GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 24 — Leto IV. Murska Sobota, 12. junija 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek Veščica - gnezdo srednjeveškega mračnjaštva Prebivalci nekaterih prekmurskih vasi so se proti koncu preteklega leta Čudili, ko so opazovali živahnejše vrvenje med svojimi sosedi kot običajno. Ti sosedje, fanatični pripadniki sekte »Krščanska duhovna cerkev« ali na kratko »vervajoči« in tudi »prekrščevalci«, so se zbirali enkrat v Veščici, drugič v Vučji gomili, pa spet v Nuskova, Vadarcih in Ženavljah: Prinašali so svoje bolnike: tuberkulozne, slabokrvne, slaboumne, s polomljenimi rokami in nogami, slepe in gluhe. Ameriški Madžar, kakor so ga nazivali vervajoči, po poklicu veliki pridigar in čudodelnik, po mnenju treznega ljudstva pa prevejan slepar, je nad bolniki molil, jim pokladal svoje blagoslovljene roke na glave, jih mazilil s čudodelno stekleno palico in še z drugimi »hokus-pokusi« ter tako bolnike na čudežen način — brez zdravnika in zdravil, brez bolniške nege in zdravstvenih predpisov — ozdravljal. Skupine vervajočih pa so zaman čakale, da bi bolni ozdraveli, »šantavi« odvrgli svoje palice, slepi spregledali in gluhi slišali. Tega pridigarja velikega kalibra in čudodelnika Mesijevega stila pa ta neuspeh ni vznemirjal. Saj je bilo verva-jočim dušicam dovolj, da jim je njihov »škof« iz Veščice ali njemu enakovredna pridigarja Duh iz Ženavelj in Šarkany ter Še toliko drugih natvezel v spakedrani slovenščini trenutkom in okoliščinam primemo pravljico, n. pr. takole: »Ednog je bio eden oficir, ka je ranjeni bio, in eden vojnik, ka je tüdi ranjeni bio. Oba sta ležala v bolnici. Vojnik je bio vervajoči, oficir pa nej. Tak je vojnik ozdravo, oficir pa je začeo mirati. Vojnik je zdrav prišeo k oficiri, šteri ga je proso, da bi za njega boga molo. Vojnik je doli poklekno in molo, oficir pa gor stano in pravo, ka de on tüdi veren do smrti.« Ker so bili vervajoči le preveč razočarani, ko so svoje bolnike — vsled napornega prenašanja — Še bolj bolne nesli domov, je bil po direktivi Novakovega ordinariata ubogim vervajočim dušicam vedno pri roki nekdo izmed tako zvanih pridigarjev in pridigaric, ki jim Je bil pripravljen postreči z novimi, trenutku in okoliščinam primernimi, nekoliko spremenjenimi, v bistvu pa enakimi lajnami: »Ednog je ešče en veliki gospod bio, pa je bio en fiškal, pa en dimnikar, trgovec in. še edna bogata gospa, siromašna ženska, pa velki vojskovodja...« Vsi ti so bili bolni, vsi so že umirali. Prišel je. veliki pridigar in čudodelnik, pokladal je roke, drgnil s palico in vervajoči so ozdraveli, nevervajoči umrli; če pa so oživeli, pa le zato, ker so ozdravljeni vervajoči molili za njih. Naprej in nazaj gre ta lajna, z novimi pravljicami... Vsidruje se v siromašne in res prazne duše vervajočih, kateri s svojimi bolniki čakajo, da se bo veliki ameriški mazač madžarskega porekla Charles vrnil k letu v Prekmurje, da bi ponovno preizkušal svoje mazaštvo nad onimi bolniki, ki bodo ostali, še pri življenju, oziroma ki ne bodo še popolnoma ozdravljeni — v grobu. Kdor veruje v take hokus-pokuse, za tistega ni čudno, da vervajoči spolnjujejo tudi eno izmed glavnih zapovedi, ki jim jo ti dični pridigarji dan za dnem vtepajo v glave, da se pri sprejetem krstu odpovedo v slučaju Bolezni vsakršni zdravniški pomoči in uporabljanju zdravil — ker je pač božja volja, če kdo zboli ali si polomi svoje kosti; zato ga bo bog, če bo njegova volja, tudi ozdravel in mu poravnal polomljene kosti. Nesrečna petletna hčerka Perša iz Vučje gomile pa čaka, čaka tudi Zakošev sinček iz iste vasi, fizično in duševno izčrpani otroci raznih Časarjev, Kerčmarjev in Stankovičev iz Ženavelj, tuberkulozni Šebjanič in Neradnovec, Aleksander Perš iz Šulinec. Gizela Duh s polomljeno roko iz Ženavelj in še mnogo drugih vervajočih bolnikov čaka — ne glede na to, če so njihove bolezni nevarne za okolico — čaka, kdaj jih bo dosegel vse ozdravljujoči glas božjega poslanca in čudodelnika z onkraj »velike luže«. Ko potrpežljiva gmajna tako čaka, pa ne čaka njihov dušni pastir »škofe Novak v Veščici. ampak pridno pobira od vernikov prispevke, zbira nedeljska jajca (gospodinja mora Novaku prinesti vsa jajca, ki jih kokoši znesejo v nedeljo), vse za slavo božjo in za njegov neizmerni apetit. Ker bi bila kontrola prenaporna, če bi hotel ugotavljati ali se v resnici vsa »nedeljska jajca« zberejo v njegovi košari, ima gospod Novak zopet ne- kaj posebnega — pravljico, ki se glasi: »Nekoč je živel vervajoči kmet, ki je prodal svojo parcelo. Denar je prinesel svojemu duhovniku. Ko so ga ostali verniki vprašali, ali je izročil ves izkupiček za parcelo, se je kmet zlagal in zatajil nekaj denarja, ki ga je hotel prihraniti zase. Čim se je zlagal, je padel in na tleh umrl.« »Škof« Novak ve, da bo tudi ta pravljica »palila«. Če ima okrog sebe toliko neumne ljudi, da verjamejo v čudežno ozdravljenje, potem jih pač ni treba preveč prepričevati, da bodo umrli tudi za utajitev. Seveda je vprašanje, kaj si bodo oni mislili, ali so umrli zaradi starosti, bolezni ali samo zaradi tega, ker je Novakova gospa pogrešala kakšno izmed posvečenih nedeljskih jajc. Ko priseben človek vse to sliši ali celo vidi, se nenadoma znajde v srednjem veku — času inkvizicij in čarovnic — in zaman sprašuje, kdaj se bodo vervajoči ubožci na duhu enkrat le iznoreli ter obračunali z vsemi takimi domačimi in inozemskimi mazači. Tako vsi čakamo: vervajoči čakajo na čudeže, trezni ljudje, kdaj se bo vervajočim »zjasnilo«, pa tudi oblast čaka. Ker pa začno vervajoči pridigarji svoje pravljice večkrat tudi takole: »Moremo vkup držati, edno razmiti, stalni biti, da ne kaže dušo ka bou vojna...« ali pa: »Zdaj je prišlo na izraelski narod, ka če bi bila cela država vervajoča, se ne bi nika bojali, ka pride do vojne...«pa; tudi takole: »Moremo se krepiti, ka bo naša vera močna, ka bo komunistični narod vničeni...« in če se med vervajočimi razširja, da se je Novakovi gospej sanjalo, da bo vojna, ter če končno razširjajo vervajoči letake ameriškega izvora z naslovom: »Kraj se vsemu približio«, potem bo verjetno tudi oblast nehala čakati in bo podrobneje pogledala delo teh ljudskih izkoriščevalcev in prevarantov. »Škof« Novak se bo sicer -izgovarjal, da takole načrtno širjenje vojne psihoze ne spada pod udar kazenskega zakonika, ker se je poslužuje zgolj iz edinega namena, da bi imel svoje ovčice čimbolj na vrvici, še bolj poneumljene, da bi mu še zvesteje prinašali »nedeljska jajca«. Tega pa mu nihče ne bo verjel; nihče ne bo dvomil, da čaka gospod Novak z nestrpnostjo, da bi se uresničile pobožne želje njegovega trabanta Duha, katere je ta v svoji pridigi večkrat vroče izrazil: »Da bo komunistični narod vničen«. Takšno in podobno razširjanje vojne psihoze pa dobi drugačno podobo, če še omenimo, da je Novakov modernejši predstojnik Szabo na svoji mazaški turneji po Prekmurju imel pridige v najsodobnejšem slogu in govoril vervajočim o »atomski vojni«, zelo rad uporabljal izraze »atomska bomba«. »atomski tanki«, in tako v nedogled o vsem »atomskem«. Nekoliko pa nam je nejasno le to, za katero atomsko se navdušuje: zapadno ali vzhodno. Zadeva, pa postane nekoliko jasnejša, če dostavirimo, da je Szabo učil mlade Prekmurce v »molitvarnicah« vervajočih prepevati madžarske pesmi, da sta pridigarja Duh in Časar nekaj let nazaj imela razne lepe, vendar danes diskreditirane funkcije in podobno. Za enkrat naj bo dovolj. Trdno smo prepričani, da bo oblast temu uničevanju mladine, odtegovanju delovne sile pri gradnji socializma z namernim pohabljanjem, poneumljanju ljudi in vsemu temu mažaštvu napravila konec. Upamo, da še bo Novakovi gospej začelo s časom sanjati o praznih jajčnih košarah in arestih. Mislimo in želimo, da bo oblast znala Szaboja, če se bo še kdaj upal pokazati v naši državi, z atomsko energično brco poslati nazaj, od koder bo prišel. -oči. Ne spregljete številk V današnji številki smo vsem naročnikom, ki nam dolgujejo naročnino, zraven njihovih naslovov pripisali številke ki označujejo njihov dolg do konca maja t. l. Naročnikom bivšega soboškega okraja smo to naredili že s prejšnjo številko, zato sedaj nismo ponovili. Kdor je spregledal, naj še enkrat pogleda. Obenem prosimo vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da nam to čimprej nakažejo, zraven pa še za nekaj mesecev v naprej da jim bomo lahko list nemoteno do stavljali. Uprava »Ljudskega glasa«. Okrožni telovadni nastop v Soboti Skrbne in vsestranske priprave, ki so že od zime sem razgibale mlada TVD »Partizan« po Obmurju, so dokazovale, da bo letošnji okrožni telovadni nastop v Murski Soboti množičnejši in kvalitetnejši kot prejšnja leta. Kot nekak uvod so v vseh večjih centrih priredili v prejšnjem mesecu lepo uspele telovadne akademije. Preteklo nedeljo se je zbralo že v jutranjih urah v Soboti nad 2000 telovadcev in večje število ljubiteljev telesne vzgoje. Bližnji so prišli peš ali s kolesi, iz oddaljenih krajev pa z vlakom in avtobusi. Kmalu po deveti uri je krenila po soboških ulicah slavnostna povorka vseh telovadnih skupin. Telovadci so se zbrali na letnem stadionu, kjer bi naj oddelki nastopili na skupni generalni vaji. Načrte pa je preprečil dež, tako da so bili . za popoldanski nastop slabi izgledi. Na splošno zadovoljstvo prebivalstva pa se je vreme že po 13. uri zboljšalo, da se je nastop lahko pravočasno začel. Na stadionu se je zbralo 2000 telovadcev. Številni gledalci — bilo jih je nad 4000 — so nastopajoče toplo, pozdravili. Nedeljski nastop je bil med največjimi po osvoboditvi. Prostorno telovadišče je valovalo v pestrih barvah mladih, navdušenih telovadcev. Po pozdravnem govoru tov. Štublja so pritekle na stadion številne pionirske skupine, ki so nastopile v številnih pionirskih igrah, kot odbijanje tretjega v krogu, kola-pionirke, mačka in miška, natezanje vrvi itd. Zatem so nastopili učenci osnovne šole Murska Sobota s prostim vajami. Izredno lep užitek je nudil nastop 400 pionirk s »cvetnimi loki«. Žal pa je izvajanje, nekoliko motila neskladnost poedinih skupin, kar pa je le posledica pomanjkanja skupnih vaj. Kljub temu pa je bila ta točka med najbolj prisrčnimi v sporedu. Zatem so ponovno nastopili učenci osnovne šole, štafeta pionirk z žogo preko vrvice — nastopile so desetine iz Sobote in Beltinc — potem zletne vaje pionirjev itd. Vaje s palicami — izvajali so jo gimnazijci — bi lahko pokazale več skladnosti. Zletne vaje mladink so bile kar dobro izvedene. Štafete pionirjev iz Sobote Ljutomera in Radgone so pokazale živahnost in prisrčnost. V drugem delu sporeda so bile dobro izvedene še te-le točke: nastop članic s kiji, mladinci s. prožno desko (Bregant), mladinske zletne vaje itd. Pester spored so lepo zaključile telovadne vrste orodjašev, od katerih je žela posebno priznanje mladinska telovadna vrsta iz Ljutomera pod vodstvom vaditeljice Petričeve. Kdor je videl in ocenil telovadne nastope Obmurja po zadnji vojni, bo moral priznati, da je bil nedeljski okrožni nastop v Soboti dokaj dobro pripravljen in da je bilo široko sodelovanje vseh društev kakor tudi