Številka 203 TRST, v petek 24. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN — tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) t mnogih ftobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (TO stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 9O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti4*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I —— NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■*ro«alaa n«. n*a*l>ko lzdanj* „ZDIHOSTZ" stan* : i letno K 5-ao, pol leta 3 OO _ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Nati-nila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoŠtno-hranilnKnl ralun št. 841 652. TELEFON !L 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Ministra v Išlu. ]SL 23. Danes zjutraj sta dospela sem kaj miništeraki predsednik baron Beck in železniški mini>ter Derschatta. Ministerskega predsednika je vsprejel c< >ar v a\dijenci ob 11. uri. Avdijenca je trajala dve uri. Minister Derscliatta je bil v avdijenci ob 1. uri. Oba ministra sta bila na obedu pri cesarju. Mini-eterski predsednik odpotuje ob -t. uri popo-ludne v Karlove vari. 1ŠL 23. Avdijenca ministcrskega predsednika barona Becka pri cesarju je trajala dve uri, avdijenca železnisk«-ira ministra dr. Derscbatte pa pol ure. i Odlikovanj a. DUNAJ 23. Današnja „NVien^r Zeitung* je priobčila, da je cesar podelil Josip« Zo-petti, majorju pešpolka baron Waldst;Uten it. t'7, plemstvo s pridevkom „pl. Altomare,£. — Kanceliiekemu udjunkta Alojzija Kogla v Trstu je povodom njegovega umirovljenja odlikoval z zla. i m križem za zasluge. Srbska skupščina. BELIGRAD 23. Skupščina se je konstituirala. Predsednikom je izvoljen staroradika-lec dr. Vučevir, podpredsednikoma staroradi-kalca Košić in Stojkovir. Obisk Faliieresa v Revalu. PETROGRAD 23. Eskadra v Kronstadtu je prejela nalog, da odpluje v Reval, kjer ostane za časa obiska predsednika Faliieresa. Iz Perzije. PETROGRAD 23. I Petr. brz. ag) Iz Tabrisa poročajo, da so danes zjutraj znaki trompet pozvali prebivalstvo v mošeje in na utrjena mesta. Boj je pričel z nova. Brzojavna črta s Teheranom in z Uusijo je pretrgana. TEHERAN 23. \ Reuterjev biro>. Mini-^terstvu je sestavljeno, Ministerski predsednik je Mušir Saltaneb. Tristoletnica mesta Quebeka. vrši ministerski svet, ki bo sklepal o zelo važnih stvareh. CARIGRAD 23. Danes zjutraj je v krogih porte krožila vest o spremembi v velikem veziratu. Okolu poludne so iz sultanovev palače brzojavno obvestili porto, da je Serid paša odstavljen in da je Kuršuk Said paša imenovan velikim vezirjem. Ker imajo ministri ob sredah seje, so se drugi ministri kmalu zbrali v dvorani, ker se še ni vedelo, koliko in kateri ministri bodo morali odstopit. Kmalu potem je dospela oficijelna vest, da je namesto vojnega ministra Riza paše imenovan maršal Omer Rutti paša, dosedaj načelnik generalnega fitaba. Nato je Riza paša zapustil dvorano. — CARIGRAD 23. Dne 15. t. m. sta d*a Mohamedanca ranila v Kav&divu < vilajet Solun) nekega orožniškega poročnika, ker je v bolgarski vasi Konopište branil prebiva'stvo proti premoči turških veleposestnikov. LONDON 23. Urednik mladoturškega pariškega lista Ahmet Riza je izjavil sotrud-niku „Daily Maila", da je program mladotur-ške stranke sledeči: 1. Uvedenje prslanske zbornice na podlagi direktne volitve poslancev ] 2, u vedenje senata, tako