Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto IV.	Ljubljana, dne 27. septembra 1335.	Štev. 3
Jasnost
Večkrat se porajajo v toku življenja razni trenutki, ko se človek ne znajde vsled raznih sprememb, sprememb nazorov, radi vladajočih sil, ki vse nekako porazno ali pa tudi obratno vplivajo na posameznika, kar pač ne sme biti merilo in nikakor ne sme postati nepisani zakon za organsko celoto.
Tudi obrtniški stan se večkrat najde na različnih razpotjih, kot celota, kot pokret, kot manjša edinica, pa tudi posamezniki. Na vse to vplivajo razmere časa, pa tudi gmotni in drugi oziri celot in posameznikov.
Največkrat je krivo temu, da se ne znajde posameznik, dejstvo, ker ni jasnosti. Jasnost mora biti vedno in dosledno vsakomur na njegovi življenjski poti pred očmi in jasnost nazorov ustvarja kreme-nitost in preko kremenitosti popolnost.
Nam obrtnikom pa je treba v prvi vrsti jasnosti, ker smo stan, kateremu prerokujejo konec, češ, da nas bo nadvladala industrija in da bo obrtnik postal samo po-služevalec strojev. To nam mora biti pred očmi pri vseh naših naporih, pri vseh naših težnjah in pri vseh naših zahtevah. Prerokovanje o popolni mehanizaciji in industrijalizaciji obrti še ni aktualno in tudi čas stoletja še ne bo mogel obrtnika izbrisati iz zemeljske površine.
Veletok časa pa nas ne sme najti nepripravljene, ter moramo dosledno vedno odbijati napade na obrt, močno združeni v jakih stanovskih organizacijah, katere mora voditi jasno načelo, da je celota vse, posameznik nič. Posebno se moramo obrt-niti vživeti v razmere v naši ožji pa tudi širši domovini ter ugotoviti, da je številčno obrtništvo danes v naši državi zelo močno in da mora ter tudi more zahtevati, kot močan gospodarski činitelj tudi vsestranskega upoštevanja. Naše težnje in zahteve so jasne, zahtevamo zaščite od oblasti, pa najsibo režim te ali one vrste, obrtnik spoštujemo zakone, pa tudi zahtevamo, da se zakoni spoštujejo in za vse onako nepristransko izvajajo. Režim od Vrha, pa najsi bi bil ta ali oni, uživa zaupanje obrtništva v manjši ali večji meri, kakor pač ustreza obrtniškemu stanu in Se zanj zanima in mu pomaga.
Zavedati pa se moramo, da posamez-n'k ne more storiti ničesar, da moramo nastopati za svoje skupne interese vedno 'n dosledno skupno, pri čemer ne smejo °virati ne enega ne drugega, ker sc gre za celoto, nikakršni posebni interesi. Samo dosledni in z jasnostjo zahtev za bodočnost moremo z optimizmom gledati prihodujosti v obraz ter izjavit, da je obrtniški stan pripravljen vedno na braniku za svoje pravice in vedno pozitivno pripravljen sodelovati z vsakomur, ki mu pomaga.
nad vse
Kolikor smo močni, tako se nas ceni, zato moramo storiti vse in poglobiti delo na organizatoričnem polju med obrtništvom ter razčistiti povsem jasnost pojmov, zavedajoč se, da smo obrtniki jaka gospodarska panoga, ki moramo biti strnjeni v močni falangi, nasproti ostalim gospodarskim panogam.
V nedeljo dne 29. septembra bo ob 11. uri dopoldne svečano otvorjena III. obrtna razstava v Kranju v prostorih razsežnega Majdičevega mlina. Število prijavljenih razstavljalcev in vse priprave kažejo, da
Ban dr. M. Natlačen, pokrovitelj III. obrtne razstave v Kranju.
bo ta razstava prekašala po obsežnosti ter popolnosti in kvaliteti dela obe doslej se vršeči priznani razstavi.
Poseben pomen te prireditve pa je poudarjen s tem, ko je izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad razstavo g. ban dr. M. Natlačen. Da je prevzel pokroviteljstvo, je znak velikega razumevanja teženj, ki jih čuti g. ban za obrtništvo ter je baš vsled tega tako izrazito obrtniško-gospodarski prireditvi naklonil vso svojo pozornost.