ostalih množičnih organizacij. Še posebej se opaža izboljšanje na soboški gimnaziji, ki ima letos dobre in požrtvovalne vaditelje. Razveseljivo je tudi to, da je samostojno nastopila vajeniška mladina. Nastop pa bi bil še boljši, če bi imele posamezne skupine več možnosti za skupne vaje, ki bi omogočil večjo skladnost. Tudi pri dresih in rekvizitih ni bilo enotnosti. Enoten kroj pionirk bi dosegel neprimerno večji užitek gledalcev kot pa tedaj, ko so pionirke nastopile v vseh mogočih krilih. To pa ni krivda društev, ker so še mlada in finančno šibka. Mladina je pokazala toliko trdne volje, da je od skromnih začetkov do kvalitetnih nastopov le še korak. Da je nedeljski telovadni nastop uspel, pa je treba izreči priznanje vsem tistim, ki so že nekaj mesecev pred nastopom žrtvovali ves prosti čas za priprave. Še posebej je treba pohvaliti mestno organizacijo žena v Soboti, ki je zbrala za nastop za 10.000 din raznega peciva; razen tega pa poedine žene, kot Tručl Ančko. Podleskovo in druge, ki aktivno sodelujejo kot voditeljice. Trdno smo uverjeni, da bodo prihodki nastopi pokazali še večjo kvaliteto in množičnost. KRATKE VESTI Iz Vzhodne Nemčije bežijo ljudje v trumah v Zahodno Nemčijo. Po sporočilu zahodnonemške policije je pribežalo blizu obmejne vasi Reinersdorf čez mejo 400 ljudi. Begunci navajajo, da so zbežali predvsem zaradi prisilne preselitve prebivalstva iz obmejne cone, mlajši pa zato, ker ne žele vstopiti v vzhodnonemško vojsko. Napetost v Berlina je proti koncu preteklega tedna po nekaterih znakih sodeč popustila, kar pa še ne pomeni približevanje pametnemu sporazumu, temveč je to le politični manever, ko je treba pred močnim nasprotnikom popuščati. Zdrav duh v zdravem telesu. — Krepimo svoje telo s telovadbo v telesno vzgojnih društvih »Partizan«. Iz okrajnega proračuna bodo letos dogradili bolnišnico v Rakičanu Na zadnjem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota so razpravljali o okrajnem proračunu za leto 1952 in ga v celoti, kakor je bil predložen, odobrili. Dohodki proračuna znašajo 181,107.500 din, prav toliko pa tudi izdatki. V izdatkih se predvsem odraža skrb ljudske oblasti za zdravje ljudstva. Zato so izmed vseh potrebnih gradenj dali prednost gradnji in dograditvi infekcijskega oddelka soboške bolnišnice pri Rakičanu. Za ta dela je v okrajnem proračunu predvidenih 25 milijonov dinarjev, kar bo zadostovalo za dograditev Vsled tega pa so morali ostale gradnje, kot dograditev tovarne mleka v prahu, gradnje in preureditve šol, preložiti na prihodnje leto. To odločitev pa moramo odobravati, kajti zdravje ljudstva je najvažnejše. Kako cenijo odborniki ljudskega odbora razna predavanja ljudske univerze in izobraževalnih tečajev, nam dokazuje 1,200.000 din prispevka v ta namen, da bo Okrajni odbor Ljudske prosvete lahko kril stroške za predavatelje, ki bodo obiskovali oddaljene vasi Tudi za okrajni muzej so predvideli 50.000 din. Vsi stroški za prosveto: plače učiteljev in profesorjev, dotacije dijaškim domovom in podobno pa znašajo skoraj 40 milijonov din. ali blizu eno četrtino proračuna. Za napredek kmetijstva in gozdarstva je v proračunu določenih 4,239.000 dinarjev. Morda bi se komu to zdelo premalo Če pa upoštevamo, da bo to le prispevek k naporom naših zadrug in kmetov, ki se morajo najprej sami-truditi, da bi izboljšali svoje gospodarstvo in povečali pridelek, kakor to delajo delovni kolektivi v podjetjih, pa je precej. Iz tega zneska se bodo krili stroški za zatiranje Rastlinskih bolezni in zajedalcev kot koloradskega hrošča in drugih v znesku 994.000 din tamkaj, kjer zadruge in posamezniki vsled velikih stroškov ne zmorejo tega sami. Več sto tisoč dinarjev je določenih za semenarno, ki bo kmetovalce oskrbovala z dobrim semenjem, in za nakup plemenjakov, da bi se izboljšala živinoreja. Okrajni ljudski odbor pa niti ni prezrl ljudi, ki so za delo nesposobni vsled starosti ali iz kakršnih drugih razlogov in se ne morejo sami vzdrževati. To so starci, ki žive v domovih onemoglih, žrtve fašističnega nasilja, nepreskrbljene družine kadrovcev, podpore mladoletnikom brez staršev itd. Za te je proračun predvidel nad 7 milijonov dinarjev. Brez dvoma, da bi ponekod bile potrebe še večje. Toda okrajni ljudski odbor je moral upoštevati uravnovešenje proračuna, da izdatki ne bi prekoračili dohodkov. To ve vsak gospodar, da tako ne bi bilo mogoče gospodariti. Zato je OLO moral upoštevati najnujnejše potrebe. VSEM DOPISNIKOM NA PODROČJU OKRAJA LJUTOMER! V nedeljo, 15. t. m. ob 9. uri bo v Ljutomeru sestanek članov kluba dopisnikov s področja ljutomerskega okraja. Vabljeni vsi člani in ostali dopisniki! Prinesite s seboj poročila o zbiranju novih naročnikov za lokalni tednik »Ljudski glas«. Stvarne potne stroške povrnemo. Sestanek bo v poslopju okrajnega komiteja Partije. Klub dopisnikov pro OO OF LJUTOMER Nekaj o letošnjem proračunu za ljutomerski okraj Koncem maja so se v Ljutomeru sestali člani okrajnega ljudskega odbora in se pogovorili o letošnjem proračunu, ki je bil po daljši razpravi tudi sprejet. Objavljamo nekatere podatke, ki jih je v svojem poročilu navedel tov. Joha, predsednik gospodarskega sveta. V letošnjem proračunu so predvideli 93,445.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Občinski ljudski odbori bodo sestavili svoje proračune v okviru globalne vsote 29,329.000 din, ki je določena v okrajnem proračunu. Letos bodo izdali za državno upravo in, za izboljšanje družbeno koristnega dela na področju zdravstva, prosvete in komunalnega gospodarstva nad 30 milijonov dinarjev več kot pa so izdali lani. Višje proračunske postavke so posledica prostih ekonomskih cen potrošnih predme- tov in gotovinskega plačevanja vrednosti živilskih ter industrijskih bonov uslužbencem upravnega aparata. Stroški državne uprave bodo letos za 14 milijonov 600 tisoč din manjši od lanskih, 6aj so odpustili iz službe desetine nameščencev ter jih napotili v proizvod na podjetja in kmetijstvo. Z investicijami, ki presegajo 5 milijonov din, bodo v Ljutomeru dogradili šeststanovanjsko hišo in postavili prizidek poslopju nižje gimnazije. Prostovoljnemu gasilstvu so namenili 250 tisoč din, za opremo protiletalske zaščite pa bodo potrošili nad 2 milijona dinarjev. V kmetijstvu so dali prednost zatiranju koloradskega hrošča in drugih škodljivcev; proračunska vsota 968 tisočakov se bo nedvomno večkrat rentirala, če nam bo uspelo, da se znebimo nevarnih insektov. Občinam v Ljutomeru, Radgoni, Radencih in Apačah so dali osnovna sredstva v znesku 2,150.000 din za izvršitev nujnih gradbenih del, popravilo komunalnih naprav itd. Za vzdrževanje cest je določenih 14 milijonov din, medtem ko je prosveta soudeležena v proračunu s 26 milijoni din, zdravstvo in socialno skrbstvo pa s 23 milijoni din. Poleg izdatkov Za osnovne in strokovne šole ter nižje gimnazije so določene precejšnje vsote za splošno izobraževalno delo med množicami (izobraževalni tečaji, gospodarske šole, ljudska knjižnica). Čeprav so za podpore žrtvam fašističnega terorja in siromašnim ljudem na(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) meniti nad 9 milijonov din, bo treba s temi sredstvi varčevati in stremeti za tem, da jih bodo dobili zares potrebni državljani. V proračunu so upoštevane tudi potrebe zdravstvenih ustanov v Ljutomeru, Radgoni in Apačah ter zobnin ambulant, ki bodo letos izdele neprimerno več sredstev za sanitetni material, zdravila in naprave za kar najbolj uspešno zdravljenje bolni- kov. Viri dohodkov, ki se bodo stekali v okrajni proračun, so dohodnine davkoplačevalcev. Ker v gospodarstvu okraja prevladuje kmetijstvo, je razumljivo, da bodo narisali prispevati največ kmetje sledijo pa jim obrtniki, gospodarska podjetja in davkoplačevalci svobodnih poklicev. Tudi proračune občin so uravnovesili, tako da bodo gospodarsko močnejše občine obdržale procentualno manj dohodnine od posameznega kmečkega davkoplačevalca (Ljutomer, Ivanjkovci, Vinski vrh). Občinam z razvitim krajevnim gospodarstvom so prepuščena večja sredstva iz dohodnine obrtnikov in družbenega prispevka podjetij, medtem ko bodo manjše občine poslale v okrajni proračun le od 10 do 27% pobrane dohodnine od kmetijskih proizvajalcev, ostala sredstva pa bodo uporabile za svoje proračunske izdatke. Prisotni odborniki so enoglasno potrdili zaključni račun OLO za leto 1950. Presežek dohodkov iz tega računa v znesku 4 milijonov din so vnesli v lanski proračun. Zastopnik občine Kog. tov. Zabavnik se je v razpravi o letošnjem proračunu dotaknil kritičnega vprašanja v njegovi občini, t. j. po- pravila šolskega poslopja, in prosil odbornike, da odobrijo določeni znesek proračunskih sredstev v ta namen. Po pojasnilu tov. predsednika OLO, ki je povedal, da je nedopustno uporabljati investicijska sredstva v druge namene kot so določena, so odborniki sklenili da je treba izvršiti temeljito revizijo poslovanja bivše obnovitvene zadruge. Posamezni odborniki so namreč kritizirali pristransko delo zadružnega vodstva, ki je dopustilo, da so si posamezniki na račun zadružne skupnosti zidali vile, medtem ko so prebivalcem opustošenega Koga vse premalo pomagali. Ni več skrivnost, da morajo nekateri občani stanovati v kleteh in za življenje neprimernih prostorih. Ljudski odbor bo proučil predlog odbornikov, ki so priporočali revizijski pregled in morebitno zaplembo na nepošten na- čin nagrabljenega premoženja. Zaprosili pa bodo tudi republiško vlado, da Kogovčanom potrebno pomoč iz vsote, ki bila dodeljena okraju za kitje škode, povzročene po snegu. Na seji so govorili tudi o posledicah mraza, ki je popolnoma uničil rastline povrtnin in pustil sledove na krompirju, koruzi in še nekaterih rastlinah. Po približnih cenitvah je povzročil kmetijstvu milijonske škode. Ljudski odbor je priporočil kmetovalcem, da znova posejejo buče in fižol. Pričakujejo, da se bo krompir opomogel, vendar pa bo zaradi mraza pozno dozorel in bo pridelek verjetno mnogo slabši kot ponavadi. Tudi njive, na katerih je mraz uničil koruzo, bo treba preorati in posejati s semenjem činkvantina. -o Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 12. junija 1952 Prvi okrajni zbor kmečke mladine v soboškem okraju Prvič odkar obstaja mladinska organizacija, se je naša kmečka mladina tako resno pogovarjala o svojem specifičnem delu na Okrajnem zboru kmečke mladine za soboški okraj dne 1. junija 1952 v Soboti. Konference se je udeležilo preko 140 delegatov iz slehernega kmečkega mladinskega aktiva. Iz tistih vasi, kjer ni mladinske organizacije, so pa prisostvovali mladinci — člani splošnih KZ. Konferenci je prisostvoval tudi organizacijski sekretar CK LMS, sekretar in org. sekretar OKKPS, predsednik mestne občine ter predsednik Okrajne zveze kmetijskih zadrug. V referatu je sekretarka Okrajnega komiteja LMS podala dosedanje delo mladinskih aktivov, njihove slabosti dela in uspehe, obenem pa tudi začrtala smernice našega kmetijstva. Sledila je živahna diskusija, v kateri so poedini delegati orisali razmere v poedinih kmetijskih zadrugah ter v kmečkih delovnih zadrugah. Delegat iz Mostja je omenil, da je pri njih upravni odbor