in vzhodne rTvrope: 5. Rcverd ui o splošnem pojmovanju univerz v Severni Ameriki, o položafu gospodarske vede v Ameriki, o ameri.'kih f ndacijah. akademijah In znanstvenih društvih; 6. W. Martin o življenjskih in delovnih razmerah niTbe-iko* v raznih državah. Martin je naglasa! da se njegovi podatki tičejo 17 dr/av. Ugotovljeno Je. da blagostanje ali beda med glasbeniki ni odvisna samo od ekonomskega položaja, nego tudi od drugih faktorjev, kar Je razvidno n. pr. Iz Intenzivnega Življenja avstrijskih glasbenikov.
Komisija je sklenila objaviti omenjene referate in ustanoviti amlogne komisije v državah, ki bi mogle po svojem go-spMarskem pelo/Mu pomagati onim državam, kjer je intelektualno življenje ogroženo. Osobito se je komisija zanirrala za položaj ruskih emigrantov in Je pooblastila rusko komisijo v Prasrl, da ustanovi rusko nacijonalno sekcijo. Nadalje Je bilo rešeno vprašanje glede mednarodne izmenjave med raznimi bibl'otckami. ki se morajo ▼ to svrho specializirati in organizirati med sebojno zposojanje važnejših znanstvenih knjig in revij. Pri Društvu narodov se ustanovi meduniverzitetni Informacijski urad, ki bo skrbel za to, da se bodo lahko menjali profesorji in akademki med raznim! nacljonalnimi univerzami. Komisija se le bav'la ttrdi z Idejo ustanovitve mednarodne univerze in za nov tip vodiča po zgodovini, ki naj bi ustvaril zavest vzajemnosti med posamnimi narodi. Italijanski delegat Rufini Jc rcfcriral o problemu mednarodna konvencije glede arheoloških Izkopnin in publikacije njihovih rczlutatov. v zvezi a tem referatom Je komis?|a sklenila, posredovati pri mednarodni akademični zvezi da sestavi načrt za vse važneiše arheološke l7kopn**ne v bodoče. Komisija hoče preprečiti tajno izkopavanje, skrivanje aH razpe-čavanje starinskih dragocenosti, ki so bile doslej pogosto v rokah posamnlkov samo sredstvo za pridobivanje bogastva.
Na dnevnem redu je bl'o tudi vprašanje mednarodnega Jezika, ki ga |e sprožilo že prej Društvo narod -v. Po dolg? debati o esperantu je komisija sorcJ?!a predlog, da je treba v prvi vrsti gojiti In Izučavati žive jezike in tujo literaturo, ki je eno najzanesljivejši! sredstev za Intelektualno zbiranje med ljudmi. Da se omoiočf to zbls^anje med umetniki raznih narodov, jc občina otoka Kapri b'izu Neaolja predložila komisiji del rbsc?nega samostana, ki se nahaja v ckolfct Komisija se je zanimala za ta predlog In dotični samostan postane počasi sredice znan*tvenega delovanja za kulturno In Intelektualna zhllža-n|e med intelfcrenco evropskih natr-d^v. — Francoski delegat je predlagal, nai komisija posveti večlo pozornost i?mctnrkom. osobito pa problema glede moralne pravica umetnika do svojega umotvora in glede stl-
Fr. Z.
Gospoda Kociperia zadnje potovanje.
To zgodbo sem slišal v vtaVu In je Imel gosood. k? io je pravil, polno kov-čegov sabo in dovtipov in je povedni, da ni verižnik, ker ne trguje z verigami, nego je mantifakturist.
Kako ie ime onemu gospodu, ki jc o nem gospod mamrfakturist pripovedoval zgodbo, sem že pozabil, pa mislim, da je to vse eno in da je tudi Kociper n. pr. čisto dobro Ime zanj. ka:ti itak ne bo bral te zgodbe, ker je že umrl.
Umrl pa jc bil rsvno ob začetku ggodbe in to v zdravilišču, kamor ?e bU priSe! z ženo na odd*b. Prišel ie na od-d"h. pa je doživel izdib — ta dovtip ie takisto od gospoda pripovedovalca z manufakturo in jih ie irrcl bogato zalogo, ne vem. a*i so bili vsi njegova last. ali iib je imel le v komlsiii. Pa je Povedal, da Je izdihnil gospod Kociper na brzo roko. kar oblečen in obut. in je bila gospa jako žalostna, ko ni imela sabo zame obleke in tudi zato, ker ji nI blagopokojni rain*k umrl. kakor bi se spodobilo, leno dorra, nego je umrl v tujem kraju in ga oo odtod šele prepe-Utvati domov v sijajno rodbinsko ra-
kev — takšen prevoz silno stane! Clm več pa človek ima. tem bolj stiska, fn ie reč pač taka. da zato ima, ker stiska.
Tudi gospod hotelir ;e bij obupan in je vil roke. kaka nesreča je zanj mrlič v hotelu. Tukaj da je zdravilišče, tukaj da je sploh prepovedano umreti!