Če nam bo jasnost nad vse in če bo to naše vodilo smo lahko uverjeni, da je to predpogoj za uspehe, kateri ne morejo izostati, ker bo morala slej ko prej ta ali ona oblast ter režim upoštevati voljo večine obrtništva, pri čemer poudarjamo, da se režimi in ljudje, ki jih vodijo menjajo, obrtništvo pa bo ostalo in znalo pozitivno pa tudi negativno delo posameznih osebnosti in režimov obsojati, pa tudi ceniti.
Nam obrtnikom mora biti pri pravilnem presojanju razmer jasnost nad vse!
Poudarjati pomen prireditev obrtnih razstav v naši javnosti je še vedno aktu-clno, če pogledamo, da si veliko število odjemalcev, omamljeno od kričeče ter za obrtnika nemogoče reklame vsled nedo-stajanja potrebnih sredstev za isto, kupuje in, naroča razne tuje manjvredne obrtno-industrijske izdelke. Namen obrtnih razstav se baš zrcali v tem, da1 si obrtniki, združeni v večjem številu, kot družina osnujejo razstavni odbor, kakor smo imeli to že več primerov letošnje leto in tako tudi sedaj v Kranju ter v skupni povezanosti z manjšimi režijskimi stroški ter ne-prekričečo reklamo vabijo odjemalce na ogled svojih ročnih — razstavljenih izdelkov.
Obrtništvo je gospodarska panoga, ki se že tudi nekaj let semkaj manj ali več mehanizira ter skuša iti z duhom časa tehnike, da ne zaostane. Gotove panoge vrste itd. obrti so že bile zapisane smrti pred invazijo industrije, toda razum, pogum in volja je ustvarila pogoje za nadaljni obstoj in razvoj s pomočjo mehanizacije. Zato pa so že danes gotovi obrtniški izdelki deloma izvršeni s pomočjo strojev, torej mehaničnim potem, da se more obrtnik kosati z izdelki industrijske proizvodnje, pri čemer pa je treba upoštevati, da so obrtniška dela še vedno kvalitativno na višji stopnji, ker so vsled delne mehanične pomoči še vedno glavna dovršilna dela izvršena ročno.
Ko srno pred otvoritvijo obrtne razstave v Kranju, nas vodi ta misel; ko smo si ogledali niz raztstav v letošnjem letu, bo obrtništvo iz Kranja in okolice, letos še častneje odrezalo in dokazalo tako, po svoji kvaliteti izdelkov in dovršenosti stalni napredek obrti.
Kranjskemu obrtništvu in organizatorjem želimo k III. obrtni razstavi še večjih uspehov in obilo zaključkov v dobro obrtniškega stanu, za rabo obrtniških izdelkov!
Tretja obrtna razstava v Kranju
Poselite lil. obrtno razstavo v Kranju od 29. IX. do 7. X,
Predlog za zaščito zadolženih kmetov
Sklepi konference obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic.
V smislu sklepov konference obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skup-riih zbornic, ki se je vršila v Beogradu, so bili narodni poslanci in senatorji na-prošeni, naj se zavzamejo za ureditev obrtniških vprašanj v smislu resolucije. Obrtniki naglašajo v svoji spomenici, da so spričo dosedanjih gospodarskih zaščitnih odredb oni najbolj prizadeti. Denarni zavodi, ki so upniki kmetov, so bili zaščiteni. Položaj industrije se je zboljšal spričo kartbliranja in prohibitnih carinskih odredb v korist njenih izdelkov, obrtništvo pa je ostalo popolnoma nezaščiteno. Od kmečkih dolžnikov ne more obrtnik izterjati nobene terjatve celo ne v primeru, ko bi dolžnik lahko plačal. Kot vlagatelji pa obrtniki svojih vlog pri denarnih zavodih ne morejo dvigniti, a se tudi ne morejo okoristiti s krediti, kakršne so imeli prej, ker je devalvacija vsak kredit onemogočila. Da bi bila ironija še večja, se je s poslednjo uredbo o zaščiti kmetov obrestna mera znižala za 1 %, tako da se obrtniški upniki izenačijo z najordinarnejšimi oderuhi. Obrtniki so vselej pravočasno opozarjali merodajne oblasti, da jih je kriza spravila v položaj, iz katerega ni izhoda. Zato naj se izda uredba, ki bo slonela na naslednjih načelih:
1.	Obrtnik sme za reguliranje svojih obveznosti, nastalih po 20. aprilu 1932, predlagati plačilno osnovo, ki jo ima odobriti pristojno sodišče, če je dotični obrtnik aktiven ter se obveže v najkasneje 10 letih plačati vse svoje obveznosti in jih do plačila obrestovati po 5 %. Če pristojno sodišče, ko prouči navedene pogoje, do-žene, da obrtnik, ki zahteva zaščito, ni aktiven, bo otvorilo po uradni dolžnosti izvensodno prisilno poravnavo, če so dolžnikove obveznosti krite najmanj s 40 %. Rok za odplačilo teh obveznosti mora pristojno sodišče določiti na 6 do 10 let, vpoštevajoč pri tem imovinske prilike dolžnika in njegove možnosti odplačila. Obrestna mera se mora tudi v tem primeru določiti na 5 %.
