ieriška Domovina
AMERICAN (N SPIRIT
smmn m lanouag« onlt
NO. 203
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 23, 1967
, SLOVENIAN MORN1NO N€WSPAra
STEV. LXV — VOL. LXV
Boj za civilne pravice preše! v revolucijo
To naj bi bila po besedah kalifornijskega časnikarja G. Allena najboljše varovana skrivnost naše dežele.
CLEVELAND, O. — V soboto je govoril v hotelu Sheraton-Cleveland kalifornijski časnikar Gary Allen o “Komunistični revoluciji na cestah: črni sili na pohodu”. Trdil je, da je boj za civilne pravice dejansko prešel v gibanje za socialno revolucijo,
ki ga od zadaj vodijo komuni- na Kalvarijo.
Novi grobovi
Mike Grdanc
V Highland View bolnici je umrl 83 let stari Mike Grdanc s 1364 E. 53 St., rojen v Čerini Chardites, od koder je prišel sem leta 1913, vdovec po 1. 1960 umrli ženi Filipini, roj. Knaus, oče Mary Rizzo in pok. Mika, 4-krat stari oče in 10-krat praoče, brat Antonie Cesnik, pok. Mary Grdanc in pok. Rose Franko. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb je danes iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob desetih, nato
Anglija se trudi za hiiro odprtje Sueza
Bivši angleški poslanik
sti. Ti naj bi po Allenovem vzeli na svoj program zakonite zahteve in pritožbe črncev, pa jih Uporabili za ščuvanje k razrednemu in rasnemu savraštvu.
Protesti proti vojskovanju v Vietnamu pretekli teden po raznih mestih dežele od Kalifornije do New Yorka in Washing-tona naj bi bili del “programa Ponavljanja v smislu znane teorije Rusa Pavlova o nujni reakciji”, ki naj bi usmerili zlasti nanožice mladine v revolucijo. Proteste in pohode proti vojsko-Vanju v Vietnamu so organizi-rali in jih vodijo po Allenovem nanenju profesionalci, kot je Jerry Rubin, ki je bil vmešan v organizacijo izgredov v Berke-leyju.
Sobotni pohod v Washingtonu Pade v okvir 50-letnice prazno-vanja ruske oktobrske revolucije. Njegov cilj je razgibati množice v Ameriki in pripraviti tla 2a “neizogiben spor”, za razredno vojno, za spopad “med Ualadino in starejšim rodom ^■Hen opozarja v zvezi s tem j'a dejstvo, da bo leta 1972 v na-£i deželi 13 milijonov volivcev siarih izpod 30 let.
*
Na Allenovih trditvah je brez ^voma nekaj resnice, so pa prav tako gotovo pretirane. Nezadovoljstvo med črnci res utegne Jobiti revolucionarni značaj, če 1:16 bodo pravočasno podvzeti ko-^aki za izboljšanje njihovega socialnega stanja, toda računati Za revolucionarno razpoloženje ameriških belih množic je pa ^rUga stvar. Marks je pozival hr°letariat k revoluciji z geslom Saj nimate nič izgubiti razen Sv°jih verig!” Povprečni Ame-Hkanec danes v vsaki revolu-cjji lahko veliko izgubi, pa prav ne pridobi! Čemu naj bi 'to-tei rinil vanjo?
Senatni odbor odklonil tanjšanje proračuna
Washington, d.c. — se-
^atov nakazilni odbor je prete-
dob;
Petek šel mimo v Domu o-
arenega besedila o začasnem uianciranju izdatkov zveznih Jelkov, ki še nimajo odobre-^ nakazil ?° leto daljšal štev
za tekoče proračun-in jim enostavno po-pravico rabe teh sred-do 15. novembra.
2 redlogi, da bi Senat sledil ^ edu Doma, so propadli. Neka-
1 njihovi' zagovorniki v odboju so
stavili
napovedali, da jih bodo znova v plenumu.
y remensk',
Pečino
, , v rna sončno in toplejše.
ajv% temperatura okoli 10.
Frances (Mole) Mola
V soboto je umrla na svojem domu na 905 Ansel Rd. 86 let stara Frances Mola, roj. Jarc v Preserju pri Kamniku, od koder je prišla leta 1901, žena Valentina, mati Williama, Frances Simko, Josepha, Jean Doljak in Ernesta, 8-krat stara mati, 4-krat pramati, sestra pok. Franka, pok. Andrewa, pok. Josepha, pok. Viktorja, pok. Ursula Ivmk .n pok. Mary Habjan. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, St. Agnes Lodge št. 139 C.K. of O., Srca Marije (Staro) in Oltarnega društva pri Sv. Filipu Neriju-•Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kal-/arijo.
John Marolt
Včeraj je nenadno umrl zadet id srčne kapi na poti v Euclid Glenville bolnico 59 let stari John Marolt s 24300 Effingham Blvd., sin pok. Johna in pok. Margaret, roj. Špeh, mož Jen-ne, roj. Žnidaršič, oče Johna R., brat pok. Ludwiga, Stanleyja, jok. Anthonyja, Rudolpha in Alberta. Zaposlen je bil kot ireddelavec pri Euclid Crane Sc Moist Co. Pokojnik je bil član Baragovega dvora št. 1317 Kat-borštnarjev. Pogreb bo iz Grdi-
tasva proračunska r&sofiioija vodi v kaos
WASHINGTON, D.C. — Domova resolucija o znižanju pro-V j računskih izdatkov je ponesre-Kairu Beeley se je razgo-jčena stvar, pravijo nekateri varjal Z Naserjem O obno-J vplivni senatorji. So za znižanje, vi rednilh diplomatskih odnosov med Egiptom in Veliko Britanijo, pa tudi o
obnovi rednega prometa skozi Sueški prekop.
KAIRO, Egipt — Zaprt Sueški prekop ni samo velika bolečina za egiptovsko gospodarstvo ampak tudi za angleško. Angleži so namreč izračunali, da imajo letno pol bilijona dolarjev škode, ker morajo plačevati višje prevoznine okoli južne Afrike. Zato se je angleška vlada začela že poleti truditi, da bi Naserja pregovorila, naj misli na obnovo plovbe po kanalu. Angleška vlada pa tega ni mogla storiti naravnost, ker nima z Egiptom neposrednih diplomatskih stikov še od časa rodezijske krize. Morala se je posluževati posrednikov, pa ne z velikim uspehom.
Zato je sedaj napela vse sile, da obnovi redne diplomatske stike. Poslala je svojega nekdanjega poslanika v Egiptu Beele-ya v Kairo, da pregovori Naserja za obnovo stikov. Seveda je Beeley spravil v razgovore tudi zadevo s Suezom. Po dolgem prigovarjanju je izvlekel iz ust egiptovskega diktatorja izjavo, da bi se o obnovitvi prometa dalo govoriti, kako bi se izraelske čete umaknile od kanala proti vzhodu.
Naserjev pogoj ne obeta nič dobrega. Izrael se namreč ne bo umaknil od kanala. Ako bo to
toda revizijo izdatkov je treba napraviti bolj sistematočno. Zato mislijo, da senat ne bo brez pripomb sprejel domovega besedila resolucije, morda bo pa celo sestavil svoje. V tem slučaju bo morala skupna kongresna komisija izgladiti razlike v vsebini resolucije.
Domova resolucija je tako zmešana, da je ne more zanesljivo razumeti sam federalni proračunski direktor Schultze. Naračunal je, da ho$e resolucija znižati izdatke za približno $7 bilijonov na $129.4 bilijone. Pri tem je pa treba vpoštevati, da je treba vsoto $129.1 povečati za vse zneske, ki jih je Kongres izglasoval za povečanje prejemkov vojaškega in civilnega o-sobja, ki je plačano iz federalne blagajne in za kritje stroškov za vietnamsko vojno, če pa to vpo-števamo pa od “privarčevanega” zneska $7.1 ne bo veliko o-stalo.
Schultze je dalje rekel, da bodo znižanja proračunskih postavk najbolj zadela Johnsonovo socijalno politiko.
NOVA DELOVNA POGODBA PRI FORDU DOGOVORJENA
višanje v novi pogodbi skupno le 6.5% na leto, kar naj bi bilo manj kot v zadnji pogodbi leta 1954. Tedaj je bil letni povišek izračunan na 6.9%. Avtomobilsko delavstvo ima sedaj povprečno z robnimi koristmi vred okoli $4.68 na uro.
De Gaulla hočejo zamešati v atentat na Kennedya
PARIZ, Fr. — Politični urednik pariškega tednika Pariz Match Tournaux je napisal knjigo o atentatu na Kennedyja. V
knjigi trdi, da je general De storil, bi Naserju omogočil, da | Gaulle izjavil, da je bil atentat obnovi pet vojaških letališč, ki maslo lokalne policije, ki je pač
so na zahodni strani kanala in jih sedaj kontrolira izraelska artilerija. Toliko pa Izrael ne bo popustil Egiptu. Zato bodo pogajanja na tej točki zamrla.
ioveg-1 pogreb, zavoda na Lake j	diplomat Beeley je tu-
Shore Blvd. v sredo. Čas in kraj ^ 3 *em zadovoljen. Njegova de-
,e nista določena.
Albin Zack
V Huron Rd. bolnici je po ;ratki bolezni umrl v soboto 48 et stari Albin Zack z 19809 Ke-vanee Ave., roj. v Clevelandu, nož Marie, roj. Michael, oče Allena Louisa USMC, Anthonv-a Carla, Ftg. 3 USN, in Johna, )rat pok. Anthonyja, pok. Rose (Dalje na 3. strani)
žela bo vrtala naprej in upa, da
podlegla “rasnemu sovraštvu”. Avtor sam ni govoril o tem z De Gaullom, slišal je pa vse to od ljudi, ki z njimi general odkrito govori. Tournaux se torej opira na vir iz druge roke.
Ta razlaga atentata v Dallasu
gotovo ne bo koristila odnosom | dejal, da ta izjava Reutherja ni bo s časom kaj dosegla. Pri tem med Ameriko in Francijo, ki so točna.
računa na pomoč ameriških di- že itak dosti napeti. Le komu Povprečno naj bi delavstvo plomatov, ki pa na bodočnost naj koristi, ako bodo radi knjige dobilo tekom treh let, za koli-
postali še bolj napeti? Morda! kor nova pogodba velja, na uro
Včeraj je bil dosežen sporazum med zastopniki Ford Motor Comp any in Unijo avtomobilskega delavstva o novi kolektivni delovni pogodbi. Jutri in v sredo bodo člani unije o pogodbi glasovali. Sodijo, da bo pogodba odobrena in da se bodo delavci postopno v četrtek začeli vračati na delo.