Potem sta se obupani hotelir in ne-utolažna gospa menila m sta se zmenili tako? kar s prvim nočnim vlakom naj se blagopokojni ra;nik skida domov; gospod hotelir osebno in hotelski vratar, tako zanesHva oseba, mu bosta po-magnh v kupć in bodo rekli, da ie gospod Kociper malo oka "en. Ccr tri ure bo že doma. in ko bo doma. ga ne bodo več poSiljali nazai. pa bo vsa stvar op-avlfena brez zd'-avniSkib komisij in ogledov in mrtvaSkih potnih listov m dvojnih krst fn posebnih vagonov In spremlievalcev in vsega drugega spaka, ki ga je treba po postavah 1n po železniški tarifi, če prevažalo mrliča.
Tako sta se zmenila In sta bila oba zndovolfna. neuto!a?na vdova in gospod hotelir, neutolažna vdova fe hvaležno pogledala hotelirja in obljubila, da bl!žn;e Isto zopet pride, in Jo je gospod hotelir vljudno uščrpn;! v okroglo nadleht. kajti je bila družina Kociper "ako ugledna ?n imovita družina, le nekoliko umazani so bili. kakor rečeno — pa je to po navadi tako.
Zgodilo se je, kakor sta se zmenla. in je imel blagopokojnlk klobuk na ko-rajžo, gospod hotelir In gospod vratar pa sta se preSerno smejala, ko sta ga vkrcavala v kupć. in se je sme;al tudi gospod sprevodn;k: sprevodniki niso nenaklonjeni potnikom boljScga stanu, ki ga imajo malo pod kapo. Gospa je dala sprevodniku gospodovo voznico in ga prosila, naj ji pusti moža v miru. saj vidi, kakšen da je. in je sprevodnik galantno salutira!, kati so naši sprevodniki kakor kavalirji
Oospa je bila nežnega spola fn jo jfe bilo strah, da b? se vozila vkupe z blagopokojnlkom; stopTla je v kupe drugega razreda, tam je bila živahna družba. Blngopokomik na takisto ni ničesar pogrešal v svojem kota tre:ega razreda in je šla do semkaj, hvala Bogu, stvar v redu.
Toda se fe P« por« zgodfo. da .le oblast v vlaku stikala za vtlhotaplje-nim saharinom in drugo tako robo.
Gospod mamrfaktuHst. kf je pravil to zgodbo, je de al. da je tihotapstvo prav za prav edina obrt ki zdravo uspeva v našom kraljestvu, nemara zato, ker je vlada ne podpira In zanjo še ni izda'a pravilnika.
In je povedal naprej, da je v kupe ju pri b'agopokojnem gospodu Koci-perju sedel gospod, ki mu ni bilo vic£
stikanje carinikov po vlaku. Všeč pr mu je bilo trdno soam'e gospoda Koci* perja, pa je gospodu Kociperjn na!)a*a1 v žepe polno mahnih zavojčkov. Po tem je mimo zaspal in je bilo jakn presenečen fn nedolžen, ko ga je zbudil carinik. Ni pa bil nedolžen gospod Kociper, preglasno je zoper njega pričala prepovedana roba po žepih.
Gospod carinik se jc ogorčen trtt-
z gospodom Kociperjem in je dejal, da tako zakrknjenega človeka Š? n? videl hi je poklical v vlaku posbiioče^a orožnika. Orožnik jc dejal, da pozna take ptiče in je s puškinim kopitom dregnil gospoda Kocipera. ali se bo zbudil ali ne. Nato se je gospod Kociper prekucnil in le orožnik zagrmel nadenj, dn je to nasilje zoper javno stražo, postavil se mu je v bran z bajonetom in je ja-drno zapisa! carinika in drugega gosoo-da kot priči In sta oba iz?avila. da Inbko prisežeta trikrat zaporedom. Orožnik ?e bil jako srdit, izjavil je še enkrat, da pozna take ptiče, potem je uklenil b!a«ro-pokonika in ga zopet potihnil v kot.
Gospo Kociperjevo je bilo na domaČem kolodvoru sram, ko je videla, da ima njen ramki soprog neprijetnega posla g orožnikom. In se je potuhnila kar domov, kajti so Kociperjevi Jako ngledna družina, kakor rečeno.
Drugi dan pa ji Je bi! ra nki zopet aa razpolago v mrtvašnici in ga ie dola
neutolažna gospa kar odtod svečano pokopati v sijajno rodhinsko rakev — tako i je bilo takisto prav. vsaj doma ni b:lo razvlake! Drugih sitnosti ni imela. kaUi ie bil poročal orožnik, da jc bil od rajnika napaden in je za to navedel priče; torej ni bilo dvoma, da je bil rajnik v vlaku živ. Mislim, tudi blagopokojni rajnik je bil vesel svoie smrtne kose, drugače bi se moral zagovarjati zaradi javne sile in tihotapstva, opravki s sodnijo in s carino pa niso nikakšea užitek.
Tako so bili vsi zadovoljni m sta se nazadne resni*no vzela vdova in gospod hotelir in sta bila prav lep par — bilo srečno!
Take zgodbe rad poslušam — na rečem, da so zlagane. Vse je mogoče. Saj je tudj v naš oddelek v vlaku prišel carinik in je gospoda z manufakturo natančno prefskal — mene je pustil v miru, mene že pozna — in je s carinikom hodil orožnik.