2.	Obrtniki dolžniki, ki so istočasno upniki napram kakemu zaščitenemu zavodu ali kmetu, uživajo glede odlačila svojih dolgov za odgovarjajoči znesek isto zaščito, kakor jo imajo kmetje, odnosno zaščiteni denarni zavod.
3.	Obrtniki, ki so dožniki napram zaščitenim denarnim zavodom, bodo plačali svoje dolgove prav tako po načelih, po katerih vrši ta zavod likvidacijo svojih obveznosti ne glede na to, ali so istočasno narnemu zavodu ali kmetu. Če pa je obrtnik istočasno dolžnik in upnik napram istemu denarnemu zavodu, je ta zavod dolžan na zahtevo prizadetega obrtnika izvesti kompenzacijo medsebojnih terjatev.
4.	Za vse dolgove obrtnikov, ki so nastali do 20. aprila 1932, se določi obrestna mera na 5 %, pri čemer so že vračunani tudi vsi dodatki v obliki provizij in slično.
5.	Dolgovi obrtnikov napram Narodni banki, Državni hipotekarni banki, poštni hranilnici, Obrtni banki kraljevine Jugo-
slavije, obrtnim kreditnim zadrugam in ostalim obrtnikom, ki so nastali na osnovi obrtniških poslov, se imajo izvzeti iz uredbe o zaščiti obrtnikov.
Ko je nastopil novi ban dravske banovine svoje službeno in odločujoče mesto na čelu vrhovne uprave naše ožje domovine je smatral za potrebno o svojem delu poudariti in naglasiti tudi smernice, iki si jih je začrtal za delo, kar je naslovi! predvsem na podrejeno mu uradništvo.
Dotakniti se hočemo mi, kot obrtniško glasilo, kot izraz svobodne obrtnikove volje — obrtnika organiziranega v društvu jugosloven-skih obrtnikov dravske banovine in vseh obrtnikov, ki simpatizirajo z našim pokretom', besede, ki jih je izjavil med drugim, ko je dejal: „Med narodom je padlo zaupanje v zakonitost in je trpela vera v nepristranost državnih oblasti. Naša naloga je, da to (popravimo!“
Ni naš namen razpravljati in razčleniti, kar je g. ban v teh dveh kratkih stavkih izjavil. Toda podčrtamo in še poudarimo, da je s to izjavo ugotovil resnico, katere preje nismo smeli izustiti, kaj šele napisati. Tudi mi v našem pokretu za osvoboditev slovenskega obrtnika izpod jarma vseh mogočih pristojnih in nepristojnih činitelj ev smo započeli borbo v pravcu za dobrobit
Ustanovni občni zbor podružnice DJO v Škofji Loki.