DETROIT, Mich. — Štrajk J letno. Drugi trdijo, da znaša popri Fordu, ki se je začel 6. sep- ”-x—- ----'-----ju- -j----
tembra, gre h koncu.'Nova kolektivna delovna pogodba je bila včeraj zjutraj dogovorjena in bo jutri in v sredo predložena delavstvu v odobritev. Pogodba je ena najugodnejših za delavstvo, kar jih je bilo sklenjenih v zadnjih 20 letih, zato sodijo, da jo bo delavstvo odobrilo, s čimer bo uradno štrajka konec.
Prvi delavci se bodo predvidoma vrnili na posel že v četrtek, minilo pa bo vsaj par tednov, predno bo produkcija v vseh Fordovih tovarnah v polnem teku. Odprta so še namreč vprašanja in spori v posameznih tovarnah.
Ford je v času štrajka izgubil na produkciji okoli 412,000 osebnih in tovornih avtomobilov, 160,000 . štrajkujočih delavcev pa desetine milijonov dolarjev zaslužka. Ford bo dober del izgube nadomestil, ko bo produkcija zopet v polnem obratu, delavstvo pa izgubljenega ne bo nadomestilo tako naglo, četudi je doseglo precejšnje povišanje plač in robnih koristi v novi kolektivni delovni pogodbi.
W. Reuther, ki je včeraj zjutraj objavil sklenitev nove pogodbe, je dejal, da je to “najbogatejša pogodba, kar jih je bilo kdaj sklenjenih s kako korporacijo na industrijskem polju v Združenih državah”. Ford naj bi bil dejansko dal delavstvu še enkrat toliko, kot je ponudil pred začetkom štrajka. Zastopnik Forda M. L. Denise je
Iz Clevelanda in okolice
Po novi pogodbi bo strokovno delavstvo dobilo takoj 50 centov urnega poviška ali $20 na teden, delavstvo v produkciji pa 20 centov na uro ali $8 na teden. V naslednjih letih bodo plače oovišane po 3% letno. Unija je losegla tudi delno zajamčen letni zaslužek. Delavci, ki so za-oosleni nad 7 let pri Fordu, bo-io za tedne, ko bodo doma dobili do 95% rednega zaslužka. Povečane bodo tudi pokojnine id sedanjih $4.25 za vsako leto dela na postopno $6 mesečne aokojnine. Dogovorjene so tudi aetdnevne počitnice za Božič in Nevo leto. Čas oddiha med delom je podaljšan za 12 minut na dan na skupno 48 minut.
razgovorov o Suezu ne gledajo ravno samozavestno.
Slabe oči
Devet od desetih ljudi v Združenih državah, ki so dosegli 60 let, ima težave s svojimi očmi.
je pa to tudi želja tistih, ki bodo knjigo hvalili pri nas in v Franciji.
— Premog je največji poedin-ski vir energije in toplote.
75 centov poviška v neposrednih plačah in robnih koristih. To naj bi bilo okoli 5% na leto. K temu je treba prišteti še povišanje v zvezi z porastom cen, ki utegne doseči še okoli 2%
Titovci ugrabili v Trstu vedjo hrvaške politične emigracije v Evropi?
CLEVELAND, O. — V tukajšnjih hrvaških krogih trdijo, da je bil okoli 15. septembra ugrabljen od agentov jugoslovanske lajne policije dr. Krunislav Dra-ganovič, 62 let stari profesor na ženski gimnaziji na Dunaju. Dr. K. Draganovič je izginil v Trstu, kjer se je ustavil na poletu iz Rima na Dunaj.
Seja—
V sredo, 25. okt., ob dveh popoldne je seja Kluba slov. upokojencev v Newburgu v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Avenue.
Zadušnica—
Jutri ob 7.15 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Mary Razinger ob 1. obletnici smrti.
Kdo je izgubil—
Na proslavi 50-letnice Oltarnega društva sv. Vida je bil v avditoriju najden lep rjav rožni venec. Kdor ga je izgubil, naj kliče Mrs. Mary Marinko, 15500 Lake Shore Blvd-, tel. 486-5156. Koledarji za 1988—
Zakrajškov pogrebni zavod je dobil koledarje za leto 1968. .Kdor ga želi imeti, naj se oglasi !tam v pisarni.
Slovo—
I Članstvo Kluba slov. upoko-Ijencev na Waterloo Rd. je vabljeno jutri ob sedmih zvečer v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Johna Mezgeca.
Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno jutri ob 7.30 zvečer v Zeletov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Johna Mezgeca.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Frances Mola-
Ugrabljeni je bil duhovni in politični vodnik dela hrvaške emigracije v Evropi in že dolgo časa trn v peti jugoslovanskemu komunističnemu režimu. Bil je avstrijski državljan.
Politična temperatura raste, boj se spreminja v vihro
CLEVELAND, O. — Clevelandska politična javnost se menda kar s ponosom zaveda, da te tedne gleda vsa Amerika na njeno počenjanje. Saj obstojita upanje ali pa strah, kakor hočete, da nam volivni boj spravi na župansko mesto prvega mestnega črnega kandidata. Ne bi mogli reči, da se je pretekli teden volivna borba odlikovala z novimi senzacij onalnimi političnimi pojavi, vse je potekalo po znanih kolesnicah, le da je močnejše škripalo kot po navadi.
Glavne privlačne točke vo-livnega boja v preteklem tednu so bila tri srečanja belega republikanca Tafta in črnega demokrata Stokesa na javnih tribunah. Najpreje je šel Taft v volčjo jamo med črne volivce v vzhodnem delu mesta, potem je šel Stokes iskat svojo srečo med bele volivce na zahodno stran mesta. Obe srečanji sta nudili kandida-
toma dosti prilike, da se vež-bato v obvladovanju živcev. Pri tem poslu sta se pošteno potila, pri Stokesu smo celo videli na fotografiji, kako si briše pot z obraza. Jima pa tega ne smemo zameriti. Nista se namreč pošteno lasala med seboj, še bolj nepočaka-ni so bili volivci, posebno tisti, ki so se. zbrali v ponedeljek na vzhodu. Stavljali so kandidatoma vprašanja, ki i-majo le malo zveze s politiko. Iz tega, kje je kdo živel in s kom je prijatelj, se res ne da dosti sklepati, kaj bo delal na občini, ako postane župan. Pa taka je pač ameriška politika, se rada vtika v brezpomebne malenkosti. Na splošno se je Taftu godilo slabše na vzhodu pred črnimi volivci, kot Stokesu na zahodu med belimi preteklo sredo. Šele v četrtek sta prišla pred mirno občinstvo, ki so ga sestavljali katoliški volivci v St. John’s College. Menda imata na programu, da se srečata še par-krat, toda višek napetega raz-
položenja je bil verjetno dosežen pretekli ponedeljek in sredo.
Mimogrede so volivci hoteli vmešati tudi ženi obeh kandidatov v volivni boj. Pa je Mrs. Stokes rekla, da ima dosti dela z otroki, družino in gospodinjstvom, ker hoče odvzeti možu vse te skrbi. Več politične žilice je pokazala Mrs. Taft. Jo razumemo. Po-čemu se je pa primožila v tako izrazito politično družino, kot so Tafti?
Drugače sta se oba kandidata dosti hitro izčrpala v obljubah in napovedih. Ker so volivci potrpežljivi, jih bosta lahko ponavljala še dva tedna. Stokesovi prijatelji pridno širijo novico, da je predsednik Johnson povabil Stokesa na kosilo. Seveda sta se dala tudi skupaj slikati. To spada k političnemu obredniku.
Republikanec Taft je postal zelo samozavesten,' je svojim sodelavcem zatrdno napovedal, da bo zmagal. Teh misli
je seveda tudi voditelj clevelandskih republikancev De-Majoribus. Kaj takega zaenkrat še ni trdil demokratski voditelj Porter glede Stokesa.
Stokes se sicer že baha, da ima zmago v žepu, pa vendar s tesnimi občutki čaka na prihodnjo sredo. Takrat se bo namreč sestal izvršni odbor demokratske stranke, ki bo moral povedati, ali bo u-radno podprl Stokesovo kandidaturo in pod kakimi pogoji, če jo bo. Porter je povabil kar 600 članov tega odbora, med njimi, je tudi dosti starih demokratskih političnih mačkov. Zato vlada za ta sestanek veliko zanimanje med našimi clevelandskimi politiki. Na tem sestanku bo stranka tudi povedala, katere druge demokratske ali nevtralne kandidate -bo podprla 7. novembra. To bo verjetno najvažnejši političen dogodek teka tedna, toda gotovo ne naj-bučnejši, če kaj poznamo clevelandske volivce.
Naše vesoljsko vozilo Mariner 5 obletelo Venero
PASADENA, Kalif. — Ni še poteklo 24 ur, ko je rusko vesoljsko vozilo Venus 4 spustilo svojo gondolo na ta planet, pa je naše vozilo Mariner 5 obletelo isti planet. V njegovi bližini se je nahajalo 69 minut, nakar je odletelo dalje na kroženje o-koli Sonca. Prvi podatki, ki jih je poslal Mariner, potrjujejo v glavnem iste razmere na Veneri, ki o njih govorijo poročila ruskega vozila. Okoli Venere ni pravega zraka, zato pa tam vlada 4-5 krat večja vročina. Mariner bo še naprej dajal podatke. Strokovnjaki bodo pa porabili precej časa, da ugotovijo, kako je treba vse podatke razumeti.
Zadnji kitajski cesar umrl
TOKIO, Jap. — Po poročilu japonskih časnikarjev v Peipin-gu je umrl tam na raku zadnji kitajski cesar Henry Pu Yi, star 61 let. Leta 1912 se je moral po zmagi republikanske revolucije odpovedati cesarski kroni, ki jo je nasledil od svojega strica Kuanga Hsu, ko je bil star komaj 2 leti.