Bila je zelo kratkočasna vožnja m ko sem izstopil in se poplavi ;al, sem sa gospodu manufakturistu prsrčno zahva-,;! za pri«azno družbo. Rekel je: »Prašim, prosim.c in naj pogledam, ali nI po pomoti kaj prišlo v žepe moje zimske suknje. Pes jc bilo osem zavojčkov in sem mu jih seveda vrni! in sem se jako čudil
sifan. 10.
»SLO V C     K I   NAROD«   dne 27 Jančarja t
btev. 2o
penal za potovanje umetnikov. V to tvr-
fco le bila izvoljena specijalna podkomisija, ki bo proučila ta predlog. Nadalje se je govorilo o konvencijah glede umetniške In literarne lastnine, o protekciji univerzitetnih titulo v. čijih upore ba se danes nezadostno ali pa skloh ne protežira.
Iz navednega sledi, da vedno bo!) raste spoznanje kolike varnosti so intelektualni delavci za usodo In obstanek posam-nih narod t/, kakor tudi za mednarodno vzajemnost In solidarnost. Kajti samo potom spoznanja tega. kar le v resi 1:1 dobrega In lepega v življenju, lahko pridemo do intelektualnega In kolektivnega napredka CloveStva. V tem oziru Intelektualni delavec ni organ opredeljenega razreda ali posamnega sloja, nego voditelj in predsta-vitelj občečloveškega in nacijonalnega napredka.
fvaa Plcstcnl^.k:
Kramljanje.
Ljubljara je najbolj blagoslovljeno mesto če smatramo za osnovni del blagoslova gostilne. Jaz za svojo osebo prav nič ne zamerim Cankarju, da je Ljubljani nadel neizbrisno znamenje: prestolica pijančevanja, čeravno Ljubljančani največ pile jo, mi nI znano, da pa mnogo na račun Ljubljančanov največ pijejo tulci, priseljenci fn prislinjenci, ml je pa znano. Pa brez zamere.
Sa tudi ne morejo drugače, kot piti lavno. Ce pa že piješ, pij dostojno, v korist gostilničarja in v korist ljubljanski občini. Da moreš obema ustreči, moraš veliko piti In ker delaš iz idealnih motivov, ne pojmujem, kako moreš zaiti v register pijancev. O tem bi vedeli povedati samo policaji, ki imajo tenko moralo, pa dobre živce. Jaz tudi. Vendar nisem tako trdosrčen, že iz ozira nase ne, da bi tudi jaz obsojal te tujce, ne oziraje se na to, da sem sam tujce, in sebe in nje uvrščeval v kategorijo pijancev, ki delajo čast in sloves ljubljanski zgodovini.
Pa kaj bi se toliko zvrnčall na tujce, priseljence in prlslinjence. Dosti žalostno, da Ljubljančani ne morejo vsega opraviti sami. Pri nas ni tujcev In prav lepo shajajo, le škricev ne morejo.
In zato ni čudno, da so se Ljubljančani tajcem umaknili, tudi gostilne opustili. Najbolj pa je Čudno, da so tudi pijani In sicer mnogokrat. Od česa, kako In kie, je drugo vprašanje. Piti morajo, simulanti pa Ljubljančani niso, ta čast jim ne po božji In ne svetni volji ne pritiče.
Moja žena je stroga m energična ženi* cm, pač Iz prejšnega stoletja, ko ženski svet n| bil tako pomehkužen In pristopen. Zato jo imam rad.
In ker sem se držal navad tujcev, pri-stinjencev v Ljubljani In bit razglašen radi javnih obhodov v gostilne kot pijanec me Js skrbna, resna Ženica energično posva-
»Janez, Janez, tako ne bo šlo. Pij ko-Bkor hočeš, kadar hočeš samo v gostilni •e«. To svojstvo ima najbrž iz sedanjega stoletja, dasi drgače ni hinavsko in zahrbtno bitje, kot so ponavadi vse njene so-vrstnlce.
In ubogal sem jo; saj sem jo rudi moral. Kaj bi s kregom v hiši in s prepirom, ko Imam pa že v mestu toliko in tolikanj prerekanj In žalostnih ur. Nisem si hotel greniti tihoielja večernih ur doma in sem sledil po ženini navodilih.
Zapustil sem Fajmoštra, Kolovrata, Mačka in vse moje ljube prijatelje, nisem ira pustil vina, kakor mi je žena svetovala. Uspeh je bit isti.
Moji prijatelji dobre dušt razumejo ne samo svojega ampak tudi moj položaj, Id ni tako lahak in zato tembolj razumljiv. Oženjem niso, da si se že precej čnsa kritem ženijo in kaj bi tisto, stanovanja Tmaia, v hišah so dekle, so hlapci In so pobje; gostilničar ne vpraša, kam nesel vino, kdo ga bo pil, pove samo cene; raje pa vpili deklo ali poba, kot pa gosta, ki ie njegov stalen odjemalec. Toliko smo po nasvetih žene na izgubi. — Povsod Je pač davek, prostovoljen aH neprostovoljen.
Moji prijatelji me že poznajo dalje časa In me poznajo, ko sem bil prost In me poznalo, odkar sem oženjen. Kakšnih ve-Hklh sprememb na meni ne najdejo. Jaz Jih pač In ker so poznali In poznajo moje potrebe od prej. je razumljivo, da jih poznalo tudj seda.
In dekla je šlapovina ... Med tem smo na peli in vriskali na zdravje našim znancem, ki jih ">e z*pri lemenat
Vsak dan hi vsako noč,
bog tf dni svojo pomoč.
Tebr talnr.
meni denar.
Tebi vitolino,
meni dobro vino...
Vsak po svoje
bova Šla skoz* boje... Ni ravno klasična ta pesem, aH naša je. Ne vem kako je bilo z deklo, pije ga bale rada, dolgo je nosila in za drag denar prinesla slabo vino Ali bilo ga je dosti, nas je bito mata, prijelo se nas Je. Vsaj to.
To se le zgodilo prvič. In nI vrag, da sem težko koračil proti domu, ki Je precej oddaljeno od središča mesta, kjer ie bilo naše pir ova ne Ključa nisem imel od veznih vrat, klicati sem morat hišnika in preden sem mogel oznaniti svoH ljubi ženici sladko vest, da nisem bil v gostilni. Je poteklo po! ure. In malo, pa bi se bU pokesal večera In noči.
Veliko začudenje me je oblilo. MisHl sem sedaj me žena sprejme s vso slovesno prijaznostjo, me obloži s vsemi lepimi priimki, pa sem se zmotil.
»Ježeš Marija, zopet si pijan. Kdaj boi tf drugačen ostal. Ce nima! te proklete pijače pa nisi srečen!«
Jaz sem Jo začudeno gledal In Je nisem mogel razumeti, to pa zato, ker sem dobro razumel In se tudi po njem točno ravnal, njen nasvet
In sem H zabrusil, kakor sem tami slab glas in sem tiščal usta in besede, da bi me žena ne spoznala, oziroma ne ugotovila kollične zavžitega dara boljega.
»Saj si sama rekla, da naj pijem kolikor hočem, samo v gostilni ne, fn jaz nisem bil ne v gostilni, ne v kavarni, se spi od nikjer javno pokazal, pa me tako naumili«.
•Ali ni zadosti...« jaz sem že mislil, da Jo potolažim, da te vidi hišnik, ki Itak vedno govori, da samo pijancu ješ. nll al zadosti, da bodo o tem vedele Jutri vse babe v hiši. da si se zopet priklatil ob 2. poroči domov. Da si bil trezen ne bodo govorile.«
Težko sem prišel k sapi, ali nekaj sem
spravil skupaj;
»Ali ti si me sama učila, da naj pijem,
samo v gostilni ne.«
»Je že res: mislila sem. da te na ta način spravim na bol šo pot, pa vidim, da si star grešnik. Ker veš. koliko ljudje govore o tebi. nikamor ne hodi pit. kar m!sni piti, pij doma. ti ga gre pa sestrica iskat.«
»Toda družba?«
»Saj Imnš družbo! Mene, otroka In sestrico: hočeš še več?«
Odnehal sem. ker nisem bi kos hTtro-sri žennlh besedi in sem sklenil, da bom pil, kolikor bom pil samo doma.
Tretji dan sem že hotel vina.
»Ne boš j denar rabTm za drva, za milo, za sladkor, jaz ne bom brez kave«, ml je osorno zasolila ženica.
Kaj sem hotel?
»Sploh ne p'j!« je bil njen   zadnji la
najiskrenejši nasvet
Primorala me je. da sem napravil pismeno zavezo, kjer se zavezujem, da ne bom zahajal v gostilne, v privntn« stanovanja, kjer bi dobil priliko, da bf mogel piti. da doma ne bom pil in drugo. Podpisal sem jo In Jo tudi deloma drž'm. Strogo se Pa držim vseh točk. ki jih ne vsebuje zaveza In je vendar mogoče priti še do kakega božjega daru.
Dosti me Je žena nkanlla, uknnlt sem Jo jaz in Jo bom še. Pa brez zamere.
Zdraho.
UČINKI PREHLAJENJA__
VREME V KOSTEH.
Prehlajenju kot vzroku bolezni so pripisovali v zdravstveni vedi naivečii pomen od Hipokrata pa do Sch5n-leina (1793—1864). Schfinbin, ki ie uvedel v medicino naravoslovno smer, našteva v svojih znanstvenih spisih Še 80 bolezni, ki jih baje povzroča prehlaje-nje. Od teda: pa je začela vera v pre-hlajenje pešati. Že za časa V i r c h o w a, ko je prevladovala v med:clni patolo-ško-anatomska in patološko-fiziološka smer, so se jell odvračati od pojma »prehlajenje«. ki ga ni bilo moči točno precizirati. V dobi baktcriologije pa so mu odrekli vsak pomen in vpliv.