V nedeljo, dne 22. septembra se je vršil ob 9. uri dopoldne v prostorih Gasilskega doma v Škofji Loki ustanovni občni zbor podružnice DJO za Škofjo Loko in okolico, ki se ga je udeležilo nad 30 obrtnikov iz škofje Loke ter bližnje okolice in zastopniki podružnic iz Št. Vida, Medvod, Kranja in Ljubljane na čelu s predsednikom O - DJO tov. Pičmanom, Po poročilih pripravljalnega odbora ter predsednika O-DJO tov. Pič-mana so bila prečitana in soglasno sprejeta pravila ter izvoljen odbor na čelu s predsednikom . Žontarjem, stavbenikom ter podpredsednikom inkovcem, krojaškim mojstrom ter 7 odbornikov, 3 namestniki, 2 člana nadzorstva in 2 namestnika.
Občni zbor je potekel v najlepšem redu ter obeta biti tudi podružnica DJO v Škofji Loki ena izmed delavnih edinic v pokretu DJO.
6.	Za obrtnike se imajo smatrati vse osebe, ki so pooblaščene opravljati kakršnokoli obrt, kakor jo navaja § 23 zakona o obrtih iz leta 1931 in kakor so navedene v oddelku 4 in 5 istega zakona ter v § 7 pravilnika o postopku pri ustanavljanju udruženj trgovcev in obrtnikov iz leta 1932.
slovenskega obrtnika na zakonitih osnovah ter v solidarni povezanosti z brati Srbi in Hrvati, ker smo se zavedali in se zavedamo, da moremo le v skupnosti vsega obrtništva Jugoslavije pričakovati uspehov.
Pri vsem našem prizadevanju in naporih smo bili ovirani pri idealnem delu, kar pa je seveda rodilo odpor, je rodilo dejstvo, da smo danes močni in da se nas danes mora upoštevati. Cesto smo bili preganjani, razne uradne okrožnice so blatile naše voditelje in naš pokret in narekovale podrejenim organom onemogočiti povsem zborovanja izrazito obrtniško-stanovskih vprašanj. Zato ni čudno če je padla vera v zakonitost in če je trpela vera v nepristrano.st držav-nili oblasti.
Želimo, da temu ne bo več tako in da bo novi g. ban tudi, kakor se je izjavil, da je dolžnost to popraviti, skušal to urediti pri čemer je lahko uverjen, da bo našel v nas vnete sodelavce, ker je interes našega stanu, vsega naroda in države, da vlada med narodom zaupanje v zakonitost ter vera v nepristranost državnih oblasti.
Uspeli obrtniški sestanki DJO v Ptuju Ormožu in Središču ob Dravi.
Že dalje časa se je pripravljalo vodstvo O-DJO in Celjske podružnice DJO napraviti sestanke v Ptuju in tamošnji okolici, ker je to obrtništvo teh krajev že ponovno želelo. Že pred meseci so bili ti sestanki najavljeni in tudi pravilno prijavljeni oblastem, toda neprijatelji obrtniškega pokreta so uspeli, kot se je to večkrat zgodilo, da niso mogli svobodno in neovirano naši voditelji podati obrtništvu jasne slike o stanju in razmerah ter obrtniškemu PO' kretu pri nas in v vsej državi sploh.
V soboto, dne 14. septembra pa se je vršil impozantno posečen sestanek v Ptuju, kjer so funkcijonarji DJO podrobno obrazložili obrtništvu stanje obrtniškega pokreta ter se je pokazalo, da je tudi Ptuj v fronti DJO ter je bil izvoljen na tem sestanku pripravljalni odbor za
Zaupanje v zakonitost
Kranj z Majdičeviin mlinom, kjer se vrši III. obrtna razstava od 29. septem
bra do 7. oktobra t. 1.
Iz obrtniškega pokreta

Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
1
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam

ustanovitev podružnice, za katere potrditev so že vse formalnosti pri oblasteh urejene.
V nedeljo pa so se vršila prav tako dobro posečena sestanka v Ormožu ter Središču ob Dravi, kjer je obrtništvo pozdravljalo misel pokreta DJO in prav tako po izčrpnih referatih odposlancev iz Celja in Ljubljane soglasno sklenilo ustanoviti podružnico DJO ter si izvolilo tudi pripravljalne odbore, v katerih so samozavestni obrtniki porok za uspešno delo novo porajajočih se edinic v pokretu DJO.