Pu Yi je postal nato po japonski milosti cesar Mandžurije. Leta 1945 je padel v rusko ujetništvo in ostal v Rusiji, dokler se ni leta 1956 vrnil na Kitajsko, kjer je bil 3 leta kasneje, ko “je priznal svoje zločine proti kitajskemu ljudstvu” pomiloščen.
Shigeru Voshida umrl
TOKIO, Jap. — V petek je
V Tajsko je Amerika že investirala bilijon dolarjev
WASHINGTON, D.C.—Ame-dka noče več čakati tako neprijavljena na partizansko vojskovanje, kot je nekdaj v Kore-;i, sedaj pa v Vietnamu in Laosu. Zato je spremenila precejšen del Tajske, kjer je treba naj-sreje pričakovati državljansko vojno s komunisti, v operacij-ko področje. Izhodna točka je ’isto novo pristanišče Sattahip južno od Bangkoka. Pri pristanišču je tudi veliko moderno letališče.
Iz Sattahip.a vodijo avtomobilske ceste v notranjost dežele, posebno proti severu in vzhodu.
umrl 89 let stari Shigeru Yo- Na avtomobilske ceste so pri-shida, predsednik japonske via- ključene navadne, toda sposob-de do leta 1954. V dobrem delu ne za avtomobilski promet. Ob je obnova Japonske po drugi teh prometnih žilah leži 5 novih vojni njegova zasluga. On je vo- letališč, šesto je pa v gradnji, dil pogajanja za mirovno pogod- p0 cestah vozijo tr.di lahko tan-bo z Japonsko in podpisal v nje- ki do 50 ton težine. Vse investi-nem imenu leta 1951 mirovno cije postajajo avtomatsko last-pogodbo, ki je vrnila Japonski nina tajske vlade, Amerika ima državno neodvisnost in suvere- vse skupaj le v najemu, dokler nosk >	*» <«. J* • ji bo najem potreben.
/iMEiiSM mmvim

Gl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
trs
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 203 Monday, Oct. 23, 1967
Italijanska zunanja politika
se je tako močno zasidrala v politiko svobodne zahodne svobodno Jugoslavijo.	j
Evrope, da je od tam noče nihče pregnati in da se bo vsakdo Ko umetnik napravi kip, ga še med njenimi zavezniki v NATO, EGS itd. dvakrat premislil, predno se bo sprl z njo radi interesov, ki se njega direktno ne tičejo.
To ima tudi svoj praktičen sklep: ako bi na primer prišlo do slovenske države in bi Italija za priznanje te države zahtevala “popravek meje v smeri proti Rakeku” kdo bi takrat pomagal Sloveniji in tvegal prijateljstvo in zavezništvo z Italijo? Nato vprašanje naj odgovorijo zagovorniki popolnoma neodvisne slovenske države!
Misli pred vajo

BESEDA IZ NARODA
Vse je vihar razdjal, a narod je ostal
!
Tisti, ki se še zanimajo za usodo slovenskega naroda, bi morali neprenehonam opazovati italijansko zunanjo politiko. Zdi se pa, da to dela le redko kdo. Vsi pozabljajo, da je Italija že od 1. 1918 največja soseda ne samo Jugoslavije, ampak tudi Slovenije in da je na Sloveniji ravno tako zainteresirana kot na Dalmaciji in Istri. To svojo zanimanje pokaže ob vsaki priliki, kadar misli, da so prizadeti njeni interesi.
To je posebno jasno pokazala pred par meseci, ko je prišlo do spora radi razlaganja Londonskega sporazuma o jugoslovanskih pravicah v jugoslovanskem delu nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Čeprav ni bilo rimsko stališče v tem sporu pravno nesporno, je vendarle rimska vlada udarila z loparjem po Beogradu. Kar preko noči je pretrgala gospodarska pogajanja z Jugoslavijo brez vsakega gospodarskega razloga. Jugoslovanska vlada je takoj klecnila in popustila. Saj ji drugega tudi ni kazalo. V svoji gospodarski stiski je tako močno navezana na promet z Italijo, da ne more brez njega shajati.
Italija je torej z gospodarskim pritiskom dosegla politične koncesije. Če to ni imperijalizem, kaj pa naj potem še bo? Titovo časopisje je seveda skušalo naslikati zadevo v drugi luči, toda samo slepec mu je mogel verjeti.
Človek bi mislil, da je bila Italija zato tako groba in neotesana, ker vidi v Jugoslaviji svojega starega tekmeca, nasprotnika ali celo sovražnika- Pa temu ni tako. Italija rabi tako taktiko tudi drugod, na primer proti Avstriji.
Nemški del južne Tirolske je še zmeraj kamen spotike med Italijo in Avstrijo. Italija bo letos lahko praznovala 50-letnico, odkar je postavila mejo na Brennerju, toda nemške manjšine na južnem Tirolskem ni mogla spraviti na kolena. Manjšina je sicer maloštevilna, toda ima oporo ne samo v Avstriji, ampak tudi v južni Nemčiji. Od tam prihajajo mladi Nemci uganjajo teror, ki ga Italija ne more zatreti. Se ponavlja stara pesem: kjer imajo teroristi na svoji strani prebivalstvo, ne opravi proti njim nobena oblast veliko.
Italija se tega zaveda, toda vali odgovornost za vse teroristične podvige na avstrijsko vlado, češ da je premalo vneta za preganjanje teroristov, kar pa menda ni res. Italija je šla še korak dalje: povedala je kar naravnost dunajski vladi, da bo nasprotovala vstopu Avstrije v EGS, dokler ne bo rešeno vprašanje tirolskih teroristov.
Italija je torej uporabila isto sredstvo v prepiru z Avstrijo, kot ga je rabila v sporu z Jugoslavijo. V obeh slučajih je izbrala pot tipičnega imperijalizma. Pri tem se ni nič ozirala na verjetnost, da bo s tem pognala avstrijsko vlado v naročje Zahodne Nemčije. Ji menda ni zadosti, da glede južne Tirolske misli nemška mladina isto kot avstrijska.
Imperijalistična italijanska politika opozarja vse sosede italijanske republike, na kako nevarno pot se spušča vsakdo, kdor stopa z Italijo v pretesne gospodarske stike ali pa premalo vpošteva današnji položaj italijanske vlade v mednarodni politiki. Italija sedi danes v vseh večjih političnih in gospodarskih organizacijah, kot so NATO, EGS,
GATT, itd. Kot članica teh organizacij lahko nagaja vsakomur, kdor jo ne uboga.
Če pomislimo na vse to, vidimo v kakšnem obupno slabem položaju je ravno Jugoslavija. Na gospodarskem polju mora jesti iz vsake roke, ki jo more doseči. To jo spravlja zmeraj bolj v odvisnost od tujine. Titov režim se sicer strašno hvali, kako lepo bo povezal svoje gospodarstvo z mednarodnim, pri tem pa zamolči, da je v vsaki taki gospodarski kombinaciji slabši partner, ki mora tujca bolj vpo-števati kot tujec njega- Oddaljeni tujci sicer ne morejo pritiskati na Jugoslavijo na takih delikatnih mestih kot Italija, toda najdejo druga pota za pritiske.
Spor z Avstrijo ima pa še poseben prizvok. Ko je namreč vlada razlagala rimskemu parlamentu svojo politiko do Avstrije, je odkrito priznala, kakšna sredstva bi rabila v tem sporu, da pride do zmage. Rimski parlament je pa to mirno poslušal. Ni bilo niti enega glasu, ki bi tako politiko označil kot izliv tradicijonalnega imperijalizma. To samo dokazuje, da je italijanski nacijonalizem ostal tak, kot je bil pod Mussolinijem. Ni nobene razlike med fašističnimi in “demokratskim” nacionalizmom, le da demokratski ni tako brutalen, kot je bil fašističen. Toda, kako dolgo bo to trajalo?
Ako v tej luči gledamo italijansko zunanjo politiko, ni težko priti do zaključka: vsa italijanska zunanja politika
ima cilj, da zbriše vse posledice poraza v drugi svetovni j mej in legal na srca vseh Slo vojni in si zopet pribori vse pridobitve zmage v prvi, torej i vencev. Kot nenasitna žrela ze-tudi mejo pri Rakeku! Ve, da tega ne bo hitro dosegla, toda! vajoča v polnočni mrak so zija-vstrajno pripravlja pot do cilja. Prvi korak je že naredila: le jame in sprejemale vase na
CLEVELAND, O. — V domovini proslavljajo letos 25-letnico ustanovitve prvih partizanskih edinic, ki so potem pod krinko osvobodilne borbe z vodstvom komunistične partije z orožjem vsilile slovenskemu narodu pod okupacijo komunistično revolucijo.
Celo nam, ki smo doživljali tiste strašne čase nacistične nemške okupacije, je že čas u-blažil spomine na bolečine in trpljenje ter pokril zavest trajajoče narodne ogroženosti z megleno pozabo.
Tistih časov nikoli ne smemo pozabiti! Zato bo še letos, ko proslavljamo tudi mi 25-letnico našega vojaškega odpora proti nemškemu nasilju na Štajerskem, globoko zadel v dušo govor č. g. Petra Robleka, ki ga je imel ob tretji obletnici 21. oktobra 1945 v vojaškem taborišču Eboli, Italija.
“O, da mi je za zarjo bleščečo pogledati,
in nekaj ljubega, dobrega ti povedati,
v teh težkih dneh, o domovina ..