Od tedaj pa so se nazori zopet bistveno izpremenili. Pred vsem se je ugotovilo, da je kot prehlajenje smatrati posredno ali neposredno oh laj en je telcsa.ki se na pr. pojavi, ako se hudo premočimo stoeč v vodi ali ležeč v mokri obleki, ako spimo v hladnem zraku na goli zemlji ali na kamnu, ako delamo v mokroti. Prav tako nevaren je nagli prehod ogretega telesa na hlad. na primer v mrzlo kopel ali na mrzli zrak zimske noči. Le vpliv prepiha Šs ni popolnoma pojasnjen, ki ga nekateri zdravniki sploh zanikajo, akoprav je dognano, da prepih na pr. skrajno neugodno učinkuje na prosto ležeči zobni živec. Z neizpodbitnimi poskusi se je pa tudi dognalo, da je popisano o h 1 aj e n j e gnalo, da je popisano ohla'enie neposredni povod gotovim obolen em. kakor nevralgijam (na pr. ličnega živca) in revmatlzmu v mišicah, ker oškoduje živčna in mišična vlakna. Tudi katare sluznice, na pr. v nosu in sapniku, povzroča prehlajenje neposredno. Za druge, zlasti infekcijozne bolezni pa ustvarja dispozicijo, to je, pripravlja Hm tla. To si imamo na pr. pri plkičnlcl tako razlagati, da se mikro-organizmi. ki povzroča o plHičnico, stalno nahajajo v gornjih sopilih. Toda zdravim pljučim ne morejo blizu In do živega. Sele močno obla len le telesa jim da priliko, da se razširijo na pljuča In jih oškodujejo.
V zadnjem času pa se je razbistrilo še drugo staroznano dejstvo, napram kateremu medicina tudi ni vedela zavzeti pravega stališča. Vsakdo pozna ljudi, ki so tako občutljivi, da čutijo iz-premembo vremena vnaprej. Pogosto ču emo od njih opazko: »Me že trga, jutri se Izpremenl vreme.« Stari kmet-sik vrači ki so bili izvrstni opazovalci, so o takih Imdeh rekli, da imajo »vreme v kosteh«. Mnogi zdravniki so to možnost tajili, danes je pa tudi ta uganka pojasnjena. Raziskave na polju radio-emanacije so pokazale, da so na protinu m revmatlzmu bolehajoči pohabljenci ranjenci In vsi. kojih obolenje je odvisno od sečne kisline, občutllvl ga vreme, to je, da začutijo izpremembo vremena vnaprej. Povod tej prikazni je po dr. Czarnikanerjn emanaetja, ki Jo Ima v sebi zrak m ki se povsod pojavlja. Luknilčasta zemeljska skorja vsebuje radij, ki se potom emanacije dviga t zrakom kvišku. Kakor znano. Imenujemo emanacijo kemiško pretvorbo radila v plin. Ker razkraja radij sečno kislino v amonijak in ogljikovo kislino, nam postaja jasna zvezda med sečno kišimo, emanacijo In barometersklm sta-Vai prt katerih piaaoavijaaia
sečne kisline nt v rean, torej onu ki . bolehajo za protinom in revmatizmom, I čutijo vreme zaradi tega, ker ob kritičnih dneh nanje posebno močno učinkuje emanacija zraka.
RADIO BALSAMICA.
Dr. RableJeva.
»Beogradski Dnevnik« plie o gorenjem preparata sledeče: Pred nedolgim časom smo v našem lista pisali o novem uspešnem sredstva proti revmatlzmu Radio* balsamica« kojega je iznašel g. dr. Ivan Ra-lejev. mlad ruski zdravnik, kateremu Je Jugoslavija zamenjala njegovo veliko domovino in katerega zdravilo je pokazalo izredne uspehe pri zdravljenju vsakovrstnega revmatizma.
V tem času ko Je Izšel prvi Članek, sta se zdravila dva člana naše rednkcije z radio-balsamico. Opozorili smo že takrat, da bomo o uspehu zdravljenja obvestili naše čitatelie.
Oba Slana sta občutno zbolela na težkem revmat'zmu v sklepih. Skozi nekaj tednov jih je zdravilo več beograd. zdravnikov vendar brez uspeha.
V slovenskih In hrvatskih l!st?h smo opazili več beležk, katere so se najpovoij-neje izražaje o «radio-balsamicf». Vsled tega smo poiskali g. dr. Rahle jeva. kateri stanuje v Kosovski ulic! 41 In ca našli v njegovem velikem modernem laboratoriju, ker prepnrra svoj »radlo-bnlsamica«. Bil Je vrlo l?ubeznjlv ter nam je za naše urednike radevolje Izročil nekaj stekleničk: svo-|ga preparata na poskušnjo. Zgodilo se Je čudo — Po nekolikokratnem mazanju s preparatom so otekline lzp'ahn:ie In bolni
redu, torej oni ki
adi so ozdraveli tako. da je obojica danes popolnoma i/lečena brez vsakih psledic najsibo na organizmu ali koži.
Radi tega smatra urednštvo za svojo dolžnost da ta Izreden slučaj obavi ter vsakemu revmatiku najtopleje priporoča zdravilo »Radio-balsamica«.
Z medicinskega stališča so to hitro delovanje »radio-balsamice« utemeljuje s tem, da se Je g. dr. Rahlejevu posrečilo po dolgem neumornem Iskanju spojiti proteinfer-mente s spicif čn'mi antitoks'ni proti revmatičnemu strupu. Ti antitoksini komuni-rajo pri masranju na specifični način, lahko preidejo skozi kožo v bo'ro mesto In nevtralizirajo revmatični strup ter izravnajo tudi po revmatizmu desform'rnne členke in mišce. Vsi elementi sestoja preparata »rad!o-ba!sam:ca«, popravljajo s svojim Intenzivnim delovanjem funkcije, ki so prekinjene od procesa bolezni, hitreje kot vsa druga dosedaj znana antirevma-tična sredstva.