Na vseh sestankih so poročali tov. Pičman in More iz Ljubljane, Holobar, Bizjak, Selišek itd. iz Celja ter tov. Krajcer iz Maribora. Iz vseh sestankov so odnesli delegati najboljše vtise, kakor je bilo tudi obrtništvo zadovoljno, da je vendar enkrat tudi v teh krajih slišalo drugo plat zvona, pri čemer se je uverilo, da je pokret DJO na pravi poti in da se mora vse obrtništvo strniti okrog njega ter nastopati za skupne koristi z vsem obrtništvom cele Jugoslavije.
Deputacija DJO pri novem banu
V sredo, dne 18. septembra se ie vršila širša seja Osrednjega DJO v Ljubljani, katere se je udeležilo polnoštevilno članstvo uprave širšega odbora O-DJO. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve. Ob tej priliki je številno zastopstvo O-DJO posetilo tudi novega bana g. dr. Marka Natlačena, katerega so poedini funkcijonarji podrobno informirali o stanju svojih organizacij ter obrtniških težnjah in krivicah, katere bo treba popraviti. G. ban se je z vsakim posameznikom prijazno razgovarjal ter celotni deputaciji obljubil, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da se položaj za obrtništvo izboljša ter storjene krivice popravijo. Udeleženci so% odnesli z deputacije najboljše vtise.
Obrtniki na Govejek
Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku je postal že prijazna izletniška in prehodna točka ter se je že nekaj nedelj sem oglasilo v domu več izletnikov, ki so se pohvalno izrekli o urejenosti doma. Sedaj jeseni je najlepši čas za izlete ter priporočamo obrtništvu in vsemu ostalemu občinstvu, da poseti to prvo obrtniško ustanovo. Dostop je mogoč sledeče: Iz Ljubljane ob K8. uri odpelje iz Borštnikovega trga avtobus, s katerim se je peljati do postaje Žirovnik ter nato k Sveti Katarini 30 minut, ter od tu v dolino Ločnice in do doma na Govejku 50 minut, od kjer so sestopi preko Osojnika na postajo v Škofjo Loko, ali pa po dolini Ločnice na postajo Medvode. Dalje je dostop iz postaje Medvode ali Škofje Loke v obratni smeri, kot spredaj opisano ter je peš hoje iz Medvod do doma 2 uri, iz Škofje Loke pa 2.30 ure.
Obrtniki in prijatelji obrtništva pohitite na izlet na Govejek!
Prepoved privatnega dela za mojstre v javnih službah
Minister za trgovino je izdal uredbo, s katero najstrožje prepoveduje privatno delo obrtniškim mojstrom, ki so v državni ali samoupravni službi. S tem je storjen zopet korak naprej, proti čemur se je obrtništvo dolgo časa borilo ter pričakuje še nadaljnih važnih odredb za zaščito legalnega obrtništva pred šušmarji, ki se skrivajo pod to ali ono firmo ter odjedajo obrtništvu zaslužek, državi pa davščine.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Konstituiranje uprav prisilnih združenj.
Ministerstvo trgovine in industrije je dalo po prednjem vprašanju sledeča navodila:
V § 367. odst. 1. Obrtnega zakona stoji, da se uprave prisilnih združenj konstituirajo na prvi seji po izvolitvi. Medtem pa v § 377. odst. 1. točka 2. stoji, da skupščina združenja sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika, članov uprave in nadzornega odbora.
Ker se moreta ta dva predpisa različno tolmačiti, tako, da ne more biti jasno: ali se predsednik in podpredsednik uprave Združenja volita na skupščini, ali jih voli izmed sebe kasneje uprava združenja v cilju, da se ne morejo dogajati nesoglasja ter nesporazumi tozadevno, izdajam na osnovi § 460. O. z. sledeče:
Navodilo.
Redna skupščina prisilnega združenja voli predsednika, podpredsednika in člane uprave Združenja. Ker se predsednik in podpredsednik volita na skupščini se na prvi seji po volitvah ob priliki konstituiranja izvrši med člani uprave volitev samo za ostale funkcijonarje.
To tolmačenje velja po preteku mandatov sedanjih uprav prisilnih združenj.
To navodilo je dostaviti vsem Kraljevskim banskim upravam radi znanja in ravnanja.
Minister trgovine in industrije
Vrbanič. 1. r.
Odlok o polaganju izpita za strojnika I. razreda.