Teh besed sem se spomnil takrat, ko smo, nametani na tovorne avtomobile kot klavna živina, zapuščali drago in ljubo nam domačo zemljo. Za prej tako krasno blestečo zarjo svobode, ki je tako nenadoma in nepričakovano zatonila za obzorjem, smo se s solzami v očeh o-zirali v tistih groznih dnevih, ko so nam tujci zemljo posedli. Kaj tolažilnega, ljubega, dobrega smo želeli povedati samim sebi in grozno zatiranim in preganjanim bratom in sestram v Štajerski deželi. Pa so naša u-sta onemela od prevelike bolečine. Saj smo slišali o grozotah na Poljskem, Češkem in v drugih deželah, ki jih je prve doletela težka usoda nemške okupacije, toda, ko je prišla nad nas, smo globoko sklonili glave. Nismo mogli doumeti vse teže bremena, nismo pa mogli doumeti tudi tega, da je sploh na svetu možna takšna satanska zloba, takšni v nebo vpijoči zločini nad narodom, ki je imel samo ta greh, da je ostal zvest svoji zemlji. Ječe so Lile polne in ko so odjeknili prvi streli, smo se v težkih duševnih bolečinah zavedli, da smo pri prvi postaji križevega pota, da je slovenstvo na Štajerskem obsojeno na smrt. Cele kolone tovornih avtomobilov in vlakov so odvažale slovenske ljudi na jug, na sever in vzhod, nastal je strah in trepet, stok in jok. Kdor bo pisal zgodovino takratnih dni, bo moral zapisati tudi besede tožbe iz Sv. pisma SZ.: “Glas se je slišal v Rami in jok in silni krik; Rahela je jokala za svojimi otroki, ker jih ni več . . .” Težka krila nemškega orla so udarjala vedno bolj trdo in smrtonosno. Zidovi gestapovskih sodnih dvoran z mrtvaško glavo so gledali vse mogoče načine mučenja, kar si jih more izmisliti človeška hudobija. Padali so talci posamezno in v skupinah po deset, dvajset, trideset, sto in še več na enkrat; krik teh mučencev za slovenstvo se je razlegal ne samo preko zidov ječ v Celju in Mariboru, segel je tudi preko
stotine in tisoče Slovencev in Slovenk. Nikjer ni bilo najmanj še rešilne bilke. Črna noč se je razgrinjala pod smrtonosnimi krili germanskega orla in ubijala vsako nado na rešitev.
Takrat se je nenadoma pojavila drobna iskrica upanja: Zvedeli smo, da je med trpinčenim ljudstvom vstal nekdo, neu-klonjiv, ki mu nismo vedeli i-mena. Kdo je doživel nemško okupacijo na štajerskem, se je začudil, kako je sploh kaj takega mogoče. In nemški zmaj 1 je res stikal po mestih in deželi,
! po najbolj skritih kotičkih šta-! jerske zemlje, da bi našel onega, ki se je drznil v dneh največje slave in moči Velike Nemčije pozvati na smrt obsojeno slovensko ljudstvo na Štajerskem k obrambi: Štajerska, ti si še vedno slovenska zemlja, ti si še vedno del Jugoslavije. Zmagali bomo in živeli, poraz je naša narodna smrt. Takrat, čuj te, ob teh besedah, predrznih za tisti čas, so zašumeli gozdovi, dahnile so gorice, klopotci so zapeli temu klicu v pozdrav. Glas je šel po štajerski zemlji: Slovenci smo in Slovenci ostanemo! Fantje, ki jih še niso pri silili k vojakom, so se uprli in rekli: Ne gremo v nemško vojsko, naše mesto je pri četnikih, borili se bomo za Jugoslavijo! In prišli so med prvimi: Mirko,, Franček, Boro, Tonek, ki je edi ni še ostal živ. Vendar se je zdelo, da je ta slaboten žarek upanja samo privid, ustvarjen med zatiranim ljudstvom.
V prvih poletnih dnevih 1943 pa so se med štajerskim ljudstvom pojavili beli listi “KRI IN ZEMLJA”, napisani v slovenski besedi. Ta list je pozval slovensko ljudstvo k zvestobi slovenskemu narodu in trmoglavemu odporu proti nemškim zatiralcem. Starčki in matere, fantje in dekleta so na skrivnem in šepetaje brali ime Zmagoslav. Z listom “Kri in zemlja je šel klic slovenskega naroda preko mej Štajerske. Odzvali se mu slovenski fantje, ki jih je nemški okupator prisilno poslal na fronte. “KRI IN ZEMLJA glasilo slovenskih četnikov na Štajerskem, so čitali štajerski slovenski fantje v Rusiji V strelskih jarkih pri Harkovu, pred Leningradom, Rigi, Stalingradom, Vinici, Orlovu, na Kerču na Krimu, čitali so ga fantje v Italiji, severni Afriki in Franciji. Štajerska se upira, pridružimo se četnikom! V vedno večjem številu so se javljali z o-rožjem slovenski fantje, ki so pobegli iz nemške vojske. V to zagrizeno borbo za obstoj slovenstva na Štajerskem pa je nenadoma in zahrbtno udarila komunistična revolucija z bratomorno borbo. Pot k svobodi je peljala skozi najbolj žalostno obdobje, na goro trpljenja — v bratomorno pobijanje. Peljala je preko Sv. Jurija v Slovenskih goricah, Sv. Jurija ob Ščavnici, Sv. Petra pri Mariboru, Marije Snežne, Sv. Jakoba, preko Hude Jame nad Laškim. V teh borbah so padali prvo, drugo in tretjo leto junaki, katerih kri že danes med zapeljanim ljudstvom poraja sadove spoznanja, da je pot, ki jo je nakazal Zmagoslav in njegovi četniki, praVa pot, ne pot v ponovno suženjstvo, ampak v
enkrat pogleda, ko pisatelj napiše delo, ga še enkrat prebere, ko hribolazec pripleza na vrh gore, se ozre nazaj in tudi mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran. In ko mi danes obenem z Zmagoslavom obhajamo tretjo obletnico borbe in trpljenja za svobodo ljube Štajerske zemlje, gre tudi naš spomin nazaj v težke čase. Nismo še na vrhu, ker naš križev pot še traja, toda čeprav bi nam danes kdo rekel, da nismo še končali našega križevega pota, smo vendar lahko prepričani, da v celem številu ni stra-hljivca, ki bi zapustil svojega poveljnika. To je in naj bo zanj največje odlikovanje, čast in čestitka za današnji dan. Pobožen spomin nas vseh pa hiti danes k fantom, ki so dali svoja življenja, da bi ljuba štajerska zemlja nekoč zopet bila resnično svobodna. Velik je krvni davek, ki smo ga dali, zato pa je naše upanje v boljšo prihodnost sedaj močnejše. Slava padlim junakom! Vam fantje, ki ste ostali živi, hvala za zvestobo!”
•
K zadnjim stavkom našega priljubljenega bivšega vojaškega kurata g. Petra Robleka ob tretji obletnici četništva na Štajerskem želim sedaj ob 25-let-nici dodati še nekaj misli: Prosim vse bivše štajerske četnike — vojake takratne Slovenske armade Jugoslovanske vojske v domovini — in njihove družine, da se v teh dnevih ob 25-letnici začetka našega slovenskega vojaškega odpora na Štajerskem v obrambo slovenske domovine proti nacističnemu uničevanju slovenstva spominjamo vseh naših soborcev in zavednih Slovencev in Slovenk, ki so jih v naši borbi za svobodo domovine pobili nemški nacisti in domači komunisti. Ko gledamo za 25 let nazaj v dobo, ki je sedaj že del zgodovine, imamo vsi veliko zadoščenje, da smo že takoj v začetku nemške okupacije stopili na pravo pot. Ni nam bilo treba spreminjati imena, ne prikrivati naših ciljev in zato smo bili edina ilegalna vojaška edi-nica v Sloveniji, ki je od začetka v letu 1942 do konca vojske kot strnjena vojaška formacija neprekinjeno delovala na slovenski zemlji proti nemškemu okupatorju in komunističnim revolucijonarjem. Zato tudi ne morem misliti, da je bil samo srečni slučaj, da so nas angleški vojaški kamijoni prepeljali od Št. Vida na Glini mimo Ve-trinja v Podklošter in od tam naprej v Forli v Italiji, kar je okrog 600 km razdalje. Tudi tisti del štajerskih četnikov (o-krog 1200) ki je bil i^ Vetrinja s prvim transportom vrnjen, so Angleži nameravali prepeljati v Italijo in so bili tam zadržani ne po svoji krivdi. Nje so vrnjene komunisti po vojski pobili kot prve žrtve protikomunistične borbe na Štajerskem.
Ko sem po tolikem času zopet prečital govor č. g. Petra Robleka, ki je kot slovenski duhovnik bil med prvimi pregnanci nacističnega navala, sem se zgrozil in kar presunilo me je. Kako hitro smo pozabili in niti našim otrokom ne moremo dobro dopovedati, zakaj smo morali po svetu. Čutil sem, da sta tudi me-čas in trajna odmaknjenost
domovine izravnala in pospešila boleče zarezane vtise, zato sedaj ne bi mogel s tako pretresljivim dojetjem obseči krika na smrt obsojenega naroda, kot ga je še pod neposrednim Vtisom priklical naš vojaški kurat g. Peter Roblek.
SLOVENCI, NE POZABIMO!
Zmagoslav
CLEVELAND, O. — Včasih začno ljudje tarnati o tem, česar ni več. Ljudska modrost pravi temu zvenenje po toči. Od tod je le majhen skok do bolj tehtnega presojanja vsega, kar še obstoja, pa že kaže kakršnekoli znake odmiranja. Tu lahko zdaj obrnemo misel na nekaj, kar se nam počasi izmika iz naše srede. Stalno se manjša slovenski kulturni delež v Clevelandu. Čeprav še vedno večji kot kjerkoli v Severni Ameriki, se nam zaznavno izgublja iz življenja, ker smo v lastno škodo spremenili naš odnos do dobrin take vrste. Boj proti revščini se izvaja sedaj načrtno po naši deželi, redki med nami pa se čuti poklican, da bi lajšal revščino našega duhovnega sveta in nas varoval obubožanja naše narodne kulture. Silnice razvoja nakazujejo, da se razmere ravno ne izboljšujejo. Naša kulturna društva so izgubila zagon. Kakor vse narodne organizacije, se tudi te borijo s težavami vsake vrste. Ni novega članstva, ni denarja, ni celo razumevanja in zadostne podpore lastnega občinstva. Na drugi ravni se je začela uveljavljati neka razvrednotena kultura popevčic, popačenih narodnih pesmi, običajno ob spremljavi Kurentove harmonike, dalje kult banketskega govorništva, neka kultura športnih užitkov in propagandnih prireditev. Nekaj teh nadomestkov smo iznašli sami, druge smo prevzeli iz domovine. Najbolj grobi so verjetno tisti, ki so preračunani le na gmotni dobiček redkih posameznikov. Menim, da so ti pojavi znaki slabega okusa, zlasti ako se zamenjujejo s kulturo.