Po zdravljenju s preparatom »rr-d o-balsamlca« se je opazilo, da se cel organizem vidno popravlja, apetit raste, drbro span e. samozavest se zveča in mišičevje se okrep'. Osobito pripravno lečilo je »radio-balsnmica« tudi radi tega, ker ne potrebuje nobene dijete.
H koncu nai bo iskrena hvala slovanskemu bratu g. dr. Rahlejevu. ki ie v dveh letih svo:ega. pledonosncsa delovanja celemu narodu storil neizmerno usli:go s tem, da je nešteto nesrečnikov re$TT ene nnihuj-ših bolezni. On ie tisti, ki svoje prognnn-stvo nI uporabil za posedanje v »vrtin« In »krožkih« ampak v svojem laboratoriju delujoč za -enp.nost in biagoi človeštva — naj bi vsled tega ostal vedno pri nas..*
To in ono«
BORBA ZA OBSTANEK IN MEDSEBOJNO POMOČ.
Rodi se mnogo več bitij, nego je tanje prostora v naravi. To Je osnova, na kateri je zgradil Darvin svojo teorijo o borbi za obstanek, ki velja za vsa živa bitja za žival* in rastline. Zavedno aH podzavedno, vsak organzem sc mora boriti, da si osi* gura svoj cbstanek. Učenjaki so prišli pred Darvinom do tega sklepa. Goethe, ki je bil obenem velik naturalist, Je zapisal nekoč tele besede: Samo oni zasluži svobodo in življcne. ki si ga mora vsak dan priboriti. Toda kakor pri vsakem novem korakn v življenje, tako smo zaš'1 tudi v borbi za obstanek v skrajnosti. Zato ie morala nastopiti reakcija: iščemo In nahajamo nove princ pe v odnoiajfh med živimi bitji ter jih zoperstavihamo borbi za obstanek. Vse zadevne teorije najdejo vedno odmev v socijologljl. Z ene strani stoji boiba za obstanek med ljudmi, razredi al' narodi, s druge p* naravne sMe. ki diktirajo medsebojno pomoč in podpiranje. Naturalist-so-cijolog Kropotokin je napisa cbš rno znanstveno delo o medsebojni pomoči, kjer po kratkem pregledu tega pojava pri živalih prehaia na človeško družbo.
Kako je s to stvarjo v naravi? AH pozna ona res načelo vzajemne pomoči In kako se strinja to načelo z borbo za obstanek? Narava ne živi po šablonskem načinu in zato je opredelitev v tem siučahi riskirana. Resnica leži med dvema ekstremi in se lahko definira takole: v splošni borbi za cbstanek vidimo realiziran tudi princip vzajemnosti, ki pa s svoie strani predstavlja uspešen pripomoček v bo; bi za obstanek. Skupina organizmov enake aH različne oblike, ki so prišli skupno v dane razmere, žive lahko v dvojnem razmerju: aH v kruti borbi, v kateri ostanejo samo nekateri kot zmagovalci, ali pa se organizmi združijo, ter začno vzaemno borbo proti okolici ali drugim orsantenvnn. Oba principa sta v naravi realizirana
Življenje črede ni nič drugega, nego forma sožitja z vzajemnostjo. Tako živi mnogo domačih Živali, opic itd. Čreda složno išče hrane, do katere ima običajno vsaka žival enak dostop. Složno se brani la nesrečo prenašajo vsi člani te za led tiče. Družabno življenje predstavlja višjo nmstveno sposobnost In zato je pravilo, da so v čredi živeče živali najbolj mte'1-gentne. Zadostuje, če omenimo mravlje ali čebele Tu gre odvisnost od sožitja tako daleč, da borbe za obstanek ne vodi po-samnl Individuum, nego družba v celoti. Vse mravljišče napreduje ali pogine. Vzajemnost je v tem slučaju popolna In vsak član dela za vse tn živi od dela In pod zaščito vseh. Iz tega je nastala dierencljaclja in razpredelba dela.
V Širšem pomena besede predstavlja nekaj stičnega vsaka zalednica žrvail, rastlin ali ljudi. Pri najn'žjlh organ'znVh predstavlja celica samostojen organizem. Pri boij razvitih živalih vsaka celica svoie življenje, toda ta j« že absolutno odvisna od drugm celic, kakor je čebela odvisna od ulja. če pogine ulj, so obsojene na smrt tudi vse ostale čebele. Isto le tudi pri živalih In do gotove meje Pri človeku. Ako odpove službo celo telo. morajo k maki poginiti tudi posamne celice.