Pod III. št. 17144/35 je g. minister trgovine In industrije izdal odlok, na osnovi odredbe § 323. in čl. 25. pravilnika za polaganje izpita za poslu-ževanje parnih motorjev in kotlovskih naprav, da morejo biti osebe, ki so dovršile strojno podofir drsko šolo vojne mornarice, ali strojno podofi-ficirsko šolo vojne mornarice v Kumburu pripu-ščene na polaganje izpita za strojnika I. razreda.
Ob prijavi za izpit so dolžne osebe, kot preje navedeno, priložiti dokaz, da so najmanj dve leti po dovršeni šoli, praktično bili zaposleni pri posluževanju parnih motorjev, strojev in kotlovskih naprav.
glllllllllllllllllllllllllllllllilllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«
KOS strojno mizarstvo, Klanc, Kranj
izdelava modernega pohištva in stavbeno mizarstvo
Posetniki razstave prepričajte se o kvaliteti mojih izdelkov ter o nizkih cenah.
Pristransko imenovanje novih davčnih odborov
S strani zbornice za T. O. L v Ljubljani so bili pred kratkim imenovani v davčne odbore novi člani, pri čemer pa se je volja obrtništva zapostavila in se sklepi Združenj i. t. d. niso izvedli, ker so Združenja in društva, ^ kot predstavniki dbrtništva v Iposameznih krajih predlagali zastopnike v davčne odbore, ki uživajo zaupanje večine obrtništva. Med tem pa je Zbornica imenovala v davčne odbore ljudi po svoji volji, seveda iz vrst pristašev skupne zbornice, ki ne uživajo med Obrtništvom ntkakega zaupanja. Zopet dokaz več, da zbornica ni hotela upoštevati želje večine, čeprav je bila opozorjena in so posamezni gospodje funkcijonarji raznim deputacijam tudi obljubili, da se bo po želji večine postopalo.
Obrtništvo upravičeno pričakuje remedure v tem pogledu ter zahteva, da se storjene krivice obrtništvu brez odlaganja popravijo in imenuje v davčne odbore obrtnike, ki uživajo polno zaupanje.
Pristaši skupnih zbornic so uporabili vsa sredstva ter so baš z imenovanjem svojili pristašev v davčne odbore hoteli pripraviti zavedno obrtništvo, da pristopi v njihove tudi že pokojne organizacije, pri čemer so poudarjali, da so v davčnih odborih njihovi ljudje. Zahtevamo od oblasti, ki je pristojna, da take postopke najstrožje preišče in kaznuje. Imamo dokaz, da je tako nek član tudi pri davčni upravi v Ljubljani zahteval podpise za pristop v svoje društvo. Pri-oakujemo, da se že enkrat s to prakso konča, ker le razburjenja in nepravilnosti že čez mero.
Razširjena Ljubljana
j. S posebno uredbo notranjega ministra g. dr. Korošca so bile dosedanji mestni občini Ljubljana priključene še nekatere cele in del drugih občin. Tako je priključena Ljubljani cela ob-gma Vič, cela občina Moste, cela občina Zgornja toska ter del občine Ježica in Dobrunie. V kratkem bo imenovan nov občinski svet jn predsednik mestne občine.
Veliko Celje
m'!/,? odlokom notranjega ministra g. dr. K rosca sta bili spojeni v veliko mestno občino d i/rofu-16 IVesi°, Celje z občino Celje-okolica. Pn Kramam je bil imenovan nov občinski svet, t
w VJStem hUC!' dva naša odlična tovariša, tal “J;	Holobar, predsednik Celjske podru
DJO in tov. Jager, čevljarski mojster.
Opozorilo naročnikom!
Današnji številki prilagamo za one naročnike, katerim v zadnji številki nismo priložili položnice, ter jih prosimo, da izvolijo poravnati naročnino, kakor ima vsakdo označeno, čimpreje, ker se poslovno leto bliža kraju. Naj ne bodo položnice zastonj, temveč izvolite takoj nakazati naročnino, ker ste z isto že itak odlašali, ter upoštevajte, da se naš list iz-držuje izključno le z naročnino.
9------------------------------------f
JAKOPIN IVAN, Kranj.
izdeluje damske torbice, usnjene kovčeke, aktovke, vsakovrstne vezave in palice za
Cvetličarstvo ni obrt.