splošne KZ zajadral v špekulacije ter si je okrog 6.000 din razdelil med sebe. Tudi prodajalnice so precej zamazane. Delegat iz Dol. Lendave pa je povedal, da pri njih upravni odbor kmetijske zadruge vidi svoje delo samo v prodajalni, dočim za kmetijsko proizvodnjo ne skrbi. Prav ta pomanjkljivost, da so nekatere splošne KZ reducirale svojo vlogo samo na prodajanje, jim jemlje njihovo pravo vsebino. Ni to edini primer, da poedini člani upravnih odborov, pa tudi predsedniki, ne smatrajo potrebno delati za razširitev delokroga splošnih KZ z raznimi odseki, kot so sadjarski, živinorejski itd. Naši kmetje in mladinci morajo vedeti, da jim je kmetijska zadruga potrebna ne samo kot odkupovalec in prodajalec, temveč tudi usmerjevalec k naprednejšemu, tehnično popolnejšemu načinu obdelave zemlje. Delegat iz Rogaševec je v diskusiji omenil, da ne morejo starejši ljudje verjeti mladini razna tolmačenja o naprednejši obdelavi zemlje, ker ta mladina temu še daleč ni dorasla. Zato je nujno, da se prav mi mladinci najprej sami temeljito seznanimo z naprednejšim obdelovanjem zemlje. Mi sami moramo temeljito spoznati vse prednosti naprednega kmetijstva, ker bomo le tedaj lahko tudi starejšim dopovedali, da je njihov način mišljenja zastarel. Zato moramo več študirati strokovno literaturo, časopise itd. Tov. sekretar OKKPS je v svojem govoru nakazal nekaj načel v reorganizaciji našega kmetijskega zadružništva. Omenil je, da se prav sedaj vršijo v našem kmetijskem zadružništvu temeljite reorganizacije. To pa zaradi tega, ker se Je pri nas prav v kmetijskem zadružništvu pojavljal ruski sistem kolhozništva. Z druge strani pa je naša tako zaostrena kampanja ustanavljanja kmečkih delovnih zadrug imela cilj, ruskim obrekovalcem jasno pokazati, da pri nas kulaki ne dvigajo glave, kakor so oni zatrjevali. Te stvari so pokazale svojo delanezmožnost zato, ker je bil del teh zadrug združen brez temeljitega ideološkega prepričanja o prednosti skupne obdelave zemlje. Od tod so izhajale tudi vse pomanjkljivosti, pri naših kmečkih delovnih zadrugah. Jasno je pa, da imamo tudi pri nas precej takih zadrug, ki so s svojim delom dokazale, da so sposobne samostojnega življenja. Take zadruge bodo ostale še v naprej simbol razvoja socializma na vasi. Kjer teh pogojev ni, pa bodo pri splošnih kmetijskih zadrugah organizirane zadružne posesti Za obdelavo le-takih, bo skrbel upravni odbor KZ. To ne kaže nikakega odstopanja od naše socializacije vasi, kot sl nekateri to predstavljajo. Ne, razlika Je le v tem, da bomo mi to izvajali brez terorja kot ga imajo v SZ. Pri nas bo splošna kmetijska zadruga na vasi nosilec širjenja najpredka in socializacije vasi, zato je naloga nas vseh, še prav posebej pa mladine, da usposobimo naše kmetijske zadruge, da bodo tem nalogam tudi kos. Zavedati se moramo, da mladini pripada bodočnost; zato se moramo stalno učiti ter se otresati zastarelega reka: Kar je bilo dobro za očeta, bo tudi zame. Če hočemo, da bo naše delo pri reorganizaciji našega kmetijstva doseglo zaželene uspehe, mora biti skrb za naše zadružništvo ena izmed najvažnejših nalog kmečkih mladinskih organizacij. Organizacijski sekretar CKLMS je poudaril, da mora mladinska organiza- cija kmetom jasno povedati, da je pot v socializacijo vasi samo ena, da druge poti ni. Drugo pa je, kako bomo mi šli na to pot. Jasno, da naša razdrobljena kmetijska gospodarstva bolehajo za nizom slabosti ter je rešitev kmetijske proizvodnje le v kompleksni obdelavi zemlje. Toda naše dosedanje kmečke delovne zadruge so v glavnem bolehale na tem, da ljudje v teh zadrugah niso delali s trdnim prepričanjem. Precej jih je bilo, ki so mislili na račun zadruge lenuhariti, drugi so pa delali z nezainteresiranijem. Jasno jej da je tudi precej trdnih zadrug, ki imajo za sabo že bogate izkušnje. Take ostanejo. Reorganizirali bomo le tiste zadruge, ki nimajo življenjske sposobnosti. Mi, mladina, moramo biti prvi, ki bomo te stvari razumeli, ter jih tudi ostalim ljudem tolmačili. Sekretarka OKLMS je k zaključku omenila, da je sedaj osnovna naloga mladinskih organizacij, da takoj po prihodu domov začnejo izvajati sklepe, ki jih bo zbor sprejel. Poudarila je, da upa, da se bodo mladinske organizacije lotile tega dela z vsem svojim mladostnim poletom. Saj je na zboru večina članov občinskih komitejev, sekretariatov in najboljših članov mladinske organizacije. Ti pa naj z vsemi nalogami, o katerih je razpravljala konferenca, in s sklepa seznanijo vse člane mladinskih aktivov. V sprejetih sklepih pa so delegati konference obljubili, da se bodo mladinski aktivi povezali z upravnimi odbori KZ ter se z njimi pomenili, kako bi lahko pomagali; vključili se bodo v KZ ter sodelovali na občnih zborih; skrbeli bodo v sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami za dograditev zadružnih domov; skrbeli pa bodo tudi za svojo strokovno izobrazbo doma in s tem, da se, bo čimveč mladine vpisalo v razne kmetijske šole. -lk. Ljutomerski cicibančki so praznovali »Vabimo vse, ki imajo radi živahne cicibančke...« je bilo zapisano na lepakih, ki smo jih v preteklem tednu opazili v Ljutomeru. Saj res: teden matere in otroka, praznik najmlajših, je pred durmi! Cicibančki, ki Se vsak dan oglasijo v otroškem vrtcu, so par dni kar tekmovali in se pod vodstvom skrbnih vzgojiteljic pripravljali na svoje slavje. Vsak je hotel biti prvi pri petju, rajanju, plesu... vsi pa so želeli kar najlepše presenetiti svoje starše in odrasle tovariše. Zakaj tudi ne bi, saj so hoteli pokazati, kaj vse so se naučili v drugem domu. Da bi jih le videli, kako so ubogali svoje »mamice«! Sončnega popoldneva smo jih obiskali. Tekali so sem in tja po dvorišču za poslopjem otroškega vrtca. Cicibančki so si nadeli titovke s petokrako zvezdo in se najrajši mudili pri vrtiljaku. Vsak je hotel priti na vrsto! Tudi malega Franclna so posadili na vrtiljak, saj je še premajhen, da bi sam splezal nanj. Ko je naprava stekla, se je nasmehnil in ves srečen kramljal s sotovariši. Deklice so se sprijaznile z gugalnicami, plesale so »ringaraja«, se igrale... Ob pogledu na vesele obraze, si se nehote spomnil besed: srečen rod, ki se vzgajaš v novi domovini! »Mamice prihajajo!« jih je opomnila vzgojiteljica. Ni bilo treba mnogo besed in že se je živžav polegel. Glej! Zbrali so se okrog svoje vzgojiteljice in prisluhnili poslednjim nasvetom. Samo par minut jih še loči do nastopa. Prvo besedo ima ciciban, ki bo bržčas že drugo leto postal Titov pionir, njemu pa se pridružijo mali pevci. Nič zato, če so sprva malo nerodni in se radovedno ozirajo po odraslih gledalcih. Taktirka malega dirigenta je kmalu pregnala tremo in otroško radovednost. Zapeli so tisto o lisici-zvitorepki, premeteni živalci. Tudi cicibančki so slišali o primorskih bratih, o Trstu. Prisluhni: »Tam na Koroškem, tam so naše meje, tam na Primorskem, tam je naša kri... Kako onegave in iskrene so te besede! Izgovorili so jih najmlajši državljani, ki že čutijo blagodati in sadove težkega boja partizanov in vseh naših ljudi. Srečne mamice se niso mogle načuditi spretnosti dekletc ki so zaplesale kolo in s cvetjem obsipale svoje hvaležne gledalce, še eno prijetno presenečenje! To so bila darilca, ki so jih malčki sami izdelali in tokrat izročili svojim roditeljem. Okusno izdelane vaze iz gline in košarice z lepimi risbami ter dišečimi rožicami — vse to so jim pripravile male, toda gibčne ročice. Malčki so v svoji sredini pozdravili tudi mamice, ki so podarile življenje deseterim in več otrokom in jih pozdravljali, ko so sprejemale pismena priznanja za požrtvovalno materinsko delo. To so bile ženice — bivše viničarka, kajžarice, kmetice... Z njimi vred so se cicibančki veselili v sadovnjaku pri pogrnjenih mizicah, kamor so povabili, tudi svoje starše, hvaležni ljudski oblasti za vso skrb, ki jo posveča mlademu naraščaju. -o Pridne roke Ljutomerskih žena so pripravile svojim malčkom V Soboškem DID vzgajajo zdrav in krepak rod Lepega jutra sem stopal po rosni travi v soboški DID. Ura še ni bila osem, zato je svetla in prostorna zgradba še spala med drevjem v bujnem zelenju. Kmalu pa so začele- prihajati mamice s svojimi cicibančki. Kratko slovo in malčki so se znašli v skrbnih rokah otroške vzgojiteljice. Tako gre iz dneva v dan. Matere, ki so po večini zaposlene, že nekaj let brezskrbno puščajo svoje otroke čez dan, po končanem delu pa prihajajo po nje. V DID-u imajo nad 100 otrok, redno pa prihaja le nekaj nad 80. Ura je osem. Na prostornem dvorišču so vzgojiteljice razdelile veseli živžav v skupine. Začenja se nov dan, enak prejšnjemu, vendar poln zanimivosti in novih odkritij. Tu se uče pesmice, tam že rešujejo osnovne računske naloge, nekje na drugem koncu listajo po mladinskih knjigah. Najbolj priljubljene so tele knjige: Mišek Figa, Mala Marjetica Išče pomlad in druge. Čas je razdeljen, da snov ne utruja mladih glavic. Kar poglejmo! V veliki svetli sobi je največ, otrok. Na večjem kvadratnem prostoru raste koruza, krompir in ne vem kaj še vse. Otroci mi pojasne, da so to njihova poizkusna polja. Tu spoznavajo koruzo od krompirja, rž od ječmena itd. Sto in sto vprašanj stavijo znanja željni otroci. Vzgojiteljica odgovarja, preprosto in vsakemu dojemljivo. V posebnih delovnih prostorih modelirajo glinaste lončke, izdelujejo igračke, rišejo, barvajo. In ko listam po prvih risbah se mi nehote vsiljuje misel, da se tu vzgaja zdrav in krepak mladi rod. Otroci mimogrede spoznavajo osnovne pojme življenja. Da jih vidite pri raznih izletih v naravo! Pred otroci se odpira nepoznan svet. Tu je bujno rastlinstvo, žuželke... Posebno živahno pa je med cicibančki razširjeno kulturno življenje. V DID imajo lutkovni oder s številnimi lutkami. Večkrat nastopajo. Za praznik Osvobodilne fronte so obiskali predsednika OO OF, prisrčen obisk pri vojakih JLA so si vtisnili otroci globoko v srca. Nadalje so obiskali kolektiv mestnega podjetja »Kleparstvo« in Tovarno mesnih izdelkov. Za Teden pošte so obiskali naše poštarje, kjer so se seznanili s telefonom, žigosanjem in odpravo pošte. Ne brez ponosa, ti povedo, da so v štafeti ponesli koš pozdravov svojemu ljubemu maršalu Titu. Tudi sedaj se pridno pripravljajo. Za »Teden matere in otroka« so pripravili slavnostno akademijo na katero so povabili svoje starše, Imajo svoj pevski zbor, tudi glasbo se učijo. Tako n. pr. mala Marjetica že poje pri pionirskem zboru, Jožek in Vanja pa sta že cela godbenika, tu so še deklamacije, pripovedovanje mičnih povestic, fizkulturo in drugo... V svetli predsobi visi na steni živo slikan grafikon z večjimi in manjšimi zvezdicami. Manjše zvezdice so dnevi pridnosti, večje tedni. To, kdo naj dobi zvezdico in kdo ne, razpravlja celoten kolektiv. Vsak popoldne se zbero in odločijo. Trenutno imata največ zvezdic mali Stanko in Sonja, ne ve pa se za jutri, če ne bo kdo Stanka in Sonje prehitel. Tako se otroci sami vzgajajo ter spoznavajo dobro in slabo. Pa še nekaj! V soboški Dom igre in dela prihajajo otroci staršev raznih poklicev in celo različnih življenjskih nazorov. Vendar pri otrocih, ki so nekaj mesecev preživeli v DID, težko odkriješ večje razlike. Pravilna vzgoja in pa kolektivno tovarištvo čudovito vpliva na otroka. Dobro vzgojeni otroci bodo enkrat gotovo dobri državljani, kakršne potrebuje naša socialistična držaja. Pod novimi vtisi mojega obiska pri soboških cicibančkih sem se zadovoljen vračal nazaj v mestno življenje. Nekje za mano pa so tonile negovane trate z veselimi, rajajočimi otroci. -k V Gornji Radgoni bodo dokončno dogradili sadno skladišče Ker se obeta letos zadovoljiva sadna letina v gomjeradgonski okolici, je Občinski ljudski odbor Gor. Radgona na zadnji seji sklenil, porabiti v namene komunalne dejavnosti 550.000 din in to predvsem za dokončno dograditev v surovem stanju dograjenega sadnega skladišča ob železniški postaji. To bo v letošnji sadni odkupni sezoni že služilo za zbiranje sadnega pridelka. Skupna vsota občinskega proračuna znaša 4,110.000 din, Na proračunski seji so tudi podrobno predelali novi zakon o ljudskih odborih ter so se odborniki seznanili s svojimi nalogami. -jh AN so Sobočani res ostali brez denarja? V soboškem okraju imamo veliko centrov, kjer se vršijo kulturne prireditve skoraj vsako nedeljo. Med te spadajo Križevci, Cankova, Grad, Bodonci in še nekateri kraji, ki vabijo dramatsko družine iz drugih krajev na gostovanja. Te prireditve so dobro obiskane in tako prireditelji imajo vse moralne in materialne pogoje za svoj nadaljnji razvoj. Če so igre idejno in vsebinsko pravilno izbrane in podane, pa koristijo tudi gledalcem. Z dobrimi prireditvami se močno dviga društvena morala. V zadnjem času Je bilo v Soboti veliko kulturnih prireditev. Igre so prirejala mladinska kulturno-umetniška društva,. SKUD Štefana Kovača, pionirji gimnazije, pevski zbor in orkester SKUD sta priredila koncert, imeli smo razstavo slik slovenskih upodabljajočih umetnikov, a pretekli teden je gostovala tudi dramatska družina SKUD »Kajuh« iz Rakičana. Nekatere od teh prireditev so bile slabo obiskane. Ne vem, kako to, da imajo Sobočani premalo denarja za take kulturne prireditve Mnogokrat se tudi sliši da ljudje nimajo denarja Moram priznati, da to marsikje drži; toda, dovolite mi, da poizkusim to malo izpodbijati. Res, pomanjkanje denarja se čuti, S tem pa še ni rečeno, da se ne da najti možnosti za obisk kulturnih prireditev, bodisi da so to koncerti, dramatsko pri« reditve, razstave in ostale, mimo katerih ne sme kulturni človek. Kako najti pot iz zagate? Kulturno-umetniška društva bodo morala smotrno prirejati kulturne prireditve in jih pravilno porazdeliti na vse leto, da se ne bodo vrstile ena za drugo v kratkem časovnem razdobju. Drugače ljudje res ne bi imeli toliko denarja, da bi obiskovali vse prireditve. Društva morajo upoštevati zakon ponudbe in povpraševanja, kakor ga upoštevajo vsa podjetja v našem gospodarstvu. Prav tako bodo morala upoštevati trenutno finančno stanje pri ljudeh ter temu prilagoditi vstopnino. Tako se pa zgodi, da nekatere družine morajo nastopati kot prodajalci »ne-kurantnega« kulturnega blaga; nekateri pa spet želijo kvalitetno manj vredno blago prodati za visoke cene. Pri določanju vstopnine treba vsekakor upoštevati tudi v kulturnem delu količino vloženega dela in doseženo kvaliteto dela. Mogoče bi društva na ta način dosegla, da bi kulturno izživljanje postalo ljudem vsakodnevna potreba, in bi tako imela svoje stalne obiskovalce. Naloga mestnega odbora ljudske prosvete v Soboti bo, da koordinira nastope mestnih društev. Dovolite mi, da tudi obiskovalcem kulturnih prireditev dam mali nasvet ali da vsaj sprožim javno diskusijo. Ljudje, obiskovalci prireditev, bi morali vedeti, da družina, ki nastopa, vlaga veliko svojega prostega časa v vsako prireditev. Seveda je tudi tukaj razlika. Vzemimo primer prireditve enega koncerta. Pevski zbor SKUD »Stefan Kovač« porabi skoraj eno leto dela, da pripravi svoj nastop. Če bi hoteli to delo izraziti v delovnih urah, bi dobili precej visoko številko. Če upoštevamo, da vsak nastopajoči porabi za vaje 240 ur dela, z drugimi, besedami, da pokloni skupnosti 30 delovnih dni potem porabi zbor približno 12.000 prostovoljnih ur za prireditev koncerta. Ker je tak koncert združen še z nastopom orkestra in solistov, je treba upoštevati, da se ob priliki prireditve koncerta predstavi ljudem približno 20.000 ur prostovoljnega dela. Ali je potem res 40 din visoka cena prvega sedeža? Če bi bila dvorana po- polnoma zasedena, bi bil finančni uspeh koncerta 11.500 din kar pomeni da je vsaka ura dela nagrajena s pol di- narja. To je bruto dohodek, ker od te vsote je treba plačati za razne izdatke približno eno polovico. Če je koncert izven mesta, pa se mnogokrat zgodi, da je treba za kritje stroškov Še nekaj primakniti iz društvene blagajne. Ljudje se razen tega morajo zavedati, da vsaka kulturna prireditev neposredno deluje na gledalce ali poslušalca in da se ti zavestno ali nezavestno kulturno razvijajo. Žal, da taka vzgoja ni vedno možna iz preprostega razloga, ker ljudje ne posečajo prireditev v takem številu, v kakršnem bi lahko. Ljudje nimajo denarja. Obiskal sem nekaj nogometnih tekem. Vsakikrat sem našel na igrišču približno 1000 ljudi. Ljudje pa nimajo denarja. Na tekmo v Lendavo je vozilo 6 tovornih avtomobilov. A ljudje nimajo denarja. V Maribor so šli prav tako z avtomobili, čeprav nimajo denarja. Ples v kavarni je precej dobro obiskan, četudi ljudje nimajo denarja. Gostilničarji se ne morejo preveč pritoževati, da ljudje nimajo denarja. Iz tega sledi da vzrok slabega obiska nekaterih prireditev vendar ni le denar ampak je vzrok nekaj drugega — to je, da naši ljudje niso še prav kulturno vzgojeni in je ne čutilo velike potrebe po kulturnih prireditvah Mogoče je tudi ta trditev nepravilna, ker na brezplančnih kulturnih prireditvah je vedno polno ljudi Napaka se vleče iz prejšnjih let, ko so kulturne prireditve bile v glavnem brezplačne. Takrat Je to bilo mogoče, ker so društva dobivala precej denarne pomoči od množičnih organizacij. Danes vzgajamo amaterje in ne skrbimo le za profesionalce. Društva ne dobivajo visokih podpor in morajo sama skrbeti za svoj obstoj, kar je popolnoma pravilno. To jih sili skrbeti za kvaliteto prireditev. Da pa vendar moja prejšnja trditev ni zgrešena, namreč da je treba ljudi vzgajati, je dokaz to, da včasih za manj kvalitetne prireditve ljudje izdajo več denarja kakor pa za kvalitetne. (Prireditev operete »Planinska roža« in prireditev slovenskega komornega orkestra ter solistov mariborske opere.) Mnogokrat pa ljudje niso seznanjeni z delom v posameznih društvih in z delom njihovih sekcij. Društva bodo morala tako po občnih zborih narediti plan dela za vse leto ter z njim niti ljudi. Prav tako z uspehi priprav. Ljudje n. pr. vedo za točen spored nogometnih tekem za nekaj mesecev naprej, a za kulturne prireditve zvedo le tedaj, če preberejo nekaj dni pred prireditvijo na hitrico nalepljene lepake. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se k diskusiji o tej zadevi oglasili še nekateri zlasti pa društva in tudi obiskovalci ki s svojim obiskom dajejo materialno in moralne pogoje za delo v naših društvih. Novak Ante. Murska Sobota, 12. junija 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Zdrav duh v naše gostinjstvo Pred nedavnim je v Soboti ob veliki udeležbi delegatov zasedala okrajna skupščina Združenja gostilničarjev. Kot gost je prisostvoval član Sveta za blagovni promet pri LRS tov. Klančar. Iz uvodnega referata je bilo razvidno, da po združitvi okrajev obstaja v Prekmurju 121 gostinskih obratov, od katerih je največ podeželskih. Od skupnega števila odpade na državni sektor 10 obratov, zadružni .6, društvenih 1, privatnih 10, in 94 socialističnega zakupa. V poedinih obratih se še vedno najdejo ljudje, ki soc. zakup izkoriščajo v lastne koristi. To je med drugimi ugotovila sanitarna inšpekcija, ko je pred nedavnim pregledala gostinske obrate. Proti takim brezvestnim gostilničarjem bo treba odločnih ukrepov, saj le-ti mečejo senco na ostale, poštene gostilničarje v okraju. Na splošno pa je skupščina ugotovila, da se stanje v gostinski mreži razveseljivo izboljšuje. Tu in tam se še sicer dogajajo manjše napake, n. pr. pri nabavi vina — vendar se te pomanjkljivosti sproti odpravljajo. Posamezni gostilničarji so namreč samoiniciativno, brez vednosti gost združenja, nabavljali vino, vsled česar se še danes dobijo po goričkih gostilnah hibridna vina. Z dosledno kontrolo bodo take pomanjkljivosti v bodoče preprečili. Gostinsko združenje bo odslej bolj skrbelo za vzgojo in nameščanje kadrov, saj ni vseeno, kakšni ljudje strežejo v gostilnah. Diskusija je tudi nakazala poedine slučaje, ko kmetje in kmetijske zadruge brez dovoljenja točijo vina, kar seveda kvari ugled gostinstvu. Letos bodo gostilničarji aktivno sodelovali v Prekmurskem tednu iti bodo takoj začuli s pripravami. Ob zaključku je bilo sprejetih več sklepov. Med drugim bodo gostinci skrbeli za zunanji izgled prostorov, za izboljšanje postrežbe, vzgojo kadrov itd. -k Volja premaga vse Kulturno-umetniško društvo »Stefana Cvetka«, ki deluje na gimnaziji, je v letošnjem šolskem letu dalo več prire- ditev: razne proslave, literarne večere, zabavne prireditve, dve igri: »Namišljeni bolnik« in »Rokovnjači« itd. Močno pa se Čuti, da letos na gimnaziji ne obstaja pevski zbor. Društvo je s svojimi nastopi in pripravami pokazalo, da je kos vsaki nalogi. Društvu ni nihče pomagal niti pri režiji niti opremi odra. SKUD ni uslišal njihovih prošenj, Dijaki so se trdno odločili, da »Rokovnjači«, morajo biti pravočasno na odru, in so se smelo lotili vseh težav. Poleg učenja so dolgo v noč risali kulise, izdelovali scene; vse, kar je ob prireditvi bilo na odru, so sami naredili. Uspeh je bil zadovoljiv. -ec. »Binkoštni mož« Po starem običaju v Slovenskih goricah so na binkoštno nedeljo zjutraj fantje postavljali dekletom, ki so bile zrele za možitev, a se še niso poročile, pod okna slamnate može. Podoben primer se je dogodil tudi letos, vendar je »mož« zgrešil svoj cilj. Pod okno zadružnega doma v Rožičkem vrhu se je postavil »mož«. Ker pa za zamreženim oknom ni spalo nobeno dekle, je ta »mož« nasilno odprl okno in si prilastil okensko zaveso. Pa ni imel sreče, ker so ga zalotili sekretar mladinske organizacije Ivan Križanič in še dva mladinca. Sumljivega »moža« so preiskali, mu odvzeli nož in ga privedli k predsedniku zadruge. Ugotovili so, da je »binkoštni mož« pokradel pri drugih hišah še več stvari. Pri njem so našli 28 različnih ključev ih odpiračev, ki jih je uporabljal pri vlomih. V Vidmu ob Ščavnici so v tatu prepoznali Franca Šumaka, ki ima na vesti številne tatvine. M. A. Cankova Za cankovski okoliš bodo odprli v Cankovi sektorsko ambulanto. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri OLO Sobota je pripravil vse potrebno, sedaj le čakajo, da bo Občinski ljudski odbor Cankova pripravil potreben prostor. Zaenkrat bo ambulanto obiskal zdravnik iz Sobote; obljubljeno pa je, da bo okraj dobil še enega zdravnika, katerega bo namestil v Cankovi. J. Hotiza Malo čundo, pa vendar resnično, da se nekateri ljudje na Hotizi ne morejo pomiriti s sedanjo razmejitvijo občin. Gre jim za sedež občine. Zato so pred nedavnim poslali na Predsedstvo vlade LRS prošnjo za ponovno razmejitev, občin hotiške okolice. Še bolj čudno pa je, da taki ljudje, na Hotizi ne vedo, da to kar ljudska skupščina izglasuje, se ne bo kar tako vsak dan spreminjalo, kakor bi si posamezniki zaželeli. Zakon velja za vse. P. Točilnica v trgovini Trgovinska inšpekcija pri OLO Sobota je v trgovini KZ Petanjci ugotovila, da so v njej točili vino in celo brizganec, kakor v kakšni gostilni, čeprav dovoljenja za to niso imeli. Lani decembra so kupili 130 litrov vina po 55 din, prodajali pa so po 85 din. Letos aprila pa so nabavili 322 litrov vina 65 din. Od tega vina pa niso plačali davka na promet proizvodov, ker nakupa in prodaje niso prijavili. Morali Pa bi plačati 4520 din davka. Knjigovodja je od nakupa in prodaje vina v decembru knjižil le čisti dohodek, da bi v knjigovodstvu prikril prodajo vina na drobno. Tudi aprila poslovalnica ni bila obremenjena z dostavljenim vinom. Jasno, da se pri takšnem poslovanju lahko zgode še druge zlorabe. Kupili so, tudi 15 litrov žganja, ki so ga razprodali. Zaradi teh prekrškov je trgovinska inšpekcija prijavila poslovodjo javnemu tožilstvu v nadaljnji postopek. ze Oguljufala je zadrugo Preiskovalni organi poverjeništva za notranje zadeve v Ljutomeru so pred dnevi končali s preiskavo proti Frančiški Valpatičevi, zadružnici iz Noršinec pri Ljutomeru. Ob vstopu v kmečko delovno zadrugo je obdržala kmetijske stroje z izgovorom, da so le-ti lastnina njenega zeta s Tržiča. Zadruga ja morala za stroje plačevati najemnino. Valpatičeva je pobrala tudi grozdje v vinogradu, ki ga je zapisala na zadrugo, prikrivala komate in ostali inventar ter na vse načine kljubovala zadružni skupnosti. S svojim početjem, ki se je končalo pri izstopni izjavi, je oškodovala zadrugo za več desetin tisočakov. Zaradi škodljivega delovanja se bo morala zagovarjati pred ljudskim sodiščem. Odprto pa ostane še vprašanje: »Ali ne bi bilo koristno, če bi vprašali tudi zadružno vodstvo v Noršincih, zakaj je početje Valpatičeve dopustilo?« PROMETNA NESREČA V RADENCIH Na državni cesti Radgona-Ljutomer pri vasi Hrastje-Mota v ljutomerskem okraju se je 4. junija pripetila lažja prometna nesreča. Voznik Ivan Koroša iz Veržeja je s svojimi konji srečal traktor Konji so se preplašili in skočili na levo stran ceste, voz se je prevrnil in Koroša je dobil desno roko pod kolesa. Ponesrečenec se je s polomljeno roko zatekel v bolnico. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je Koroša sam zakrivil nesrečo, saj je brezbrižno vodil konje po cesti. -o- SREČA SE MU JE NASMEHNILA Na tomboli, ki jo je priredil občinski odbor Zveze borcev v Križevcih pri Ljutomeru, je zadel prvi dobitek — motorno kolo — 17-letni Lebarič iz Precetinec pri Bučkovcih. -o- Iz Ljutomera je odšlo 27 mladincev na gradbišča Mladinska organizacija v ljutomerskem okraju je že začela uresničevati svoje obveznosti; pretekli teden je poslala 19 mladincev na gradbišče ceste v Št. Peter pri Cel ju, posamezni voditelji pa so odšli na Vrhniko, kjer bodo poleg prostovoljnega dela obiskali seminar. Mladinci bodo ostali na delo- viščih po dva meseca. Največ svojih članov so poslali aktivi z Jeruzalema, Apač, Krapja in Radenc. Pričakujejo, da bodo letos kljub zaposlenosti mladincev pri poljskem delu izpolnili svoje obveznosti in poslali na delovišča nad 90 mladih graditeljev. -o Najprej sebi Kljub uspešni kontroli trgovinske inšpekcije pri OLO se v trgovinah lahko še dogode zlorabe. Nekaj ljudi ne more ugotoviti vseh nepravilnosti, ki se dogode v okraju, če jim pri tem ne bodo pomagali vsi potrošniki. Trgovinska inšpekcija je zadnji čas odkrila več nepravilnosti, med katerimi je vredno omeniti trgovanje trgovskega podjetja »Panonija« v Lendavi. Najlepše blago izmed neidočega blaga, ki so ga zbrali po raznih trgovinah, da bi ga razprodali v Lendavi po znižani ceni, je trgovsko osebje izbralo in shranilo zase in svoje prijatelje. S tem so kršili predpise, ker blago niso takoj plačali. Trgovinska inšpekcija je odkrila pod pultom kup blaga. V posameznih kosih blaga so bili lističi z imeni, komu je bilo blago namenjeno. Zato med tem blagom niso mogli izbirati ostali kupci. Trgovinska inšpekcija je predlagala, naj se osebje — krivci — kaznuje, ker takšno trgovanje ni dovoljeno. ze. Hotel »Triglav« v Lendavi Bivši hotel Krona so pred kratkim preimenovali v Triglav. To preimenovanje pa ni bilo le formalno, temveč so prej poslopje očistili in uredili. Poleg gostinskih prostorov so uredili tudi prenočišča za potujoče. Teh je prejšnja leta v Lendavi najbolj primanjkovalo. Poskrbeli so tudi godbo, ki delovnim ljudem nudi po končanem delu v večernih urah razvedrilo. -e Turnišče Za ljudi je vse dobro, si je gotovo mislil Martin Koren, socialistični zakupnik gostilne v Turnišču. Zato je za svoje pivce kupil šmarnico s prilito vodo. Koren se ni zmenil niti za ugotovitve Higienske postaje v Soboti, ki je pregledala vino in pri analizi zapisala, da za' prodajo ni primemo. Prodajal ga je mirne vesti, dokler ga ni skoraj vsega razprodal. Pri tem ga je zmotila šele trgovinska inšpekcija, ki je poleg ostalega ugotovila, da je svoje vino označil za močnejše, kot je bilo v resnici. Zato ga je prijavila sodniku za prekrške, kjer ga bodo prepričali, da ni dovoljeno izkoriščati ljudi. Fantovska predrznost ga je pahnila v smrt Mlinarski vajenec Franc Mauko, zaposlen pri svojem polbratu v Čakovi pri Vidmu ob Ščavnici, se je v maju lotil nevarnega posla; izdelal je primitivno puško, ki je bila neuporabna za streljanje z vojaškimi naboji. S tem orožjem je 25. maja odšel v bližnji gozd na lov za divjačino. Ko je ustrelil v neko žival, so smodnikovi plini raznesli ležišče naboja, ki je z veliko brzino odletelo v njegovo čelo in mu povzročilo težjo poškodbo, zaradi katere je v par minutah izdihnil. Prerana smrt 18-letnega Mauka naj bo resen opomin vsem tistim mladeničem, ki za hrbtom oblastnih organov in kljub prepovedi izdelujejo in uporabljajo življenju nevarno orožje. Naj si zapomnijo: »Orožje ni igrača!« Organizacija ZB v Apačah je dobro zastavila svoje delo Z reorganizacijo upravno-terltorialnlh enoj so si tudi borci celotne Apaške kotline izvolili svoj občinski odbor ZB. Za vodstvo so si izbrali delavne borce, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali svojo požrtvovalnost pri izvajanju nalog organizacije. Na področju občinskega odbora ZB je 628 organiziranih borcev. Na nedavni seji so sklenili, prirediti v letošnjem letu partizanski manever. Organizacija ZB v Apačah ima svoj pevski zbor pod vodstvom ravnatelja gimnazije tov. Kofjača, ki je že večkrat uspešno nastopal ob proslavah državnih praznikov. Strelska družina je na novo urejenem strelišču že večkrat Izvedla uspešne strelske tekme. V zadnjem času so izključili iz svojih vrst tudi nekaj takšnih borcev, ki po svojem delu niso vredni biti člani. Takšen primer je pri bivšem borcu Antonu Šišku iz Žepovc. Občinski odbor ZB je na svoji seji sklenil izvesti po vseh vaseh množična predavanja iz spominov iz NOB. Predavalo se bo predvsem po dokumentih iz knjige »Belogardizem«. Da bo delo sindikalnih organizacij uspešnejše Nedavno so Izvolili v Gornji Radgoni krajevni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, ki zajema 18 podružnic na področju bivšega okraja, ki je priključen novemu ljutomerskemu okraju. Za predsednika so si izbrali delavnega člana sindikalne organizacije tovariša Alojza Vuka, obratovodjo iz Slatine Radenci Celotni krajevni sindikalni svet šteje 24 članov, od katerih je 9 v izvršnem odboru. Med drugimi važnimi sklepi so sklenili poživeti ljud-sko-prosvetno delo v snidikalnih podružnicah. -jh. Na Ledineku so ustanovili Ljudsko univerzo Na področju šolskega centra Ledinek se ljudsko-prosvetno delo zadnja leta ni odražalo, kot bi bilo to potrebno. Po priključitvi tega k mariborskemu okoliškemu okraju je Svet za ljudsko prosveto Maribor-okolica temu centru nudil prvo predavanje v okviru ljudske univerze. Predaval je profesor zemljepisa tov. Viktor Leskovic 12 Maribora o delovanju prirodnih sil, o potresih in vulkanih. V poljudni obliki podana snov je žela priznanje poslušalcev. Udeležilo se jih je 90. Vaščani si žele več podobnih predavanj. -jh V VOGRINCEVCIH JE GORELO V preteklem tednu je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Franca Stanjka iz Vogriševec v ljutomerskem okraju. Zgorelo je ostrešje gospodarskega in stanovanjskega poslopja. Škodo cenijo nad 600.000 dinarjev, medtem ko znaša zavarovalnina le 200.000 din. Preiskovalci so ugotovili, da se je vžgalo poslopje zaradi pokvarjenega dimnika v kovačnici, kjer je šušmaril pogorelčev prijatelj. Preiskava se nadaljuje. -o- Končala je na vrvi Na Stavešinskem vrhu so pred dnevi pokopali 54-letno ženico Alojzijo Štefanečevo, ki se je obesila v gozdu blizu svojega bivališča. Obešenka je bila slaboumna. Preiskovalni organi so dognali, da si je starka vzela življenje zaradi neznosnih razmer v družini. OLJNA REPICA OBETA BOGAT PRIDELEK Letos so kmetje posejali precej oljne repice, ki že zori. Ob žetvi in pospravljanju pa je treba paziti, da ne bo šlo nobeno zrno v izgubo. Ker se ob zorenju z vsakim dnem veča količina olja v zrnju, ne smemo žeti prezgodaj; pa tudi predolgo ne smemo čakati, da nam se ne osipa. Najbolje je žeti zgodaj zjutraj ob rosi, takoj povezati v manjše snope, te pa zložiti v večje kune. Še bolje jo je sušiti v kozolcih, kdor ga ima. Pri nakladanju in razkladanju pa Je treba uporabljati ponjave ali rjuhe, na katerih se zbere iztreseno zrnje. Cena je primemo visoka — 29 din za kilogram; zato bo skrbno spravljanje oljne renice koristilo kmetovalcem, da bodo dobili več denarja, koristilo pa bo tudi skupnosti, da bo več olja. Po dosedanjih cenitvah bo letošnji pridelek dosegel ponekod tudi do 2.000 kg na hektar. Zato bodo kmetovalci že ob žetvi razmišljali o prihodnji setvi, SELEKCIJA ČEBEL V LJUTOMERSKEM OKOLIŠU Društvo čebelarjev v Ljutomeru bo letos na svojem področju izvršilo izbor čebel. Vzgojiti hočejo čisto kranjsko čebelo. Okrajni ljudski odbor Je že uzakonil odločbo, v kateri je območje bivšega KLO Gresovščak, takoimenovani »Pekel«, proglašeno za zaščitni pas. Čebelarji so dolžni upoštevati zlasti določbe, ki prepovedujejo posest drugopesemskih čebel v tem pasu. Prepoved velja od 1. maja do konca septembra. Izbor čebel, bo mnogo koristil našemu gospodarstvu in je za pozdraviti pobudo društva čebelarjev. -o Slepi so zborovali Pred dnevi so v Ljutomeru zborovali redni in izredni člani Združenja slepih za ljutomerski okraj. Na skupščini so bili prisotni tildi delegati bivšega radgonskega okraja. Po pozdravu predstavnikov množičnih organizacij in volitvah delovnega predsedstva, je tov. Seršenova poročala o lanskem delu Združenja slepih. Iz njenega poročila je bilo razvidno, da se je organizacija slepih lani dokaj uveljavila v javnem življenju. Zastopnik Glavnega odbora tov. Jože Skledar iz Maribora je pohvalil okrajno vodstvo slepih zlasti še tov. Hildo Seršenovo, ki se je posebno brigala za slepe in podal več koristnih predlogov za bodoče delo