Pred leti je prišel glas iz Trsta o izobražencu, ki je učil na slovenski gimnaziji, svoje otroke pa je pošiljal na italijansko srednjo šolo. Čuden primer, vendar ne tako osamljen, kot bi se zdelo na prvi pogled. Tudi med nami so Slovenci, ki otrok ne pošljejo v slovensko šolo, ne v slovenska kulturna društva. Ni vsega kriya mladina sama, svoj delež h krivdi nosijo tudi tisti, ki svojim sinovom in hčeram niso pokazali luči, da bi mladi našli pot. Dostikrat tako samo zaradi nezanimanja in brezbrižnosti pustimo, da nam propadajo vrednote, ki imajo med nami še trdno osnovo in so za naš živelj celo življenskega pomena. Kultura je ena teh vrednot, za vse važen del tudi v atomski dobi, saj je kakor sol življenja. Kaj imamo Slovenci tukaj še pričakovati, ako pustimo, da se nam sol spridi?
Kirurg De Bakey je znan po svojih operacijah ob odprtem srcu. Nedavno, ko je v Ljubljani razkazoval svojo veščino in znanje, so mu v zahvalo zapeli tudi pevci Slovenskega okteta. Zelo blizu resnice je izjava, ki jo je povedal ob tej priliki. “Res ste se v zgodovini obdržali zgolj zaradi svoje kulture.” Slovenci v zamejstvu smo stalno kakor z odprtim srcem na operacijski mizi. Od stopnje naše kulture je veliko odvisno, kdaj se nam bo življenje kot celoti steklo.
Pred petnajstimi leti je bil ustanovljen v Clevelandu Korotan, kot nov podpornik slovenskega kulturnega dela v mestu. Kakih 200 pevcev je do danes nastopilo s tem zborom na koncertih. Nemogoče je, da bi bilo vse prvovrstn.o, “vendar sega v srce, kar iz srca pride; kdor se vadi, se navadi”. Tako je modroval že pisec v Novicah pred več kot sto leti. Korotan je dobro vršil svoje poslanstvo in nam je danes prav tako potreben kot pred 15 leti. Da pa bo koncert tudi drugo leto zagotovljen, bo treba pač večje po-
dodatek k slovenski šoli, vsem pa je učenje lepih pesmi tudi v razvedrilo. Izgovori: “Zdaj i-mam avto, grem . . ., sezidal sem hišo, ne morem . . . , kupil sem pristavo, delam . . ., oženil sem se, moram . . .” spričo resnosti stvari ne vzdržijo, kot niso vzdržali v evangelijih.
Res, ne moremo biti vsi graditelji, nujno potrebno gradivo bi pa marsikdo še lahko prinašal. Ne stojmo ob strani kot Pilat ob skledi. Nekoč bodo vsi spoznali, da nekaterih dobrin ne moreš kupiti z dolarji. Kdor iz komodnosti s praznimi izgovo-id beži pred nalogami časa, se manjša; trpi pa tudi celota, ki ji je pripadal. Zato vabi odbor Vse, ki imajo posluh in veselje do petja, da se zberejo 28. oktobra ob sedmih v pevski sobi v Narodnem domu, da se pogovorimo o delu. Samo po sebi se bo pokazalo, bolj točno kot ob koncertih, koliko je v posameznih še živa naša narodna in kulturna zavest.
Upam, da me besede niso zanesle predaleč od resnice, čeprav bi bilo ob nekaterih mislih za slovenski živelj v Clevelandu boljše, da se v mnenju varam.
F. K.
Slovenska šola pri Svetem Vidu
CLEVELAND, O. — Iskreno hvala “Štajerskemu klubu”, ki je v svoji velikodušnosti nabavil za Slovensko šolo dva nova zvočnika HF sistema, kakor je v cerkvi sv. Vida. Zvočnike je možno upravljati na daljavo in sta vredna 328 dolarjev. Sistem ozvočenja je s tem izpopolnjen in smo tega iskreno veseli. Z veseljem opazujemo, s kolikim idealizmom se žrtvujejo za ohranitev slovenskega jezika v novi domovini učiteljice Slovenske šole pri Svetem Vidu. Pa tudi Odbor staršev po svoji strani ne tehta žrtev, da zagotovi potrebna sredstva za vzdrževanje šole. Naše učiteljice z velikim trudom pripravijo)o učno tvarino, da bi mogle v obliki knjige izdelati učni načrt za pouk materinščine v Slovenski šoli.
Kljub temu, da je pouk neobvezen, obiskuje letos našo sobotno Slovensko šolo 165 otrok. Mislim, da je pošiljanje otrok v Slovensko šolo dober kriterij za presojanje narodne zavednosti naših staršev. Če bomo sami znali ceniti in spoštovati svojo narodnost, potem smemo upati, da bo naš jezik še nekaj časa živel med nami, čeprav živimo daleč od rodne domovine. Šola sama pa ne bi mogla uspešno vršiti svoje naloge, če starši ne bi doma učili otrok slovenskega je' zika.	Slov. šola
Predavanje o Slovencih
Dne 27. in 28. oktobra bo v Tallahassee, Florida, šesto letno zborovanje ameriške organizacije Southern Conference on Slavic Studies pod pokrovitelj' stvom Florida State University-Na tej konvenciji bo predaval3 tudi Dr. Carole Rogelj, pomožna profesorica za zgodovino na Ohio State University. Predmet njenega predavanja: Slovenci 'in jugoslovansko gibanje pred 1914. Na predavanje jo pošilj3 njena univerza.
R. N-
Za mazila malo olja
OKLAHOMA CITY, Okla. —
Povplrečno porabijo v naši deže-j žrtvovalnosti od vseh pevcev, i le 2.4 odstotka načrpanega pe-1 Za vsako dobro stvar je vredno troleja za mazila strojev in ra- kaj žrtvovati. Dve uri časa te-demokratično, znih naprav.	densko ni preveč; mladini je to
— Prvi čisto jekleni železni ški voz za prtljago je bil zSra jen v naši deželi 1. 1904.
IZ NAŠIH VRST

BROOKLYN, N. Y. — Spošto' vani! Priloženo Vam pošilj3 naročnino za celo leto. List ° ^ z možem zelo rada bereva preko 25 let. Naročila sem na konvenciji v Pueblo Col°ra do potom g. Jožeta Grdina.
Bodite lepo pozdravljeni!
Mrs. Joseph Skra»
^o<zr^o<=^o<=>oo<i^o^^o<=i>o
^aks Metzger:


Monika potuje
na Madagaskar
^o<ir>oo<=>oo<r>oo<r>()()<ii>oo<=>o
tonika se je previdno okre-in opazila med nogami krj ttlarjev, kako je bil videti beli Psrnik vedno manjši. Zdaj . je Sedela torej tukaj, varno pritis-njena k atku, ki ji je položil r°ko okrog ramen. Pred njo šest-ftaJst v taktu se sklanjajočih fiavih teles, za njo vzravnana, ^irna in ponosna oba krmarja, P0d njo pa sinji, lesketajoči, dvi-§ajoči in padajoči Indijski ocean, ^ ga je lahko dosegla z roko.
Kmalu so skočili veslači kvi-^ku, odložili jermene vzdolž °§raje in postavili skozi luknjo v krovu krepek jambor. Razpeli So rumenkastordeče jadro, ki se ■i® napenjalo kot tulipanov list v vetru. Prejšnje sunkovito pomikanje je prešlo v sanjajoče Mzenje. Nos je oral belo peno, v senci jadra pa so Sedeli rjavi imijatelji in peli:
“Lakana eh — lakana ah — *Unga tany Faingana.”
Plavaj, moj čolnič, v sapici, Plavaj, in pridi na kopno urno!” Ko je dvignil veter jadro, je P°gledala Monika skozi obok, ki Ha je tvorilo, proti obali. Kje je 0stala siva proga? Kot hiša visoki valovi so se kotalili proti rumenemu produ, nad njim so se Migali zeleni gozdovi, v modro llebo pa so kipele sive čeri, °krog katerih so se kopičili rav-jm tako beli in razpenjeni obla-kij kot so bili valovi ob obali.
‘Poglej, atek — poglej! je za-kostolela Monika. A še v istem mpu se je zazdelo, da je mogoč-zver potisnila pod čoln svoj krbet. Krma se je dvignila tako V'soko, da se je Monika plašno plenila atka. Nos je šinil v glo-m° in jadro je zagrnilo sliko.
obeh straneh čolna so grmeli eP spenjeni grebeni valov kot slaPovi. Pevci so planili kvišku ko se je nos zopet dvignil, je k 0 jadro že na varnem in jam-0r snet. Sekundo nato je že se-vsak veslač spet na svojem ^estu in sikal v taktu z bičaj o-^mrii vesli. Le oba krmarja sta ^mpola mirno in trdno kot sohi ^Plešoči barki.
z ‘Kum, bum,” druga gora se je
vakotalila pod njima, da se je
11 stresel. In zdaj — j asen
j^khk je prešinil zrak — šest-
aJst vesel je obstalo iztegnje-
— ves čoln se je dvigal in
Wf5* — više, vedno više. Za
lo ^0rri §rozotno zaprasketa-
v ' Kdaj se je nagnil nos — ves
s°je stal tako postrani, da
a Se atek in Monika komaj mo-
„1^ ^ržati, in se začel spuščati v
v °bino kot sani na sankališču. iVled
v v nepopisnim truščem m Ca^ern so se zvrnile cele gore ^Peče vode na prednji del čol-’ tako da je z veslači vred iz-Se^.Ked njimi. Toda znova so ^^ikazaii — nobeden ni bil iz-Vesel — sikali so kot raz-Ve .2erie kače in se upirali proti v^.mn, da so iim nabreknile ^ na rokah.
naglo je švigal
čol eVerietno
naprej in, ko je val odbrzel °> je zaplaval nenadoma v tzli n° Vo<^0 — na sredo rečnega Ve a' tkanje je prešlo zdaj v Kij,6.1 °’ Prodorno vriskanje. 1^ m so veslali le še z eno roko da ■ dru§o udarjali po palubi, Petap^ar t^esKal° °K veselja. Ce-Vpji.1 So 2 nogami, smejali se in Ijala ^0t nori‘ Vnela je še cur-sta ,Po njth hrbtih, medtem ko Pop i^a ostala atek in Monika vSe° n°nia suha. šele ko se je WsPet umirilo, je začutila da i ^ ji je srce obstalo in biti 6 P0^a§orna spet začenjalo
Atek deJal:
1° je pritisnil k sebi in
“Tvc
imiial anSeKek varuh se je pa st 2 nami, Monika — morda
krmar^13 Cel° dva če bi bila
la dala povelje le eno se-
kundo prej ali pozneje, bi naju bil Madagaskar jev glas pogoltnil.”