Zbornica T. O. I. v Ljubljani je predlagala s predstavko dne 13. marca 1935. št. 4237, da naj se vrtnarstvo proglasi za obrt, ter prejela sledeči odgovor:
„V zvezi Vaše predstavke se Vam sporoča, da je ministerstvo poljoprivrede s svojim dopisom z dne 19. aprila t. 1. št. 22067, zavzelo v vprašanju nasprotno stališče iz razloga, ker ne more dovoliti, da bi cvetličarstvo, kot poljoprivredna proizvodnja, bila omejena s tem, ker bi se delo s toplimi lehami (gredami) smatralo, kot obrt in zato izdvojen iz poljedelske proizvodnje. Z ozirom na to mišljenje ministerstva poljoprivrede, kakor tudi na jasno odredbo točke 1. odst. 2. par. 1. O. z. na podlagi katere je cvetličarstvo izrecno izvzeto iz Obrtnega zakona, to ministerstvo ni v možnosti, da cvetličarstvo proglasi za obrt.
O tem se obveščate radi vednosti in daljnega ravnanja.
Po naredbi Ministra trgovine in industrije — načelnik
St. Krpan, 1. r.
^ZANATSKA BANKA
RR9L1EVINE 1UGDSIRVI3E R.D. - PODRUŽNICU L3UIL1SHS
Telefon St. 30-20
podeljuje obrtnikom In obrtnim podjetjem
menična posojila kredite na tekoči račun
posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev
do naRviSjega zneska Din 250.000
Sprejema vloge na hranilne kjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez vseh omejitev. Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri ZANATSKI BANKI krajevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani
. . .

g=iii


={=:::
=
=
JCuaaocvc
SkcMfa
KAMN03EŠK0-KIPARSK0
PODJETJE
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ LJUBLJANA
Priporoča Vam lepe, moderne nagrobne spomenike po nizkih cenah. Zahtevajte album
Dobave in licitacije
Oddaja adapcijskih del na zgradbah vojašnice „Kralja Petra l.“ v Ljubljani, vojašnice „Vit. Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja" v Slov. Bistrici in vojašnice „Vojvode Mišiča" v Ljubljani se bo vršila potom ofertalnih licitacij dne 7„ 9. in 22. oktobra t. 1. pri referentu inženierije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Oddaja električne instalacije v poslopju Dravskega intendantskega skladišča v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. oktobra t. 1. pri referentu imženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji in predračunski elaborat je na vpogled pri isti komandi.)
Cenik: Vsaka beseda 50 para. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 15.— z davkom vred. Davek pri več ko 24 besedah 3 Din. Za šifre ali dajanje naslova se plača še posebna pristojbina Din 3.—.
mmi oglasi
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih vposlati v pismu v znamkah, obenem z naročilom ali na čekovni račun, Ljubljana št. 12986, sicer se računa k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 3.—.
Gospodje, za jesensko sezono si naročite obleke in površnike v krojačnici Šefic, Ljubljana, Sv. Petra nasip 15.
Poziv vsemu prizadetemu obrtništvu
Pozivamo vse obrtništvo ter vsakega posameznika, funkcijbnarje obrtniških združenj; Ida nam sporoče vse krivice, ki smatrajo, da so se jim godile ter zgodile v zadnjih letih s strani oblasti ter Zbornice za TOI in katerih funkcijo-narjev, ker smo pozvani, da zberemo ves materijal, da dokažemo storjene krivice, ki se bodo po proučitvi popravile ter krivci poklicali na odgovor.
Naj se nikdo nikogar ne straši, kajti doba, ko so odločali o obrtniških stvareh neobrtniki ter po sili predstavniki obrtništva in naroda je za nami ter prihaja čas, ki bo moral razmere topo-gledno urediti. Vse podatke pošljite na naslov uredništva našega lista ali na Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani.
Za jesensko sezono se priporoča Jarc Anton, krojaški mojster, Ljubljana, Semeniška ul. 4.
Za izvršitev vseh pleskarskih in soboslikarskih del se obrnite takoj na Marn Josip, Ljubljana, Tyrševa cesta 8. Telefon 30—68.