Združenja. Največji prijatelj slepih, tov. Kaukler, je zborujočim svetoval, da bi v Ljutomeru odprli po svetovalnico za slepe, v kateri bi lahko uspešno ozdravili nekatere člane in jim vrnili vid. Govorili so še o drugih perečih problemih v organizaciji. V popoldanskih urah so bili slepi v gosteh pri učencih ljutomerske glasbene šole. Mladi glasbeniki so jih razveselili s pestrim sporedom. V imenu ravnatelja šole je pozdravil goste tovariš Kristl, ki je opisal življenje in delo mladih ljudi v tet vzgojni ustanovi Pionirka Bojana Seršenova je recitirala pesmico Veronike Žižkove »Tolažba« katero je zaključila z ganljivim verzom Lučka radosti pa sije še zame, da v težki usodi srce ne medli, ko žarek ljubezni me tople objame, ko zvesti prijatelj mi roko nudi... Vse to je tokrat slepim dala glasbena šola s svojimi učenci, ki so goste prijetno presenetili Za topel sprejem se je zahvalil tov Skledar, ki je glasbenikom zagotovil, da bodo slepi odnesli na svoje domove najlepše vtise z glasbene prireditve, -ok- Besede naših bralcev Odstranimo vse, kar nas ovira Bralce Ljudskega glasa gotovo zanima, kako živijo in delajo ljudje v tistih naših vaseh, ki doslej niso bile omenjene v listu. Zato se tudi jaz oglašam. Kakor v vseh naših vaseh, tako tudi v Gomilicah obstajajo množične organizacije: OF, mladinska, gasilsko društvo, ki se pa zelo, zlasti po svojem delu ali bolje rečeno nedelavnosti razlikujejo od organizacij po drugih vaseh. To nedelavnost lahko zasledujemo že dalj časa. Kaže se v neizpolnjevanju dosedanjih nalog, ki bi jih mogle in morale izvršiti. Ena izmed teh velikih nalog je bila graditev zadružnega doma. katerega še doslej nimamo, čeprav smo imeli vse možnosti. To je neodpustljiva malomarnost. Postavili smo temelje, ostalo pa prepustili času. Ni bilo volje in ne dobre organizacije dela. Mladinska organizacija, ki bi v tem času — preobrazbi naše vasi — morala odigrati vidno vlogo, je spala. Mladinski sestanki so se oddržavali bolj zaradi formalnosti kot organizacije dela. To niso bili delovni sestanki, kakršne so nekateri mladinci želeli. Ti pa niso upali sproščeno kritizirati napak v sami organizaciji. Zato ni čudno, da je kulturnoprosvetno delo, katerega pobudnik bi morala biti prav mladinska organizacija, na tako nizki stopnji. Le v dolgih presledkih vidimo kakšen prizorček. Ljudje se ne poslužujejo knjig v knjižnici, ki so sicer preproste, a vendar poučne, napredne. Zato je v taki meri padla naročnina vseh naših — časopisov (od prejšnjih 50 odstotkov družin, ki so bile naročene na razne časopise, na okrog 8 odstotkov) in razne druge, na prvi pogled majhne, a vendar velike stvari, ako jih ocenjujemo objektivno. Tudi fronta organizacija je pri svojem delu bila počasna ali pa sploh ni delala. Zato ni mogla med člane pritegniti več ljudi. Člani niti odborniki niso mislili na pomnožitev članstva Nobeden izmed njih ni videl ali pa ni hotel videti poti, po kateri so šle dobre frontne organizacije do nekaterih vaseh: predavanja, izobraževalni tečaji in podobno. Le tako bi lahko postala frontna organizacija močna tudi v Gomilicah, ljudstvo bi se zdramilo ter razumelo novo živiljenje in naloge. Najdelavnejše je bilo še gasilsko društvo, vendar bi tudi ono lahko naredilo mnogo več. Ocena dosedanjega dela nam vsiljuje vprašanja: zakaj tako mrtvilo in odkod o tem bi se dalo mnogo govoriti, kar pa v tem kratkem članku ni mogoče Menim, da je najvažnejše sprostiti se in misliti z lastnimi možgani ter odpraviti starokopitnost ki pogosto izraža tudi z besedami: »Moj oče je živel brez tega, zakaj ne bi tudi jaz.« Zato odstranimo vse kar nas ovira pri našem delu ter krenimo na novo pot, k uspešnemu delu. Vanja. ZAKAJ MAČVOVSKA KZ NE IZ- PLAČUJE PREVZETEGA LESA? KZ Mačkovci ima lesni odsek, ki je letos nakupil že več sto kubičnih metrov lesa Ta les sproti pošiljajo v naše rudnike in drugam. Kupci gotovo tudi plačajo prevzeti les. Kljub temu ga zadruga prodajalcem ne izplačuje tudi dva meseca po prevzemu. Prej so obljubljali, da bodo les izplačali po 1. maju. potem spet, da po 1. juniju. Izgovarjajo se, da nimajo bilance, da fi- nančni odsek ne dovoli izplačila, da je denar blokiran in podobno. Pravijo, da ne vedo cene, Čeprav so takrat vedeli, ko so les prevzemali, zato bodo izplačali le akontacijo Prodajalci so nejevoljni; ker druge zadruge izplačujejo les, zakaj ne bi mogla naša? Mislimo, da nam zadruga mora izplačati po isti ceni. ki je veljala ob prevzemu lesa. Uredništvo prosimo, da bi povprašalo na pristojnem mestu, kje je vzrok opisanemu neredu ter nam ugotovitve pojasnilo v listu. Obenem prosimo, da bi objavili cene lesa postavljenega na železniško postajo, odračunano vse odtegljaje. K. S. Opomba uredništva. Povprašali smo na Zadružnem skladu, ki vodi nakup in prodalo lesa v okraju. Ker pa tovariša, ki te stvari vodi. nismo dobili zaradi daljše odsotnosti, bomo vaši prošnji ugodili v prihodnji številki. Pogovor z dopisniki Vsem dopisnikom sedanjega ljutomerskega okraja. — Dopise pošiljajte na naslov: Poduredniški odbor Ljudskega glasa, Ljutomer, Rajžiner št. 2. Dopisi, ki jih pošljete na uredništvo v Soboto, ne bodo objavljeni ali pa z zakasnitvijo, ker uredništvo mora računati s tem, da podoben dopis lahko pošlje drug dopisnik na Poduredniški odbor. To pa zahteva tudi sama organizacija uredniškega dela. J. C Grad. — Žal, Vaših dveh prispevkov ne moremo objaviti, ker sta za snov. ki Jo obravnavata, predolga. Način podajanja, kakor tudi sama vsebina ne bi pritegnila bralca. To velja predvsem za »Nekaj o žuželkah«. O borbi proti borovemu zavijaču pa bi se dalo napisati, vendar v skrajšani obliki, če čas te akcije ne bi bil že pri kraju kakor ste v članku omenili. Pišite o delu v naših gozdovih, pa bolj v poljudni obliki, da ne bi zašli v preveč strokovno razlago. H. G. O. Dolina. — Dopisov brez polnega naslova dopisnika ne objavljamo. M. A. Rožički vrh. — Pišite še. dopise pa naslavljajte na poduredniški odbor, Ljutomer. Ali veste, kje so zredili velikega prašiča, ki ste ga videli na sliki v zadnji številki našega lista? — Na ekonomiji soboške bolnišnice in sicer zato so ga lahko tako zredili, ker je priznane pasme »Yourgschirc«. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani bo promoviral 14. junija tov. Saša Muster iz Sobote. Pri Miklavžu so odkrili spomenik padlim borcem Pri Miklavžu, kjer je krajevna organizacija Zveze borcev postavila pred poslopjem občine lep spomenik, granitno piramido, v katero so vklesana imena padlih borcev in aktivistov, se je koncem maja zbralo nad tisoč ljudi z občinskega okoliša. Odkritju spomenika so prisostvovali tudi svojci padlih žrtev, zastopniki Zveze borcev s Presike, in predstavniki ljudske oblasti. Prvi je spregovoril pred množico tov. Kralj, zaslužni borec, ki se je najbolj zavzemal za postavitev spomenika, in kot predsednik občinskega odbora Zveze borcev v jedrnatih besedah orisal uspehe in težave gradbenega odbora. Medzadružna godba na pihala je zaigrala žalostinko »Kot žrtve v boju ste padli za nas...«. Spomenik sta odkrila Člana Zveze borcev tov. Šnajder in Karbaš, medtem ko so člani množičnih organizacij položili vence pred simbolom upornih ljudi. Zborovalce je pozdravil tudi član občinskega LO tov. Veršič, ki je govoril o življenju padlih žrtev in narodno-osvobodilnem boju v teh krajih. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika OLO tov. Johe je nastopil pionirski pevski zbor z nižje gimnazije, ki je zapel več partizanskih pesmi Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo tudi recitatorje, ki so nastopili kot partizani in s pesmijo ter kretnjami simbolizirali narodno-osvobodilni boj. Slovesnost je zaključila godba na pihala z državno himno, popoldne pa je bilo v zadružnem domu ljudsko rajanje. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. KMEČKO HIŠO Z VRTOM V BLIŽINI LJUTOMERA PRODAM. Interesenti naj javijo svoj naslov pod šifro »500« na upravo »Ljudskega glasa«. Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA, ki naj bi bil gradbeni inženir z večletno prakso v hidrotehnični stroki. V poštev pride tudi višji gradbeni tehnik s 15-letno prakso v svoji stroki Pravilno opremljene prošnje dostaviti Vodni skupnosti v Dolnji Lendavi. Upravni odbor. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 12. junija 1952 Križevsko izobraževalno društvo v letošnji sezoni Prav nič se ne bomo zmotili, če porečemo, da se vaščani Križevec pri Ljutomeru dokaj množično zbirajo v društvih, ki so letos zabeležila vidne uspehe pri vzgojnem delu med kmečkimi ljudmi. V tej razprostranjeni obmurski vasi lahko naštejejo več ljudi, ki ne delajo zgolj v enem društvu, marveč pomagajo povsod, kjer se zbirajo vaščani. Precej je članov prosvetnega društva, ki so hkrati dobri gasilci, frontovci, člani Ljudske tehnike in drugih društev. Zakaj tudi ne bi bili, saj stopajo po eni poti: vzgajajo kmečkega človeka in mu pomagajo iz teme zaostalosti. Zastavonoša je kulturnoumetniško društvo z dramatsko, pevsko in folklorno skupino. Vanj je letos vstopilo 40 novih članov. Dramatska skupina je uprizorila kar tri drame: Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, igro v 5. dejanjih »Zlatorog« in Ganglovo trodejanko »Sina — ki so spričo kakovostne izvedbe privabile na stotine gledalcev v prostorno dvorano zadružnega doma- Igralci so z »Vdovo« in »Sinom« gostovali v Veržeju in si tam pridobili množico hvaležnih obiskovalcev dramatski predstav Obe igri so na željo publike ponovili. Mnogo so se trudili, prej ko so prilezli na zeleno vejo; režiserja Janko Majcen in Franček Osterc sta požrtvovalno in vešče vzgojila 14 stalnih igralcev, ki nastopajo na odru v zahtevnih vlogah. Kdo ne pozna Vinka Jureša, Severjevo, Heričevo, Panjharta in Preloga — prosvetarje — ki zgledujejo mladim ljudem? Pa tudi učitelji pridno pomagajo društvenim članom. Igralci se pridno urijo za nastop na okrajnem festivalu. Pevski zbor, ki so ga ustanovili pozimi, je letos nastopil na proslavah in skupnih prireditvah društvenih sekcij. Pred kratkim je . pričel vaditi več pesmi, s katerimi se je predstavil ljutomerski publiki ob priliki Adamičeve proslave. Tudi zadružna mladina iz Borec je spoznala žalostno vlogo vaške tercijalke Korenove, ki si je lastila monopol pri vzgoji mladih ljudi; svoje mesto je našla v društvu, kjer se izživlja v folklorni skupini. Nastopila je na številnih proslavah. Križevski prosvetarji pa so tudi dobri gospodarji. Lani so z društvenimi dohodki uredili dvorano, kupili kulise in zavese ter opremili oder s sodobnimi napravami. 