X.
Med reko in oceanom
Rečni izliv je bil zelo ozek, a takoj nato se je reka razširila v pravcato jezero, ki je teklo vzdolž obale s severa proti jugu. Med morjem in, reko je bil le ozek pas zemlje — sipina, ki so jo na rečni strani pokrivali ločje, grmovje in drevesa.
“Tako izlivškp: jezero imenujemo laguno,” je pojasnil atek.
V	laguni je bilo mirno. Nenadoma so se znašli sredi divjine. Čoln je krenil proti severu in plul tik brega po reki navzgor. Kot hiša visoka stena iz ločja je omejevala vodo, toda od ločja si le malo videl. Do njegovih vrhov so se ovijale orjaške ovijalke in njih široko, zeleno listje je tvorilo nepredirno zaveso. Milijoni pravljično velikih sinjih in belih cvetov so odpirali svoje lijake soncu, okrog njih pa so se zibali metulji in kačji pastirji. Na drugi strani reke so se razprostirali gozdovi tako daleč, kot je segalo oko — drugo morje, ki so mu hribi in gore tvorili valove. Tih, vroč svet, tuj in veličasten v svoji samotnosti. Zunaj se je raztezal brezbrežni Indijski ocean, v notranjosti pa madagaskarski pragozd.
V	Girondi, na Teju in v Miza-stem zalivu je bil vsak prostor ob obrežju izdajal prišlecem: bliža se mesto. Glavna stvar je bilo delo človeških rok in pokrajina mu je bila samo okvir. Tukaj pa človeka nisi zasledil. Nikamor nisi prišel—bil si že tu— sredi delavnice božje. Rjavi veslači na čolnu in rjavi človeški, ki so pluli tu pa tam v svojih ozkih kanujih po reki, niso bili nič važnejši kot ladje ali deblo, mimo katerega so pluli. Od narave, ki so bili z njenim kaljenjem, rastjo, dihanjem in pogi-beljo nerazdružno vezani, jih ni ločila niti barva njih kože, niti ne njih koče iz listov in vej.
Zunaj za zaveso cvetočih ovijalk, daleč za bobnečim in srde-čim se okopom, ki ga odboj valov tvori okrog otoka, je ležal bel parnik — pičica zgolj med nebom in morsko gladino — zadnja, gugajoča se zveza s svetom, v katerem si domišlja človek, da je gospodar stvarstva in se s paro in železom upira moči elementov. Zvečer tudi parnika ne bo več videti. Potem se bo pričela Monikina učna doba v božji delavnici in, ko se bo naučila, da tudi belo pleme ne igra tako čezmerno važne vloge v gospodarstvu vesoljstva in da je vendar tudi ona kot delček neskončnega čudeža “stvarstva11 prav tako velik čudež kot stvarstvo samo — ko se bo naučila biti skromna in ponosna, ponižna in pogumna obenem, potem bo napravila pomočniški izpit v Mojstrovo zadovoljstvo in bo postala svojim soljudem koristen pomočnik.
Zaenkrat je z napetostjo opazila, da se je zelena zavesa ob bregu odgrnila, da se je prikazala bela peščina in da je stalo na njej nekaj brezupnih hišic iz železa in pločevine. Okoli njih, prav dol do reke, so se stiskale kočice domačinov. Stene so jim tvorila gosto nanizana rebra palmovih listov, strehe pa debela obloga suhih palmovih listov, ki so šumeli v vetru. Koče so bile videti dosti veselejše kot hiše. Hiše in koče so stale razkropljene v vročem, belem pe-šku, mednje so se vrvala drevesa in grmičja divjine in za njimi so stresali valovi svoje jezne penaste grebene, kot da so hoteli reči: “Le ne šopirite se preveč!”
Arabci posredovali Evropi po Grkih podedovano zvezdoznanstvo
(Konec.)
Nizko nad zahodom je v teh tednih Labod z veliko zvezdo Deneb, po arabsko pravilno dse-neb ali rep (labodov). V Kozorogu najdemo zvezdo Deneb Al-gedi (Kozorogov rep), v Kitu pa Deneb Kaitos in v Levu Dene-bola. Deneb pomeni pri vseh rep.
V	ozvezdju Lira, ki je zdaj nizko na severozahodu, sveti zvezda Vega. Poleti je malone v zenitu. Po imenu nas spominja na Ataira, toda Vega je izpeljana iz arabskega el-nesr el-vaki — padajoči orel, ne pa, kakor nekateri pomotoma mislijo, v spomin na našega učenega matematika Vego. Našemu Vegi na čast so imenovali neki krater na Luni.
Pod Vodnarjem in Pegazom sveti v jesenskih mesecih Južna riba in v njej lepa velika zvezda Fomalhaut, kar pomeni ribji gobec ali fom el-hut.
V	Orionu pa je še eno ime a-rabskega izvora: Rigel. Ta orjaška zvezda, 20,000-krat svetlejša od našega Sonca, sveti s svojo težko vidno zvezdo spremljevalko kot “velikanova leva noga”: ridšl-el-džauza-el-jusra.
Tako smo našli samo v o-zvezdjih “zimskega šesterokot-nika”, ki ga tvorijo Orion, Veliki pes, Mali pes, Dvojčka, Koči-jaž in Bik, kar tri zvezdna imena, ki nas še zdaj poleg Grkov spominjajo na veliko: znanje starih Arabcev.
Novi grobovi
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kotnik, Mary Zakrajšek, Jennie Zakrajšek, pok- Pauline Dobias in Angele Fazzio- sin--pok. An-ionyja in pok. Gertrude. Zaposlen je bil pri Wellman Engineering Co. 22 let kot varilec, nate kot ocenjevalec. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9 30, nato na Kalvarijo.
John Mezgec
V Euclid Glenville bolnici je umrl 78 let stari John Mezgec s 1193 E. 176 St., rojen v Hotični, fara Slivje, mož Mary, roj. Arko v Sodražici, oče Evelyn, ki je umrla novembra 1965 v avtomobilski nesreči, stric Lillian Kirchner (Washington), brat Rudolfa, Frančiške Grk in Re-sine Stepanic (vsi v Evropi). Pokojnik je bil član ADZ št. 59, Ložke doline, Kluba slov- upokojencev na Waterloo Rd. in Kluba Ljubljana. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Soul? pokopališče. Mary Mramor
Pretekli petek je umrla v Lake
County Memorial West bolnici 69 let stara Mary Mramor s 444 E. 260 St., roj. Pogačnik na Zg. Dobravi pri Kranju, kjer je zapustila brata Jerneja in Filipa ter sestro Jerico Pogačnik in od koder je odšla v ZDA leta 1912. Mož Anton ji je umrl 1. 1961, zapustila pa je otroke Anthony-ja, Mary Kosec, Franka (vsi v Willowick) in Lillian Mocilni-kar (Kirtland), 11 vnukov in vnukinj ter 2 pravnuka. Sin Edward je umrl leta 1957. Pokojna je bila članica SŽZ št. 25 in The Maccabees št. 493 L. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na 152 St. danes ob 8-45, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Mary Ann Zabukovec
V	petek zjutraj je v Cuy-La Nursing Home umrla Mrs. Mary Ann Zabukovec z R.D. 1 Madison, Ohio, stara 85 let, rojena v starem kraju, od koder je prišla pred 63 leti. Tukaj zapušča sinova Berta in Rayja Henryja, hčere Stello Rupe, Alice Squires in Frances Derov. Pogreb je danes iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev Immaculate Conception v Madison, Ohio ob desetih, nato na pokopališče North Madison.
John Urbanic
V	sobota zvečer je v Veterans bolnišnici umrl John Urbanic s 1114 Villaview Rd-, star 52 let, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Addressograph Multigraph Co. Tukaj zapušča ženo Anto-nette, roj. Rossman, hčer Janice, brata Ernesta Stanovica, po pol brata Louisa in po pol sestri Frances in Matildo. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče Ali Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
težavah gtede Vietnama
COLUMBUS, O. — Tudi o-hajski guverner Rhodes se je udeležil letošnjega rednega sestanka guvernerjev, ki se je vršil na parniku Independence in trajal 8 dni. Guvernerji so ob tej priliki križarili po morju in obiskali Virgin Islands. Seveda se niso samo zabavali, obravnavali so upravne zadeve in še več govorili o politiki. Niso pa bili zmeraj istih misli, tudi pot do kompromisov je bila težka, kajti teoretično ni med njimi nobene večine, ker imata obe stranki vsaka po 25 guvernerskih mest zasedenih po njihovih pristaših. Tudi to je razlog, zakaj so sestanki guvernerjev, najboljši političen barometer za razpoloženje v naši javnosti.
Kot vsakokrat, so guvernerji govorili tudi. letos o Vietnamu. Gotovo bi bili demokrati radi videli, da vsi guvernerji soglasno odobrijo Johnsonovo politiko v Vietnamu pa se republi-
kanci upirajo. Izjemo dela ohajski guverner, ki se je postavil na zanimivo stališče. “Če je v Vietnamu 35,000 vojakov iz moje države, jih ne smem zapustiti in moram biti za Johnsonovo politiko”, tako je rekel. Ako ne bi bilo te okoliščine, bi bil verjetno proti vojskovanju v Vietnamu.
Rhodesov slučaj pove, kako težko je guvernerjem najti pot, ki naj zadovolji njihove države. Zato je njihovo mnenje važnejše za razumevanje položaja v naši javnosti kot pa hrupne demonstracije naših levičarskih golobov.
Irabski hegšinsš stanejo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Komisar ZN za arabske begunce je podal generalni skupščini poročilo, ki je iz njega razvidno, da bi potreboval za begunce v prihodnjem letu kar $45.8 milijonov. Do zadnje izraelsko-arab-ske vojne je bilo na spiskih 1,344,000 beguncev, sedaj jih je pa še več, kajti zadnja vojna, ki je trajala samo 6 dni, je pregnala iz njihovih domov še 300,000 Arabcev, dočim se je po vojni vrnil domov ne manjši del.