Za nujna popravila in preureditve ter nove instalacije električnih naprav vseh vrst se obračajte na tvrdko Ivan Mihelčič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Borštnikov trg št. 1. Telefon 2?—04. Sprejemajo se dela v vseh krajih.
Krojači! Na mmoga vprašanja od strani krojačev, ali bom izdal tudi moško krojno knjigo, sporočam, da bo moška knjiga izšla prihodnjo spomlad. One, ki so knjigo že naročili, bom obvestil takoj ko izide. Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križevniška ulica 2./I.
LIKOZAR ROK
Stražišče štev. 215,
izdelovanje vseh vrst cementnih izdelkov.
MAUSSER LEON, pekarna,
Primskovo 169.
Razstavlja vse vrste peciva in preste. — Novost: Turistovski kruh.
Ve le tršo vi na s železnine
MERKUR
Oglejte si našo razstavo na Obrtni razstavi
MAJDIČ PETER, A. z O. Z.. KRANJ
Velika izbira vsega v našo stroko spadajočega blaga po zelo nizkih cenah. Tovarniška zaloga Samotne opeke ter zraven spadajočega malterja. Cevi iz kamenščine, cementa, kakor tudi Salomit materijal stalno v zalogi.
J|l!l!lll!lll!ljlll!l!l!llllllll|j[!l![!l![!lllllll![||||||l!llllll|j|lljljlj|||j[||j[|l||j|j|||l|l|]||||l!ll|||f|!||[||||||||||[j|j||||[|[|||||IM
IZDELAVA VSEH VRST MODERNEGA STAVBENEGA POHIŠTVA IN STAVBNO
stcafaa mizaistaa MIZARSTvo
JioUak Juul
JOumf
HIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIMII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!III!IIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|[||I!!!III!III!IIII!IIIIIIIIIII!III!IIIIIII!I!I!IIIIIIIIIIIIII!B
Žimo za žimnice
od preproste do najfinejše vrste
Tel. št. 2
kupite najceneje pri tvrdki
J. KNIFIC
Tel. št. 2
I
žimopreja
Stražišče pri Kranju
lili
i
lil
m

VRHOVNIK JOŽE, kolar,
Jama ob Savi pri Kranju.
Sprejema in izdeluje vsa kolarska dela.
BOHORIČ FRANC, pekarna,
Kranj, Stara pošta.
razstavlja vse vrste peciva in kruha.
iriiiiiuiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimi
iiiiumiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniimiitiriiiiiMiiiiiiiiiiimt
VIDMAR FRANJO, modno krojaštvo
Kranj.
izdeluje po meri vsa v svojo stroko spadajoča dela,
iTmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiMuiiiiHiiiiiiiiMiiiiMiiuiMimimiiiiiiiiiiiuiiuimMiiiiiHiiiiiiniiiiiiimiiuiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiii.=
BITENC JANEZ,
Kranj.
Splošno ‘ključavničarstvo ter trgovina koles.
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
S HE.EBŠ
KRANJ
; šipe, slike, okvirji, stekio-porcelan, | stavbeno steklarstvo.
I...........................................	........
TONEJO VIKTOR
tapetnik 'in dekorater,
Kranj.
Izvršuje vsa najfinejša dela točno in solidno po naročilih.
Mlekarska zadruga,
Naklo.
Razstavlja svoje prvovrstne, splošno znane mlekarske izdelke, Posetnikom razstave bo na razpolago poskusnja izdelkov.

m
I OSELJI VINKO 1
I
pečar,
Kranj.
;;i Peči in štedilniki ter vsa v to stroko iji spadajoča dela.
KOVINA
d. a o. s.. ielexnlna
KRANJ
Orodje, okovje stavbeni materijal, barve, laki, čopiči, porcelan, steklo.
.......................................
^ A. KERN, Kranj J
i Največja izdelovalnica čokolade, keksov, j desertov ter vafelj,nov. — Razstavlja svoje ;
.j	g
; prvovrstne izdelke na III. kranjski obrtni | 1 razstavi. — Oglejte se in prepričajte se. |
Tiskali J. Blasnlka nasl.. Univerzitetna tiskarna In lltogralll«. d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. ilUuft.