130 tisočakov — to ni šala! Opekarniški delavci, ki so množično včlanjeni v društvo, so Jim primaknili 28 tisoč din in nekaj opeke, pa tudi vaščani so precej žrtvovali za svoje društvo. Tako se je najlepše manifestirala enotnost delavcev in kmečkih ljudi. Posnemanja vreden primer! »Da bi že imeli svoj avtomobil« so še pred letom kramljali člani Ljudske tehnike. Ko so lani izvolili iniciativni odbor, ki je pripravil sla za ustanovitev avto-moto društva, je ta želja prikipela na dan in ostala v društvenem programu vse do dneva, ko je v vasi zabrnel avtomobilski motor. Mladi tehniki, 25 članov in 10 mladink po številu, so žrtvovali svoje prihranke in z njimi nabavili stari kamion »Fiat«, ga popravili in usposobili za vožnjo. Sprva maloštevilni krožek je obiskalo vedno več, prijateljev »volana«. Tudi s starim, »Fiatom« niso bili več zadovoljni. Prodali so ga, in nekje v Mariboru kupili šasijo in motor za poltovorni kamion. Kmalu je pod pridnimi rokami nastalo ogrodje novega vozila, pognali so ga mladi tečajniki, ki so znali dobro izkoristiti zimski čas za učenje. Se par tednov jih loči od dneva, ko bodo svoje znanje preizkusili pred ocenjevalno komisijo. Toda le z avtomobilom niso zadovoljni. Ustanovili bodo še elektrostrojni krožek, sčasoma pa morda kmetijsko tehnično društvo. Dober začetek — mladi šoferji — a kar je glavno: Križevčani imajo svoj kamion, s katerim bodo odslej prevažali težko gasilsko brizgalno, ponesrečence, bolnike in izletnike. Za vse ga bodo koristno uporabili. Zdaj, ko so v Križevcih odprli občinski urad, ugibljejo, kako bi nabavili kinoprojektor, ki naj bi občanom posredoval tudi filmsko umetnost. Toda, kje bodo vzeli denar? No, tudi to vprašanje jim ne dela prevelikih preglavic, saj menijo, da bodo nekaj desetin tisočakov prispevala bližnja podjetja, nekaj bodo dale kmečke delovne zadruge, pa občinski ljudski odbor, vsi občani... in kmečki ljudje bodo lahko doma gledali dogodivščine, na filmskem platnu. V skupnosti je moč! Skupaj bodo držali in načrt uresničili. Pri dvorani bodo postavili tudi garderobo, seveda s prostovoljnim delom. Opekarniški delavci so jim obljubili, da bodo »udarniško« izdelali zidno opeko. Ustanovili bodo še telovadno društvo »Partizan«, uredili nogometno igrišče s stezo za teke in ob prvi priliki postavili enostezno kegljišče. Gasilci, ki so v zimskem času pridno obiskovali strokovne tečaje, so priredili srečolov, in s čistim dobičkom kupili gasilsko orodje. Tudi Zveza borcev bo junija priredila veliko tombolo in pričela zidati spomenik padlim borcem in aktivistom narodno-osvobodilnega boja. Mladi tehniki pa so rekli: potegnili bomo električno žico od železniške postaje v vas in osvetlili cesto. Precejšnje obveznosti, ki bodo zahtevale mnogo znoja in naporov od vseh občanov. Upajmo, da jih bodo zmogli. Križevčani so veseli ljudje. Radi sprejmejo goste, ki pridejo iz sosednjih krajev, da jim pokažejo svoje spretnosti na odru. Takrat ponavadi napolnijo dvorano do zadnjega kotička in tako najlepše presenetijo goste. Pred tedni so imeli v gosteh dramatsko skupino iz Bolehenečic, ki je nastopila z dramo »Razvaline življenja«, pa tudi igralci iz Murske Sobote so se jim smelo predstavili s »Planinsko rožo«. To je bil dogodek za gledalce! Resnici na ljubo je treba povedati, da se ne morejo sprijazniti z ljutomerskimi igralci, ki so jih v povojnem času le parkrat obiskali. Celo Sobočani so jih posekali! Zato se ne moremo čuditi, če se člani podeželskih društev čutijo nekoliko zapostavljene. Zelja križevskih prosvetarjev je, da se že Ljutomerčani spomnijo na podeželje, na sorodna društva, ki potrebujejo strokovno pomoč. Po njihovem mnenju bo ta pomoč najbolj učinkovita takrat, če jo bodo uresničili v praksi, t. j. z gostovanji posameznih sekcij na podeželskih odrih, priporočajo pa, da bi vodstvo ljutomerskega kulturno-umetniškega društva omogočilo nastope boljših podeželskih skupin v okrajnem središču. Zadnji nastop dramatske skupine iz Rakičana s Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je neovrgljiv dokaz, da tudi Ljutomerčani in okoliški ljudje radi obiščejo predstave gostujočih skupin. Čemu potem zapiramo vrata našim podeželskim skupinam, ki si žele poznanstva z ljutomerskimi gledalci? Prav tako ni mogoče opravičiti zatišja, ki se je kot španska stena vgnezdilo med vodilna društva v Soboti in Ljutomeru. Ne smemo pozabiti, da se delovni ljudje obeh mest želijo spoznati in drug drugemu približati. Zato bi storili veliko napako, če bi prezrli razpoloženje množici Ali bomo dopustili, da bo spet Mura umetno delila naše. ljudi na one »prek Mure« in »te s Stajerja«? Prav sodelovanje na področju kultumo-prosvetnega dela lahko pripomore k odstranitvi miselnih usedlin preteklosti in zbliža na obeh straneh Mure živeče prebivalstvo. Potemtakem je pozdraviti bodrilno besedo križevskih prosvetarjev: podajmo si roke bodimo prijatelji in si zvesto drug drugemu pomagajmo! -ok- IN HITRA BO KOT PTICA ! Teden pošte! V oči padajoči napis na steni ljutomerske pošte, s cvetjem in zelenjem okrašeni prostori, nasmejani obrazi vljudnih uslužbencev... Ura je devet. Poštarji nestrpno čakajo, kdaj se bo izza ovinka prikazal vsem Ljutomerčanom poznani poštni voz z Lojzko in njenim iskrim konjičkom, ki že dobro ve, kje je pošta, in se vedno na pravem mestu ustavi. Takoj ga obkrožijo poštarji, ki se spoprimejo z vrečami, paketi in drugo tvarino. Na veliki mizi se je nabralo nešteto vreč časopisov. Bi radi vedeli, kaj bodo poštarji z njimi počeli? To ni enostaven posel! Prav radi vam povedo, kako bodo delali. Samo malo potrpljenja, ko boste čakali pred poštnim okencem! Uslužbenec, ponavadi zmerom prijazni Seršen, saj ga poznate, v tednu pošte je posebno ljubezniv, pregleda, če je prispela vsa pošta. Tov. Fijavž odpira vreče in poišče priporočene in vrednostne pošiljke in, ko ugotovi, da nobena ne manjka, jih izroči na okence, kjer jih Seršen po ponovni kontroli vpiše v odgovarjajoče knjige. Zaprl je svoje okence. Da pa ne bi stranke predolgo čakale na znamke, vam z njimi postreže nasmejana blagajničarka. Sedaj se prične pravo delo! Po prevzemu vknjiženih pošiljk se oglasi tov. Seršen: »Ekspres je gotov!« Tov. Senčar se zaveda, da te besede veljajo njemu. Zato se naglo odpravi na pot z ekspresnimi pošiljkami, ki morajo takoj v roke naslovnikom. Med tem je skupina poštnih slov prevzela časopise in jih razdelila v predale. Vsak dostavni okoliš ima svoj predal! Med sli, ki »sortirajo« pisemske pošiljke, je tudi tov. Fijavž. Glej, prav zdaj je izločil pošiljko! Na pismu je bila nalepljena že izrabljena znamka. Prvotni žig se kaj malo pozna, toda prevaril se je pošiljatelj, ki je hotel oškodovati našo pošto. Poštarji imajo bistre oči in vestno pazijo, da je poštnina v redu plačana, držeč se načela: »Za dobro delo, pošteno plačilo!« Pošiljatelj je povzročil škodo naslovniku, ki bo moral plačati »porto«, in sitnost slu Kukolu, ki bo moral na Razkrižju prepričati neko gospodinjo, da je nevolje kriv le njen sin, ki je menda porabil denar za cigarete... Roke poštarjev so za trenutek prenehale gibati. Aha... slabo naslovljeno pismo! Kdo pozna naslovnika? Ugibanje . . . Površnež ni označil ulice, ne hišne številke! Takšne pošiljke jim venomer delajo preglavice, zato so v tednu napisali na lepak: »Pravilna oprema — popoln naslov — in pošta bo hitra kot ptica...« saj ste ga videli! Naposled je uganka okrog naslovnika rešena, ugotovljeno je njegovo stanovanje, in gibčne roke so se znova premaknile... Poštni sli naglo sortirajo svoje pošiljke, pisma in dopisnice po vrstnem redu krajev, ki jih bodo obiskali, po hišnih številkah. Čas beži, treba bo prehoditi do 19 km poti in razdeliti nad 200 pošiljk. To je norma naših poštnih slov! Na tisoče pošiljk je izginilo v torbe. Sli se oglase še pri okencih, kjer sprejmejo priporočena pisma in denar. »Zdravo!« Kmalu bodo prestopili pragove kmečkih hramov, se oglasili v zakotnih vaseh. Marsikoga bodo razveselili z drobnim pisemcem! -ok- Hongopaj: Prleški hujdiči Neštrni lücki človik, kerega je veter gda zanesa v naše lepe gorice okoli blaženega Lotmerka, je že na tihen no tüdi glasno premišlava, kak je k samemi šmenti to, ka je jemi lotmerško vino tak nezarensko hitro no jako naškodilo. Tak se je godilo tüdi tistemi dugemi gospodi s Trsta, keri je pred leti enok padna tan gori na blatnen Slamjaki fčista na vrhi ne met tolovaje, pač pa met same pošteno scimentirane lotmerške pifce. Vino je jemi dišalo, ven je blo tak slatko no malo kislasto pa nič trpko, tak kak vino tan okoli Trsta — ho, ho! Zato. je jemi teklo po dugen, sühen guti kak žegnano olje. Hrenja se je gospot, ka takše slatke no slabe čüče še nigdar ne je pija, pa ka je vajen, dosta močnešega. vina — ho, ho! »Brad veseli fsi« so se jemi smijali no so jega začeli met fse fele napitnicami praf po domačem nalevati. Pol težaka so meli ž jin dela, samo nazadjo ga je meja za tri dobre kopače, samega sebe je vika no še celo recan je predga. Fčista mehkega so jega zmantrani pajdaši v lepen sprevodi spravili f postelo, drugi den pa je jega vencerl odegna po najbole mastnen blati na štacijon. Pisa nan je še karto, z Lüblane, ka jemi še zmiron v glavi šümi ... Toti gospot pač ne je zna, kaj so znali neki jegovi pajdaši — najnč ne fsi! — ka ma pre fsakši človik v želod prave no žive hujdiče ali vragece. Nega jih tristo vozof vragof, malih kak mak no fsakši drüge farbe — ne, teko jih nega. ven jih je že trinajst zadosta. Toti hujdiči so te ali krivi, ka lotmerško vino nenafčenega človeka tak nežgrüntano mamičnega napravi. Kak se to godi, on ten bon van poveda štorijo, kero so mi pravili negda vüjec Balaš, dere sma enok pod Trijokovoj figoj v mesečini vedrila. Znaš — tak so mi pravili — navadno so toti hujdiči v želoci fsi zaspani pa samo dremljejo no hrcajo. Neki pra- vijo, ka zavolo toga človeki želodec fčasih tak kroli. Či kaj ješ, se nibeden ne zbidi, to se jin še dopadne, ven so radi na toplen. Tak je tudi te, či piješ vodo. Či pa gutneš puno kupico našega vina, te se zbidi pre prvi vragec, keri spi najbole pr dverah. Zaspani je še, pohleven no vmaj — no ti fčista pomalen zleze z želoca gor v glavo. Tan pa je prpravlenih dvanajst močnih orehovih stolov. Vragec si vsedne na prvi stol pa se stegavrle no zeha kak stara krava. Druga kupica prebidi drügega hujdiča.. Toti, je že za spoznaje bole siguren no nagel. Še bole se vidi to tretjemi no štrtemi, ali fsakši najde hitro svoj stol pa si fsedne. Met ten čason je virt totih hujdičof že priša do napitnic pa je začeja bol hitro prevračati kupice. Zaj jih moli kak hujdičeve litanije lepo po redi. Najprle tisto: En hripček bon kupa — te pa: Dere de Martinek mrja — pa: Prpelali so furmani... Peti hujdič, kerega prežene v glavo peta kupica, je že preci natekjeni, jezik , ma rdeči kak jegof virt vüha, pa že tüdi guči. Svojega virta nemajo vrageci preveč radi, ven jih večkrat guni z želoca f keblačo. Zato jega peti že opravla, rekši: Zaj se znavi z vinon zalevle, zütra pa de duma doba žüpo-brümbovico, no falate notri, dere de stara ba julila: — Šesti že priskače, kak či bi ceprli plesa, no pravi: Gnes se jemi dobro godi kak šterci, keri je teden dni samo meso ja, pa je potlan fižolovico z vilcarhi štoha. —- Pri šesti no sedmi kupici že cinglajo pifci ž jimi kak z zvuni, zato pa jega sedmi vragec pohvali, ka se ga je že naseka, osmi pa ka je že pošteno natreskan. Po deveti kupici van pribuni deveti ajngelec. Toti je že Francos, ven pravi: Ježevjen! Tüdi deseti priklamoteri po francosken no reče: Žepagama! — Enajsti je sklizek no nagel kak blisk pa pove novico, ka je virt že ves trt, samo noge ma še mehke. Dvanajsti prleti nato, kak če bi samemi prednemi hujdiči