Begunce podpirajo ZN iz posebnega fonda, kamor prispevajo še posebej države članice ZN. Največ prispeva naravno naša dežela. Lani je znašal njen prispevek $24 milijonov. Vsega skupaj je Amerika dosedaj prispevala v ta namen $411 milijonov.
Treba bo pa enkrat načeti vprašanje štetja teh beguncev, pa tudi točno povedati, kdo je arabski begunec in kdo ni. V tem pogledu vlada velikokrat prevelika širokogrudnost tako v štetju kot v tolmačenju pojma. Zato ni čudno, da mnogi Arabci tako radi postanejo begunci, da so deležni podpor ZN in drugih dobrot.
važno, kaj bo ta organizacija delala, važno je, kaj se bo za njo skrivalo. Naša CIA bo imela nov posel, ako ga že nima.
Kulturna televizijska mreža na vidiku?
WASHINGTON, D C. Skoraj neopazno je predstavniški dom izglasoval pretekli teden zakon o kulturni televizijski mreži. To naj bi bila mreža, ki naj bi bila posvečena izobrazbi, znanosti in umetnosti, zato pa prosta vseh zaslužkarskih nagibov. Zasebnim televizijskim mrežam ne bi delala konkurence, ker ne bi prinašala programov, ki jih imajo. Na drugi strani bi ji tudi ne odjedala gledalcev, ker tisti, ki se zanimajo za kulturne programe, tako ali tako samo poredkoma gledajo sedanje programe raznih zasebnih televizijskih mrež.
Koristna je ta pobuda, naj gledamo od katerekoli strani, pa ima že prvo hibo: tisti, ki jim bo največ koristila in ki jo najtežje pričakujejo, se ne ganejo in ne delajo v javnosti nobene propagande zanjo. Ideja o kulturni televizijski mreži ima premalo zaslombe v javnosti. To bo zavleklo ustvarjanje nove mreže, kajti ne bo tako lahko dobiti zanjo potrebna finančna sredstva, ako javnost ne bo pritisnila na javne uprave, posebno na federalno.
IVfoški doblfo delo
Janitor for Supermarket
Excellent working' conditions, good pay, paid vacations, 8 paid holidays, health and welfare benefits, retirement program, 40 hour week.
Boenkcrs Stop-N-Shop Super Mkt.
11604 Clifton Blvd. WO 1-1300
(204)
V ietnamsko-ameriška
fronta solidarnosti!
HONG KONG — Ustanovila, jo je seveda Južnovietnamska J Osvobodilna fronta in ji dala u-radno ime:	Južnovietnamski
ljudski odbor za solidarnost z ameriškim ljudstvom. Odbor bo moral v glavnem skrbeti za čim živahnejše stike med južno vietnamsko OF in vsemi levičarji v naši deželi, ki so za brezpogojno kapitulacijo v vietnamski vojni.
Imena prvih ameriških partnerjev še niso bila objavljena, dobili so pa kar dosti nalog, ki naj jih opravljajo. Skrbeli bodo za ameriške dezerterje, podpirali bodo vsa ameriška društva, ki so proti vietnamski vojni, sodelovali bodo pri demonstracijah in izgredih, itd. Da pa nova organizacija ne bo mogla skočiti iz tira, so ji komunisti v Vietnamu postavili za načelnika pomožnega generalnega tajnika južnovietnamske OF. Ni
MACHINISTS
ris nimim
PČŠEUM&TEO Go.
8784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mm - mmnm
Contouring and profiling Machines
Diktature ne poznajo meje tudi pri zasebnem življenju vladarjev
RIM, It. — Kot vsakega diktatorja jezi tudi grške, da jih svobodni svet ne mara. Zato grške diktature ne mara tudi danski narod in danska vlada. Ker se grški diktatorji ne morejo nad Dansko drugače znositi, so se lotili danske dinastije. Hči danskega kralja je slučajno tudi sedanja grška kraljica. Rada o-bišče tupatam svoje starše, pa ji diktatura tega ne dovoli. Zato se je morala sedaj kraljica Marijana sestati s svojimi starši v nevtralnem Rimu!
Če mislijo grški diktatorji, da si bodo s takim sitnarjenjem o-hranili ssvoj ugled, se zelo motijo.
NA DVE STRANI — George Randall, 4 leta stari fantič v Vencennes, Ind., je en sladoled ponudil svojemu pasjemu prijatelju, drugega pa mu krade muca, ko ga je hotel skriti za hrbtom.
m\m mills
TURRET

imm
mm
mmm mm mum im«s mm drills
mmmim
Skoro nas bo 200 milijonov
WASHINGTON, D.C. — U-rad za ljudsko štetje je objavil, da bo okoli enajstih dopoldne 20. novembra rojeno dete, ki bo dopolnilo 200 milijonov prebivalcev naše dežele.
Za tiste, ki ljubijo primerjanje: Jugoslavija je dosegla 20 milijonov prebivalcev v preteklem juniju.
m
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(206)
lasi zastopniki hmn Otevelanda
Louis Balant,
1808 East 32nd St., Lorain, Ohio
Joa. L. Bahorich,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
John Jerich,
6519 W. 34 St.,
Berwyn, 111.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St., E.,
Ely, Minn.	<;
Mr*. F. R. Staut,
830 So. oth St., Milwaukee, Wis.
Mrs. Antonia Densa,
1934 W. Cermak Rd. CMeego, Ill.s 60608
~WkAU OGLASI
V	najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, na 1070 E. 66 St. zgoraj. Kličite po 6. uri zvečer EN 1-4021.	(203)
Naprodaj
Nova dvodružinska zidana hiša, 3 spalnice, dve garaži, blizu šol in transportacije, v Euclidu. Kličite zvečer 531-4504.
(204)
Naprodaj
Dve hiši na enem vogalnem lotu, blizu cerkve sv. Vida, ena enodružinska in ena dvodružinska, 5-5, Lep dohodek. Za pojasnila kličite UT 1-6962 po 6. uri zvečer.	(204)
V	najem
4-	sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, parna kurjava, lepa klet, na 1021 E. 72 St. Kličite 391-1253 po 3.30 pop. (ne v nedeljo).
(203)
Starejša, bolehna žena
išče ljubeznivo in nežno pomočnico, ki bi stanovala v njenem domu in jo oskrbovala. Lepa okolica, prav pri Shaker Rapidu. Dva popoldneva v tednu in vsaka druga nedelja prosta. Kličite 921-5730.	(204)
Stanovanja v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, $45.00.
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-	sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
PiifateFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
j St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 ! AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal Malograjski
Tako sta delala Florijan in Matilda sklepe ter se pogovarjala v temni noči. Imela sta si povedati pa tudi mnogo, kajti niti Florijan ni vedel, kako je bila prišla njegova žena Turkom v roke, niti ni bilo njej znano, kako je prišel Florijan do tega, da jo je rešil.
Proti jutru še le se je ulila ploha, katero je obetalo že celo noč nebo. Hkratu so se začele valiti po cesti tudi turške čete v smeri proti Velikovcu. Florijana in Matildo je navdal znova strah, ko sta čula peketanje turških konj pod seboj, ob enem pa jok in obupni krik onih nesrečnikov, ki so jih krvoločniki tirali s seboj-
Dolgo je trajalo, da so izginili zadnji Turki, a tudi potem še, ko ni bilo uzreti nobenega več, si Florijan in Matilda nista upala zapustiti svojega zavetišča. Nebo se je bilo zvedrilo in sobice je stalo že jako visoko, ko se naposled odločita, da nastopita pot proti domu. Oba je hudo skrbelo, kaj bosta zvedela o svojcih. So li srečno odšli turški grozovitosti, ali pa so padli morda pod turškim mečem? ...
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
TWO WAITRESSES NEEDED.
In fine North Shore country club in Highland Pk. Excellent sal. Plus Rm. & Board. Yr. round position. Paid vacation. ID 2-3600 ask Mr. McDonough.	(204)
REAL ESTATE FOR SALE
1st TIME OFFERED 1924 W. Diversey—Owner. Open on Sunday 1-4. 6 rm. exp. 2 bdrm.,-1 up. Completely modernized. All new electric, plaster, cer. tile bath, birch cab. kit., range hood, blinds. Enc. rear porch, strms. & scrns., Gas H.W. ht. 2 c. gar. big yard. $15,500. $1,500 dn. For apt. SP 5-4962
(203)
Previdno sta se pomikala po cesti proti trgu, iz katerega se je še na vseh straneh kadilo. Bila sta že precej v strani od Taborske stene, ko se Matilda ustavi ter začne gledati nazaj.
“Kaj gledaš?” vpraša Florijan in se tudi ozre.
“Videla bi rada, kje se je ona skala utrgala,” odvrne ona. V tistem hipu pa vzklikneta oba, rekoč:
“Joj, kaj pa je to?”
Visoko gori na Taborski steni, na mestu, kjer se je bila odločila skala, se je prikazala kakor iz žive skale izklesana podoba turške glave. To glavo kažejo še dandanes in lahko se prepriča o tem vsakdo sam, ki pride kdaj v Železno Kapljo. Čelo, oči, lice, brada, vse se razločuje in ves obraz je res čudno podoben obrazu kakega Turčina.
Florijan in Matilda se nista mogla načuditi tej prikazni, in še večkrat sta se ozrla nazaj na svoji poti proti Kaplji. Ko pa sta dospela do trga, tedaj še le sta videla, kaj so učinili turški divjaki. Kamor sta se ozrla, nič drugega nego razvaline, kri, pa razsekana in strašno oskrunjena človeška trupla.
Groza ju je izpreletavala in zbrati sta morala vse svoje moči, da sta mogla naprej. Še le ko st približata sredini trga, zagledata kopo tarnajočih ljudij, ki so bili srečno ušli turškemu kr-voloku in so se zdaj vračali, da bi se prepričali, kaj se je zgodilo z njihovimi sorodniki, znanci in prijatelji, in je li njim samim ostalo še kaj razen golega življenja.
Florijan in Matilda se ovese-lita, videč znane žive ljudi, in začneta hoditi hitreje, da bi tem
CHICAGO, ILL
NORTH RIVERSIDE Beautiful brick 6 flat. Excellent location in beautiful condition. Fully rented. Select tenants. Asking $89,-000.	Call 279-6830
(207)
NILES BY OV/NER 3 bdrm. brk. ranch. Full bsmt. 2 car brk. gar. 40 ft. lot. Nr. schools, shopping, trans., pool & park. Immed. poss. — 12 year old. Asking $29,400.