da le en del členov imenuje auitan ; 3, odstranitev nakosti med veroizpovedmi; 4. odstranitev sultana s prestola, ako bi cdpravil ustavo ali ako ne bi h tel sankcionirati sklepov parlamenta. Tretjina vojske je danes v mladotutških rokah, in štiri petine inteligentnega prebivalstva soglašajo z mladoturško stranko. Ves tretji in veči del druzega vojnega zbora je povsem mladotuiški. Vsi zahtevajo, da se uvede ustava. Vse gibanje vodi bržkone več voditeljev. LONDON 23. Iz Carigrada javljajo: Sultan je v skrbeh radi agitacije med mace-donskimi četami in ~e sklenil dati ustavo, da te duhovi pomirijo. Ceni ministerskega sveta bo ga hoteli od tega odvrniti, on je pa odgovoril, da že najde pozneje sredstev, da ustavo razveljavi. SOFIJA 23. Iz Carigrada poročajo : Brzojavni uradi v Peri in v Stauibulu ne vsprejemajo brzovlak za Solun, češ, da je brzojavna proga pretrgana. Sodi se pa, da so brzojavni urad zasedle čete. Mladoturško gibanje se v ohridskem i a hrudskem okraju silno razširja. V Konici so se mohamedanski Albanci združili z revolucijonarc*. V Ohridi so isti prepodili ob'astnije in mesto njih je imenovana sodna komisija, ki brez priziva odločuje v vsakem sporu. Predvčerajšojim se je blizu Monastirja pridružilo revolucijonarcem 14 orožnikov. SOLUN 23. L;ga mladoturkov „Re>nica in napredek^ je poslala tukajšnjim konzulom okrožnico, v kateri pravi, da ne obstoji makedonsko vprašanje. L;ga meni, da se s pad cem sedanjega režima odpravi tudi vse zlo v Macedoniji. Evropa bi morala opustiti svoje posredovanje v turšk-h stvareh, to temveč, ker je bilo njeno posredovanje dc sedaj brez-! vspešno. 0> be, katere liga pozna, se skušajo i okoristiti s tem, da odpirajo prepad med sul-I tanom in ljudstvom- Po 23 letih tiranske vlade je dižela oslabela in obubožala. Liga ima zdaj na strani ' vso armado in hoče, da te uvede ustava. Delovanje Mladoturkov se ne omeji samo na Macedonijo, marveč se razširi na vso državo in orožje polože še le po zadobljeni zmagi. Rusija. Agrarne reforme v Rusiji. PETROGRAD 23. — Glasom pravkar objavljenega načrta za poljedelske reforme se v tekočem U tu ustvari 69.568 malih kmetij na površju 77.805 desjatin občinskega zemljišča in zemljišč nakupljenih od kmetov. Ra-zun tega se namerava parcelirati in razprodati kmetom 1,856.400 desjatin zemlje iz ' agrarnega fonda agrarne banke. Skupno se v tekočem letu razdeli med kmete v obdelovanje 3.952.961 desjatin zemlje. Ženske v finskem deželnem zboru PETROGRAD 23. Na novih volitvah v finski deželni zbor je bilo izvoljenih 23 žensk, in sicer 3 Švedinje. 1 Mladofinka, 12 socijalnih demokratinj in 1 agrarka. Prag* 23. Danes zjutraj je pogorela parna žaga v Modranu pri Pragi. Žaga je lastnina kneza Karla Schvvarzenberga. Dunaj 23. Glasom brzojavnega poročila jo vojna ladija „Cesar Frsn Josip I." prispela v Fusan, kjer ostane 8 do 10 dni. Na ladiji vse zdravo. Dunaj 23. — Trgovinski minister dr. Fiedler je sinoči odpotoval v Gradež. Budimpešta 23. Trgovinski minister Ki šut se je povrnil iz Karlovih varov in se v nekoliko dneh poda v Piščan. Brno 23. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand obišče v nedeljo regionalno zastavo v Kromerižu. Bombaj 23. Vodja radikalnih nacionalistov, Tilok, ki je bil minoli me»°c radi ne* kega članka aretiran, je cbsojen na šest let izgena. New Jork 22. Glasom ve ti iz i. ira-casa je ministtr za unanje stvari razglasil, da je luka Guaira zopet odprta. Luka je bila radi kuge zaprta, a v zadnjih 20 dneh se ni pojavil vtč noben s'učaj. Berolin 23. Sodišče je cdbilo Eulen-hurgovo prošnjo, da se ga izpusti na svobodo. — Lizbona 23. Zbornica bo odgodjena do 15. oziroma do 31. avgusta. Res scholasticae. i. Ne bom govoril o naši stari rani v Trstu : o vzkračeni nam šoli v mestu Trstu, ampak opozoriti hočem vlado in naše javne faktorje na dve, tri druge stvari. ljubi spati v veži — glavo na praga, je ležal tu, ves trd od mraza. „Bog ti pomagaj, Emelej ! Kako prideš st*m „Zadnjič, Astalij Ivanovič. ste bili hudi na me in ste mi zažugali, da me bodete pustili spati v veži j zato sem se rajši takoj ulegel tamkaj." r Ali ne veš nič boljšega početi Emdja-nuška, kakor Čuvati stopnice?** „Ali kaj naj počnem, Astatij Ivanovič ?u Jeza se je kuhala v meni. „Ti izgubljena duša,4* sem zavpil. „Lahko bi se naučil vsaj šivati. Poglej no svoj plašč — ce dovolj, da je poln lukenj, pometaš tudi stopnice z njim. Vzemi šivanko, da zamašiš luknje, kakor se spodobi, pijanec." ' Kaj mislite, gospod, kaj je 6toril zdaj r* Vzel je fiivanko. Jaz sem bil le bolj za šalo rekel, on pa se je bal in si je potegnil cunjo [ z života. Z udevanjem nikakor ni hotelo iti. Saj tudi ni čudno — mokre cči so vse rdeče in roke se tresejo ; vtikal je, porival, močil nitko, jo sukal med priti — ne, | nitka se ni udela. Zagnal jo je proč ia me pogledal. „No, Bog s teboj, Emelej ! Le mirno se zadrži, ne stori nič hudega, ne prenočuj na stopnicah in ne delaj mi sramote.** „Saj vem, da sem pijanec, ki ni za no- beno rabo in ki Vas, svojega dobrotnika, samo jezi." Kako so tedaj naenkrat njegove višnjev-kaste ustnice zatrepetale, kako je padla solza na blodo lice in zdrknila v zmršeno brado, in kako se je moj Emelej naekrat razjokal — ah, ti moj ljubi Bog ! Meni je bilo, kakor bi mi eož prerezal srce ! Ki. ti mehkosrčni človek! No, sem si mislil, Emelej. zdaj pa se ti odpovem. Pogini kakor cunja Kai je tu še veliko pripovedovati, gospod ! Saj vsa stvar ni vredna, da bi veliko govoril. Vi na primer, gospod, bi ne dali dveh borih kapejk zato, jaz pa bi veliko dal, ko bi veliko imel, da bi se v3e to ne bilo zgodilo! Imel sem, go3pod, par modrokari-ranih, širokih mornarskih hlač, vrag jih vzemi, imenitne hlače. Neki posestnik, ki je bi! prišel sčm, jih je bil naročil pri meni, potlej jih pa ni maral vzeti, češ da so mu preozke. Tako so mi bile ostale. Dragocena reč! sem si mislil. Zid mi bo dal pet rub-ljev za to — in če ne, no, pa naredim iz njih dvoje hlač za petrograjske gospode in tu mi Ostane Še repek za kak telovnik. Nas eden že zna napraviti svoj profit. Emeljanuška je imel zdaj hude čase. En dan ni i pil, tudi tretji dan ni rzel nič žganega v usta, tako preplafien in žalosten je sedel tu, da se je človeku smilil. No, sem si mislil, ti par- nimaš nič ckrrglega, fant**, ali pa si „Učiteljsko društvo za Trst in okolico" se je spomladi z dobro motivirano prošnjo na prist3jno deželno šolsko oblast potegnilo za ustanovitev kurza za učitelje meščanskih šolvTrstu s slovenskim učnim j e z i k o m ter se pri tem sklicevalo na določbe min. odloka od dne 31. julija 188(> št. 6032 iu na dejstvo, da je laško učitelj-stvo Trsta in okolice že imelo tak kur« in sicer zadnjikrat v letih L906—1908. V dotični spomenici §e je tudi