Vzajemna pomoč prt drugih organizmih je najbolje razvidna Iz takozvane sim-bljoze. Različne oblike so se tako prilagodile droga drugi, da ne morejo same živeti. Pogosto gledamo, pa ne vidimo vzajemne pomoči med nekaterimi organizmi. Osamljen bor raste telo slabo ali pa te sploh posuil. Več borovcev pa uspeva, ker se lahko bore proti prirodnim silam, osobito proti vetrn, človeški rod je tod! potomce pradedov, ki so Imeli družabno aag-nenje k vzajemni pomoči In v zvezi a tem te Je morda tudi razvil pri njem tako visok Intelekt Toda pri ljudeh Je to načelo ie zabredlo v ekstreme. Ker je človek premagal la st podvrgel druga bitja. Je tudi vzajemna pomoč k novemu cilja — k borbi nato, da si podvrže naravo, da služi človeštvu. Pa tudi v tam slučaja predstavlja
vzajemna pomoč sredstvo v borb! za obstanek.
★   ★ ★
Inž« J D.
PLIN V KOPALNICI.
Nek pr znan nemški hlgijcnik se je na nekem predavanju » O vplivu kopelji na Človeško zdravje«, izrazil, da se kultura narodova sodi po uporabi mila, praktičnost pa po številu kopalnic na pln. Mož Ima popolnoma prav; kajti nič ti ne da hitreje fn udobnerše vroče vode, kakor ravno kopalni peč na plin.
Donašanie premoga iz kleti Je za služkinje slast* v z'mskem času prava nadloga in muka, za gospodinje pa zamuda časa. In kaj šele gospodinje, katere nimajo na razpolago danes tako drage služkinje, aH vsaj cel dan ne! Kaka dobrota je taki gospođini} plinski šted In!k In kopalna peč na plin. Treba je samo prižgati plin in v par minutah priteče čista topla voda. In ako nam Je veda preveč ali premalo topla, treba nam je samo ppico za vodo zavreti a!l odvreti. Krpalna peč na plin zavzame le prav malo prostora v kopalnici, ki Je zlasti v novih hišah ponavadi zelo majhna. Imamo pa :.a razpolago bolj obsežno kopalnico in ram kopalna peč sama ne bi segrela doveb vsega prostora, tedaj si pomagamo s posebnimi kopamlmi pečmi ki imajo montirane pečice za segrevanje ko-palncc še posebej. Mnogo tacih kopalnih peči je montiranih tudi v Ljubljani v popolno zadovoljstvo strank. Tudi xa prsno kopetj (tuš) je preskrbljeno. Kopalna peč na plin zadošča toraj Vsem higijenskim in praktčnim zahtevam, ne samo v enaki temveč še višji meri nego vse druge enake priprave, ki jih ponujajo različne razne tvrdke pod različnimi imeni in kr&eco reklamo.
Za eno kopel j tj. 120 1 vode 35 stopinj C se potrebuje pri modernih pečeh ne več kakor 15 minut in ca 1000 litrov plina, kar stane le 2.5 D n. Cenejša In udobne ša kopeli nego je plinska, pač ne more biti nobena druga
V stanovanjih, kjer ni posebnih kopalnic sc montira plinska peč brez vsakih večjih stroškov tud? v kakem drugem stanovanjskem prostoru, ker ne povzroča ni* kakega prahu in blata.
V najnovejšem času Izdelujejo tovarne todi takozvane avtomate. Bistvo teh novih peči Je, da se vr*i prižiganje in ugaševanje plina avtomatično v trenutku, ko se pipa za vodo odpr* ali zapre. Tako Je dana možnost rab;rl v vseh prostorih vročo vodo, ne da b" bilo potrebno prižgati plm v kopalnicah. V trenutku, ko odpremo pipo za vročo vodo v katerikoli sobi. se plin sam prlažge in po nekaj trenotkih že priteče topla voda Ko ne potrebujemo več vroče vode. p'po zapremo in plin se avtomatično ugasne. S tem aparatom je neprevidno ravnanje popolnoma izključeno, ter vsaka nezgoda nemogoča.
Vobče Je p in v Ljubljani Se pravi strah nekater'h prebivalcev. Statistično bi lahko dokazali, da se splošno dogodi mnogo več drugih nesreč, kakor n. pr.. da se popari otroke itd Zastrupljene s pUnom nam statistika btfjež! prav malo. V Ljubljani, kjer Je plin pač že precej razširjen, se al dogodila ie nlkaka smrtna nesreča, akoravuo že plinarna obstoja od leta 1861. Gotovo Je, da se mora $ plinom ravnati premišljeno in pazno. ker je strupen, vendar pa ta lastnost ne bode ovirala plinu pot v vsa napredna m praktičnost ljubeča gospodinjstva, ker je pač edino kurivo katero odgovarja današnjim razmeram.
RE ARGON.