Call 825-1361
(204)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
Beautiful rosewood paneled neighborhood tavern. Must sacrifice, poor health. Good money maker.
2458 N. Racine	348-8987
(204)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Plain cooking. Recent local references. Own rm., bath & TV. Top salary for family of 2 soon to be 1. No children. Permanent.
HI 6-1810	(204)
prej dospela do njih- Čutila sta ških Slovencev, na drugi strani potrebo, govoriti še s kom dru- pa na srečen in vesel dogodek v gim o tem, kar se je bilo dogo- Miklovi hiši.
MALE HELP
Immediate Opportunity CABINET MAKERS Full or part time. Older man preferred. Outstanding opportunity for right man. For information
832-1586	(203)
HARDWARE ORDER FILLER To work in hardware warehouse. Must have some experience.
Full time.
LEBOVITZ WHOLESALE HARDWARE
101 W. 84th St.	TR 4-1030
(203)
HELP WANTED
PHYSICIANS NEEDED
Live in beautiful Ski Resort Area. Excellent hunting and fishing in Gaylord, Michigan, about 4 hours to Detroit. Facilities are available for Private and Group Practice.
Small friendly community.
Write or call Mr. H. Purcell
OTSEGO COUNTY MEMORIAL HOSPITAL
Gaylord, Mich. 49735	Area Code 517-732-5161
(203)
NEUM0DE H0ISERY
NEEDS SALESPEOPLE
Full time sales help wanted for Neumode Shops. Various locations including downtown Chicago. Attractive air-conditioned surroundings. Good pay. Pleasing personality and willingness to work more important than previous experience. We will train.
Phone Mr. FREDRICHSEN
FI 6-0125 FOR INTERVIEW APPOINTMENT
r
(208)
dilo. Florijan pa je bil pri tern popolnoma pozabil, da nosi turško obleko na sebi, in to bi bilo postalo skoro usodno zanj.
Ko ga ugledajo ljudje, ki so bili zbrani na trgu, zaženo grozen krik:
“Turčin, Turčin, še en Turčin! Pobijte ga... raztrgajte ga na drobne kosce!” se je razlegalo in nekoliko razjarjenih moških plane res proti Florijanu. Bili so radi tega, kar je bil povzročil Turčin, tako besni, da bi ga bili gotovo potolkli, predno bi jih bil mogel prepričati, da ni Turčin. Toda Matilda, videč, v kaki nevarnosti je njen mož, se vrže moškim naproti ter zavpije na vso moč:
“To je Florijan, moj mož Florijan!”
Vsled tega klica osupnejo napadalci in Florijan je dobil časa, da je pojasnil, kako je prišel v turško obleko.
“Zdaj sva bot!” reče Florijan svoji ženi, ko sta hitela naprej proti domovanju njenih stari-šev. “Jaz sem rešil tebe, ti pa mene!”
Ko vidi Matilda svojo rojstno hišo požgano in razdejano, začne na glas jokati in skrb za dragega očeta in mater se ji zopet ponovi. A ta skrb ni bila upravičena in ji je izginila, ko je ugledala vzadi za pogoriščem oba zdrava.
Gašper in njegova žena, ki je bila tisto noč prebila v svojem skrivališču, sta ravno premišljala in ugibala, kaj je z Matildo in Florijanom. Ko ju uzreta, se tudi njima razvedrijo lica. Veseli si stisnejo nato roke in Gašper reče:
“Hvala Bogu, da je tako! Mi se nimamo kar nič pritoževati, ako pomislimo, kaka nesreča je zadela naše sosede krog in krog. Ni je hiše, kjer bi ne bili Turčini koga ubili ali ga odvedli s seboj. Nam so razbojniki sicer požgali hišo, toda denarja, ki sem ga skril v kleti, niso iztaknili. In tako bomo imeli, če je božja volja, kmalu zopet nov dom.”
“Bog ve, kako je pri nas gori?” vpraša Florijan-
“Vse dobro!” pripomni Gašper. “Ko sem šel jaz od njih v stran, so bili vsi skupaj in gori Turčinov ni bilo. Pa le pojdita zdaj domov, da ne bodo skrbeli za vaju!”
Florijan strga nato najprej turške cape raz sebe in si uredi svojo obleko, potem pa se odpravi z ženo proti domu. Doma so ju sprejeli z naj večjim veseljem, zlasti Florijanova mati je jokala same radosti, ko je slišala, v kaki nevarnosti sta bila sin in snaha, pa ju je imela zdaj vendar popolnoma zdrava pred seboj.
Ko so si bili to, kar so bili preteklo strašno noč doživeli, nekoliko dopovedali, prime Matilda svojega moža za roko ter ga vede k lipi, katero je bil Florijan pred ta dan v svoji togoti posekal, ter ga vpraša skoro s solznim očesom:
“Ali to še velja?”
“Ne!” odvrne Florijan. “To drevesce sploh ni hotelo prav rasti. Po drugo pojdem precej jutri ter je zasadim na lepšem in pripravnejšem mestu. Ker sva si to noč obljubila, da bova živela poslej bolj složno, in da se ne bova več zbadala ter prepirala kakor doslej, bo nemara tudi drevesce rastlo lepše.”
Florijan je res šel drugi dan v gozd ter je izkopal tam lepo mlado, ravno lipo in jo prinesel domov. Zasadil jo je nato na tak kraj, odkoder bi jo bilo videti, kadar bi zrastla, daleč na okoli. In lipa je res lepo uspevala. Razraščala se je od leta do leta krasneje in razvila se je sčasoma v ono veličastno drevo, ki smo ga omenili v začetku povesti in ki je znano pod imenom. Miklova lipa.
Tako je ta visoka, košata lipa v resnici nekak spomenik, ki spominja na eni strani na jako žalosten čas v zgodovini koro-
KONEC-
-----o------
— Prvi motorni klub v naši deželi je bil ustanovljen okoli leta 1900.
JVa vsakih 15 le eden
LOS ANGELES, Calif. — Statistike povedo, da ima otrok, ko stopi v prvi razred osnovne šole, povprečno verjetnost, da bo dosegel pri svojem šolanju akademsko stopnjo, 1:15.
		
	OKTOBER issss mmmm pm® n l.	KOLEDAR društvenih
		prireditev
OKTOBER		poda svoj jesenski koncert v
28. — Društvo SPB Cleveland priredi družbani večer v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo serviralo od 11. dop. do 2. pop. v farni dvorani obed z govejo pečenko.
29. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svoje veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. — Štajerski klub priredi svoje vsakoletno MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob
6.	zvečer. Igral bo Zabak trio.
18.	— Baragov dom priredi družabni večer ob 10-letnici ustanovitve.
17., 18., 19. — Letni farni puran-ski festival v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
19.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
19. — Sestanek in zabava delničarjev Baragovega doma v prostorih Baragovega doma ob 10-letnici obstoja Doma.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26.	— Dramatsko društvo Lilija poda v Slov. domu na Holmes SDD na Recher Ave. Začetek Avenue igro “Poslednji mož. ob 4. popoldne.
26.—Pevski zbor Planina priredi koncert za 30-letnico svojega obstoja. Začetek ob 4. pop. v Slov. nar. domu na Maple Heights.
DECEMBER
3.	— Moški pevski zbor Slovan
3. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue.
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
11. — Ob štirih popoldne bo pel
v cerkvi Marije Vnebovzete tamkajšnji cerkveni pevski zbor ILIRIJA “Slovenski Božič”.
39. — Silvestrovanje v SDD na Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
FEBRUAR
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11.	— Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
24. — Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne.
9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
17. —- Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20.	— Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.	—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
12.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko pro-
slavo v šolski dvorani pri SV’ Vidu.
JUNIJ
2. — Društvo SPB Cleveland
pripravi proslavo Slov. Sp0' minskega dne z mašo za padk žrtve komunistične revolucij6 in žrtve druge svetovne vojn6 pri Lurški Mariji na Provi' dence Heights, Chardon Rd-8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsk0 proslavo vetrinjske tragedij6 s sv. mašo na Slovenski Pri' stavi.
16. — Otvoritev Slovenske Vxl'
stava za 1. 1968: piknik in pleS'
30.	— Slovenska šola pri Sv-
Vidu priredi piknik na Sl°' venski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub prirej
piknik na Slov. pristavi. Spor1' ni spored, ples in zabava.
28.	— Slovenska šola pri Marij*
Vnebovzeti priredi piknik na ’ Slovenski Pristavi.
AVGUST
11. — Društvo Najsv. Imena fa*6
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
SEPTEMBER
S — DSPB TABOR prized*
spominsko proslavo 25-letnic6 tragedije Turjaka in Gr čari6 na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda sv°j
jesenski koncert v SND 113 St. Clair Avenue. Začetek °k 3.30 popoldne.
NI JIH PUSTILA BLIZU — Samica afriškega povodnega konja v živalskem vrtu v Washingtonu, \D.C., m 6 tednov pustila svojih varuhov k svojemu mladiču, s katerim jo vidimo na sliki.
V blag spomin
14. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE MAME
Karolina Pozaf
ki je izročila Bogu svojo blag0 dušo dne 24. oktobra 1953
Žalostno je še pri nas, r,e sliši več se mame glas.
Sedaj še oče je pri Vas, zato žalostno je pri nas.
Oba prosita za nas vse Boga, da življenje nam srečno da, ko bomo tudi mi k Vam prišli, veselili bomo se vsi.
žalujoči:
CAROLINE STARE, hči FRANK STARE, zet OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 23. okt. 1967.
TUDI HELIKOPTERJE POLNIJO MED LETOM ■— H elikopterje irabijo običajno .za polete na [krajše razdalje, zato jih ni treba oskrbovati med letom z 'gorivom. V Vietnamskem vojskovanju je to včasih le potrebno, kot kaže slika. Gre za helikopterje, 'ki krožijo v praku in čakajo na poziv za pomoč sestreljenim ^ameriškim letalcem nad Severnim Vietnamom. Ti helikopterji so nekajkrati rešili ameriške letalce, ki so srečno skočili iz svojih zadetih letal, celo Iv neposredni okolici Hanoia.	•