s pütre vujša pa se že na štengah dere kak šterc pr prelazi: Zaj van je pijan kak cühta! Fsakši totih hujdičof je doba f keblači svoj stol no čaka najen, ka bi se virt strezna pa ka bi te zleza nazaj, v želodec. Pri trinajsti kupici pa se zbidi trinajsti vragec no prleti v glavo, kak či bi ga z možara poča. Ves je šamprkaf no zdrüčeni, ven so jega braci zephali v želoci fčista f kot. Pa divji je kak, no, kak vragec, dere vidi, ka zajega nega stola. Zato se zaleti v najbližjega, ka bi jemi vzeja stol. Drugi se zavzemejo za totega te pa se začne nebeško bitje, tak kakči se tan pri Mali Nedli čehaki s koli po plečah božajo ali si z branovlaki kečke gladijo. Jihovemi veselemi virti se zaj zdi, ka se je jemi zavrta v glavi cel ringlšpil, drügi pa se pre suče okolik njega. Zato, viš, moj lübi, je človik po našen vini tak mamičen. Či piješ kakšega kiselška, te totih vragecof ne spraviš z želoca, pr tisten krajnsken cvički pa bi ti prle vujšli skoz lükjo, kere cviček v jen napravi. Zato pa, či češ po lotmeržani biti zdraf, cukaj jega pomalen no s pametjoj. Pa na dobre gantnare ti jega položi! Lehko je to klobasa, duga kak žrt, falat prpranoga ali povojenoga gujdeka, pohani picek, mastna goska ali reca, či drüga nega, celi puran — samo retka žüpa ne sme biti! Toga se dršte, pifci, nafčeni ali ne. fsi! Pa dobro de se van f Prlekiji godilo. ŠPORT KONJSKE DIRKE NA CVENU Letošnje spomladanske konjske dirke, ki so bile v nedeljo, 1. junija na cvenskem dirkališču, so prav dobro uspele. Tekmovalo je 15 kasaških, 9 kmečkih (nekasaških) in 10 jahalnih konj. Ugotoviti je treba, da nas udeležba tekmovalcev ni zadovoljila, zlasti če pomislimo, da je Ljutomer s svojo okolico starodavno središče konjskega športa. Dirkam je prisostvovalo nad 3.000 gledalcev. Rezultati: Enovprežna kasaška vožnja (I. in II. heat), zmagovalec 8-letna kobila Elba (iz rodu Johny Ega II), lastnik M Skuhala iz Križevec pri Ljutomeru. Čas: 1:35,8. Najboljši čas tega dne je dosegla 5-letna kobila Proja, last J. Slaviča iz Stare nove vasi. Čas: 1:29,2. V kategoriji triletnih kasaških konj je zmagala kobila Finejša (iz rodu. Goon-Fina), last J. Seršena iz Veržeja s časom (km) 1:40,5. V tolažilnem handikapu je bil prvi na cilju 4-letni žrebec Lacko (iz rodu Ossi-Lastva), last M. Hanžekoviča iz Veržeja. Čas: 1:40,4. v dvovprežni kasaški vožnji se je plasirala na prvo mesto dvojica Leonel-Fileja z vozačem Francem Žitkom. Cas: 1:51.2. V Jahalni ravni galopski dirki je bila prva 4-letna kobila domače reje Iskra z jahačem Antonom Sukičem z držav, posestva Radgona s časom 1:20,6. Gledalci so bili zadovoljni s postrežbo in organizacijo prireditve. Vodstvo kluba za kasaški šport je mnenja, da je pičla udeležba tekmovalcev na dirkah posledica pomanjkanja krepkih krmil in izostanka republiškega treninga na prireditvenem prostoru. -o- SPET DVA USPEHA LJUTOMERSKIH NOGOMETAŠEV Ljutomer : »Elan« Radgona 7:1 (4:0) V nedeljo, 1. junija sta se na ljutomerskem igrišču pomerili enajstorici domačega kluba in radgonskega »Elana«. Tekma za prvenstvo, ki je bila precej živahna in se je proti koncu sprevrgla v fizično obračunavanje med posameznimi igralci, je bila trdno v rokah domačinov. Njihova zmaga je povsem zaslužena. Ljutomer : »Mladost« Čentiba 1:1 (0:1) Tudi najbolj resen konkurent Ljutomerčanov je preteklo nedeljo moral zapustiti igrišče, ne da bi osvojil obe tekmovalni točki. Gostje so boljše igrali, zlasti kar se tiče podajanja, žoge. Domača obramba je z visoko igro pridno čistila svoj prostor in nekajkrat nevarno ogrožala nasprotnikova vrata. Napadalci so zapravili več ugodnih prilik za gol. Neodločen rezultat je uspeh ljutomerskega moštva, ki ni nastopilo v običajni postavi. Za to tekmo je značilno, da sta padla gola v prvi in zadnji minuti igre. Mladinci: Ljutomer : Veržej 2:1 GRIČKI VANC: 22 BRATOVA • KRI Čimprej mora govoriti z Anico! Z njo je govoril že naslednjo nedeljo. Sestala sta se pri Barbaričevih, kjer sta se največkrat sestajala, da bi ju ljudje čim manj opazili skupaj. Jože je težko čakal, da bi na samem govoril z njo. Ko sta bila sama, pa ni vedel, kako začeti. Bilo mu je tako nerodno povedati Anici resnico, da je na tihem že sklenil preložiti ta razgovor na drugo priložnost. Pa je Anica opazila njegovo zadrego, zato je silila vanj. naj ji pove, kaj mu teži srce. Ni se mogel več upirati. Razložil ji je, čeprav v zadregi, z nerodnimi besedami, da brez posojila ne bo mogel sezidati in opremiti hiše. Zato ugiba, kaj naj stori: se zadolži ali prej gre prislužit denar, pa bo potem zidal. »Jože, nikamor ne hodi, dokler se ne poročiva!« ga je prosila Anica in se privila k njemu. »Potem pa si moram izposoditi denar.« »Saj si lahko . . .« mu je svetovala. »Tega ne smejo zvedeti tvoji starši.« »Ne,« se je strinjala brez premišljanja, nato pa dodala resneje. »Res ne.« »Se ti ne zdi. da bi to bilo nepošteno?« jo je vprašal, ker mu vest ni dala miru. »Nepošteno?« je vprašala in se zamislila. Pogledala mu je v oči in mirno rekla: »Morda bi bilo nepošteno, če bi varal mene. če pa te ne bo nihče vprašal. ali si se zadolžil, pa nisi dolžan tega nikomur pripovedovati. Kaj to koga skrbi! Sama bova odslužila dolg, ki ga bova imela .« »Anica!« je vzkliknil od veselja, po- tem pa jo svarilno vprašal: »Ti ne bi bilo težko priti v hišo, na kateri bi ležal dolg, katerega bi bilo treba odslužiti?« »Težko?« ga je vprašala mirno in mu odgovorila tako ljubeznivo, da ni mogel dvomiti v njeno odkritosrčnost. »Ne; mar ne bova oba živela v hiši, če se bova poročila? Zakaj potem ne bi smela imeti v njej svojega deleža? Zakaj ne bi smela vsaj pozneje prispevati, če sedaj ne morem? Ali mar želiš, da bi bila hiša le tvoja?« se je pošalila. »Ne, nikakor ne,« ji je zatrjeval. »Ko se poročiva, ne bova ločila med tvojim in mojim — kar bo moje, bo tudi tvoje; ne zdi pa se mi prav, da bi se poročil s kako prevaro.« »Kaj pa naj storiva, če ni drugega izhoda?« »Bojim se, da se ne bo dobro končalo, če ne bova poštena in odkritosrčna.« »Ne smeva se preveč ozirati na druge,« je ugovarjala. »Nekateri gledajo v poroki le kupčijo, zato pa v zakonu ni spoštovanja.« »Res je v vasi precej takih primerov,« ji je pritrdil Jože. »Včasih se sprašujem, ali zakonsko življenje res ne more biti lepše, kot je v večini družin v vasi. Kolikokrat ponoči ugibam! Razmišljam o mnogih družinah, pa se mi zdi. da je v zelo redkih naiti pravo družinsko spoštovanje in ljubezen. Žena se pri sorodnikih ali sosedih pritožuje čez moža. on pa se jezi nad njo in jo zmerja. Mnogokrat me prime, da se sploh ne bi poročil, če družinsko življenje res ne bi moglo, biti lepše.« »Jože!« je vzdihnila Anica, ker se je zbala zanj. »Ko poslušam starejše ljudi, kako pripovedujejo, da je zakonsko življenje le križ, se me polašča neki strah pred poroko. Mnogi trdijo, da se ne bi nikoli poročili, če bi vedeli, kaj jih čaka v družinskem življenju. Drugič pa se mi spet zdi, da le ne more biti vse tako črno. kot mnogi pripovedujejo, če se mož in žena tudi po poroki ljubita in spoštujeta.« »Jože, ali misliš, da bi te varala?« »Ne. Saj ne morem trditi, da bi naše ženske in moški bili tako pokvarjeni. Ne, tega ne bi mogel, čeprav se najde kak poedinec. Kljub temu se mi zdi, da večina mož in žena trpi drug poleg drugega.« »Jože, prečrno gledaš.« »Ne, ni prečrno. O tem sem toliko razmišljal, da sem prepričan. Toda kje je vzrok? Meni se zdi, da največkrat v varanju, v varanju drugega in samega sebe. Mnogi ljudje poroko smatrajo za trgovino. Kakor trgovci goljufajo, tako poskušata tudi fant in dekle, ženin in nevesta. Zato odloča premoženje...« Za trenutek je umolknil in se zamislil. »Morda bi kdo mislil, da te ljubim le zato, ker si hči premožnega kmeta. Če povem resnico, moram priznati, da se prav tega najbolj bojim. Ljubim te, ker si mi ugajala s svojim vedenjem. Premoženje ni nikoli vplivalo na mojo ljubezen do te. Bil sem takšen, kot je večina mladih ljudi in kar nam starejši najbolj očitajo: Misli, da bo le od ljubezni živel. Včasih nisem mislil na to, kako bova živela in gospodarila v zakonu. Nekako bo že, sem si mislil in si življenje predstavljal mnogo lažje in mnogo lepše, kakor je v resnici.« »Jože, saj ni tako huda,« se je končno oglasila Anica. Njegovo pripovedovanje in ugibanje jo je močno prevzelo. Zbala se je, če bi se premislil in ji rekel, da se ne more poročiti. Do tega ne sme priti! Cim bolj je bil zaskrbljen, tem bolj ga je ljubila. Zdelo se Ji je, da bo takšen mož tudi skrben gospodar. Ko ga je poslušala, kako zaskrbljeno in razvneto ji je razlagal, pa se je zbala, da bi iskal strahove, ki jih nikjer ni. »Jože, mislim, da me dovolj poznaš. Če sem tako dolgo mislila nate in te čakala, ko si bil tako daleč, ti želim biti tudi zvesta žena. Upam, da boš zmiraj zadovoljen z menoj.« »Oprosti Anica, da te plašim s takimi stvarmi!« Spremenil je svoj glas, ki je postal nežnejši. »Gotovo pretiravam. Kaj bi si le mislila o meni mnoga dekleta, če mi me sedaj slišala! In kaj si moraš misliti ti! Mar si fantje in dekleta pred poroko ne obljubljajo le srečo, nebesa... Naju pa je življenje udarilo že pred poroko. Morda bo zato pozneje bolje...« »Gotovo, Jože, le obupati ne smeva.« »Ne čeprav prečno gledam, nisem še nikoli obupal. Vse je odvisno od naju. Anica. Ničesar drugega se ne bojim, če bi mi ti kdaj pozneje očitala, da sem te pred poroko varal ali da sem revež... Zato sem ti vse to želel razložiti in te prosim, da bi dobro premislila. Če boš kljub vsemu temu zadovoljna z menoj, bova srečna; v to sem prepričan.« »Vse to sem že premislila...« Tako je padla odločitev; Jože ni imel kaj več razmišljati in ugibati. XXI. Na južnem koncu vasi v slepi ulici — slepi zato, ker so se pričeli travniki, med katerimi se je zgubila cesta iz vasi — je stala Barbaričeva hiša. Z dvoriščem je bila obrnjena proti jugu. Na njem je bilo spomladi in jeseni prijetno se sončiti. Hiša je bila lesena, s slamo krita. Stene so bile premazane z glino, povrhu pa prebeljene z apnom; le spodaj, dobro ped visoko od tal, so bile namazane z rumeno glino, ki ]e bila podobna temnorumeni barvi. Na prednji strani hiše sta bili dve majhni okenci — sicer za leseno hišo- in v primeri z drugimi podobnimi hišami v .vasi še precej veliki. V vsakem oknu sta bila dva cvetlična lončka, s cvetočima rožama. . Pa kaj bi toliko opisovali to hišo. Bila je taka, kot je bila večina lesenih kmečkih hišic v vasi in sosednjih vaseh. Imela je dobrega gospodarja, pa tudi dobro gospodinjo; zato je bila vsako leto prebeljena znotraj, pa tudi zunaj. Dekleta pa so ljubila cvetoče rože, zato so jih pridno zalivala in negovala. Ker so okna bila majhna in ni bilo prostora za več cvetličnih lončkov, jim je oče moral narediti pred hišo klopico, kjer so razvrstila še več rož. Tako hišo je bilo prijetno pogledati, čeprav je bila majhna, s črno slamnato streho, še po strehi so rastle neke rože, ki so baje imele zdravilno moč za ušesne bolezni. Zato jih ni smel nihče potrgati, razen v potrebi za zdravilo. Hiše se je tiščal prav tako lesen in s slamo krit hlev; vendar pravokotno, kot če človek sključi nogo v kolenu. (Nadaljevanje sledi)