Te dni so časopisi poročali, da se Je dvema praškimi jzdravnikoma posrečila iz* najdba učinkovitega sredstva proti gon o rej I, s katerim je mogoče to težko bolezen ozdre* viti takorekoč brc« vsake bolečine la v naj« krajšem časa 48 ur. Sedaj so to sredstvo poizkušali os Dunaju s naravnost presenefe ljlvimi uspehi. Rcergon. kombintcija g'iko* se In srebrne felstose, učinkuje brez bol?stl. 2e tekom 24 ur ustavi skutni gonorejični ia po 48 arah je mikroskopih slika
popolnoma brez gonokoke. Definitivno sod*
bo se izreče šele po daljših kliničnih iz« kustvih S socija!no*higiji:ničnega stališča je važno, da se z novim sredstvom v desetih letih lahko ozdravi in odreši gonorejske nevarnosti vse človeštvo. R.argonsko zdrav* ljenje, ki je prej stalo 3000 dinarjev in trajalo najmanj 6 do 8 tednov, velja sedaj samo 500 dinarjev. Novi preparat se izde« luje kot prašek rjave harve, ki se topi v \*odi in vbrizgne m 5 % raztopino. Iznašla sta ga praška univerzitetna profesorja Wie* chovskv in Klausner. Prvi je učenec slovi« tega d majskega profesorja H. H. Msverjo tn je dalj časa asistiral na dunajskem far* makološkem institutu. 2c a prejšnjimi svojimi znanstvenimi raziskovani! si ?e stekel svetovno slavo. Deluje pa tudi politično in js član praske nemške soeijalno*demokra* tične stranke in član češkega senata.
Kitajske prigodbe.
i.
OPICA KOT ČLOVEK.
Po smrt; se je pr:b'?/.ala o^ica pred boga CRnia In sa naprosila, naj ji dodeli človeško podeno
»Dobro«, pravi Alah. »posluša! bom tvojo proSn;o, toda pomni, da ti bom za orot us!ugo moral populiti s telesa vso dlako.«
Opica j* nate pristala, toda ie pri prvih d.akah. kt jih ji je Alah izpulil, je zatulila tn bridko tožila naj preneha, da ne more prenašati.
»Norec« io je zavrnil bog ognja, »kako hočeš postat? človek, ko pa n:ti prenesti ne moreš . da se ti izpuli nekaj dlak.
DVOJNA MERA.
Coveku, ki Je bil iako srd, so rekli nekoč priiafclil. »Obžalovati moramo tvojo ženo. ka iti biti pole* tako grdega človeka nt ravno ulitek«
On lim *e pa odvrnil:
»Prijare'ji. da poznate mojo ženo, bi gotovo obžalovali mene._ _
POSEBNE VRSTE OBED
Indijec Je zašel v deželo nevernlkov. oddaleno sto dni od dežele Kitajske. V oazi Je naštel na potujoče, ki so si pripravljali obed. Ker je nosil s seboj veliko lakoto, je p vvab?'o k obedu prav rad sprejel. Z začudenjem se ie pa zavzet, ko ie doznal. de so v loncu, kjer se je kuhal obed mrgolele množice krastač, kuščarjev, kač in druge golazni.
»Ste II nečistnlki. da uilvate tako hrano?« j:h je vprašal Indijec
»Oosp*>c« je odgovoril t potujočih, mi cenkno Ptako hrano, nam Je delikatesa! Dovoli, da t: ponudim posebno slastno redkost iz lonca.«
Seže v lonec In Izvleče, še popolnoma lesketajočo se kuščarlco; črevesje Ji Je bUo odprto, telo jI je bilo ranjeno.
Preden se Je mogel Indijec rešiti, že mu je pomašil kuščarlco v usta. Priskutna in nenavadna hrana se mu Je po toli pri* studila, da ie Izbruhnil kuščarlco s precejšnjo sito grgranja.
»O, tuj!« so z a vpili potujoči »At] ste ie Videt] kedaj več.tega prasca?«
Io Indica so zapodili v puščavo.
i
USNJE JE PRIŠLO V MODO.
Kdor se po dunajskih alt pariških uricah sprehaja in obenem s radovednimi očmi nežni spo, ogleduje, ta bo opazil, kako so tam priljubljene usnjene torbice tn aktovke pri damah, bodisi mladih aH starih, bodisi elegantnih ali priprostih. 2epn! robček, denarnica, note. zvezki, šolske knjige, južna, ljubavna pisma skratka vse najde prostor v praktični in srčka ni vrasih prav elegantni usnjeni torbici. — Dandanes sc dunajcanke ali parižanke brez usnjene torbice sploh ne moremo predstavljati. — Naš sotrudnlk Je imel priliko a tovarnarjem usnja Braunom iz Dunaja govoriti, kateri mu je povedal, da se celo med avstrijskimi kmečkimi dekleti moda usnjene torbice vedno bolj razvija, !n da je dunajska tovarna usnjenih Izdelkov v zadnjem času celo iz Egipta mnogobrojno naroČil, ep te sedaj tako v modo prišli predmet dobila Ce gre tako naprej, se bo kmalu moralo zadnjemu backu kožo sleči, da se ostreže ženski kaprici. — žalostna posledica tega bi bila, da bi se tam tako priljubljenemu predmetu cene znatno zvišale. Medtem ko danes vsakdo, todi ubogi uradnik, svoji liubici tako torbico lahko podari, bo to v bodočnost? snmo b^gatnš?m mogoče.
tfftnki r fantu btiBu r ir!iotM
Kaffl'oirmu! ititli It<tl™^
w gismiin a
M-
o^^J^io -tfttt u Muro*
LUDW1G
HINltRSCHWElCER&ca
ICHTE
i
i
i
i
i tov. 17.
ETtS O
ftiV# ti nym>. f«hh« Hi foj»rMt AUGUST LECHNEIt, G RAZ
I
I