opozarjalo na to. da se letos v Ljubljani otrori znova tak kurz, četudi je bil pred jednim letom na ravno i3tem učiteljišču podoben kurz, le za druge predmete, kar utegne biti za tržaško učiteljstvo Škodljivo, ako se v Trstu samem ne odpre v kratkem tak tečajr Nevarnost tiči v tem, da se v Ljubi ani najbrž pojavi nad-produkcija meščanskih učiteljev, ki bodo za slučaj, da se v Trttu in okolici otvorijo me ščanske šole, nam tržaškim učiteljem močnejši konkurenti, ker se vlada pri nas ne briga za vzgojo meščanskih učiteljev. Pov-darjamo pa, da se tržaško učiteljstvo n i protivilo kurzom v Ljubljani, ampak zahtevalo je iste ugodnosti tudi za-6e. In sicer je učiteljsko društvo tržaško pričakovalo in prosilo, da se ta kurz otvori že jeseni 1908, ker mi nočemo izgubljati časa. Seveda bi morali biti zdaj dotični učitelji, ki nameravajo posečati tak kurz, že obveščeni, ali bo kaj ali nič. No, vlada si je izvolila lažji del: vrgla je menda spomenico učiteljskega društva v koš, ter ni društvu, kije prosilo višje naobrazbe svojim členom, dala nobenega odgovora. Torej slovenski učitelj, želeči višje naobrazbe, od naših šolskih oblasti, niti odgovora ne dobi ! !! Ali ta gospoda ne poznajo $ 43. državnega šolskega zakona ? Tam omenjene šolsko strokovne liste si vzdržuje slovensko učiteljstvo samo, brez vladne podpore ; okrajne učiteljske knjižnice — zahtevana v §§ 43. in 44. drž. šolskega zakon«. - v Trstu ni, ker «lada 45. tega zakona, — sklicevanje vsakoletne okrajne učiteljske kon ference — v Trstu ne izvršuje; in če prosimo zt zakonito nam zajamčeni učni tečaj (?? 43.), ne dobivamo niti odgovora ! II. Ravno isti zakon ustanavlja v ij 46. deželno učiteljsko konferenco, ki se ima vršiti vsakih šest let. Ker še nimam sivih las, ne vem, se je-li kedaj sklicala kje na Primorskem taka konferenca ali ne, to pa vem, da je zadnjih 15 let ni bilo. In zakaj ne ? Odgovora na to vprašanje nam nc da nihče. Morda tiči košček tega odgovora v vzroku, zakaj se v Trstu in okolici ne ekliče v i; 4.r>, drž. šolskega zakona določena okrajna učiteljska konferenca! Taka konferenca se je pred •"> ali 6 leti res sklicala, a ker so imeli nekateri udeležniki pravico do potnine in dnevnine, mestna šolska oblast pa teh stroškov ni hotela plačati, državna se pa mestne ni upala k plačilu prisiliti, se taka konferenca za slovensko učiteljstvo Trsta in okolice ne skliče več in učiteljstvu je dana svoboda, zbirati se na konferenco, če hoče, a mora seveda vsak udeležnik sam trpeti potnino ia dnevnino. Torej uradna, v drugih deželah redno vsako leto vršeča se okrajna učiteljska konferenca, katere dnevni red je določen v ij 45. odst. 2. drž. Š. zakona in "ki se je mora udeležiti (§ 45. odst. 3 drž. šolskega zakona) vse učiteljstvo javnih ljudskih šol in učiteljišč, sklicanje tuke prišel na pravo pot, si rekel „amen I'* in ubogal pamet. Bil je ravno velik praznik. Sel sem k večernicam. Ko pridem nazaj, sedi moj Emelej na oknu, tako natreskan, da se je gugal. Da bi nekaj poiskal, sem šel k skrinji. . in — blač ni bilo ! Vse sem prebrskal iu preiskal, v sv. ji jezi sem tekel k stari in sem se pregrešil, da sem jo obdolžil ; na Eooeleja, čepram sem videl, da si ga je bil privoščil, 6e niti zmislil nisem. „Bog s teboj, kavelir," je rekla starka. »čemu mi bodo tvoje biače ? Ali naj jih mar nosim ^Kdo je prišel sem, ko me ni bilo doma ?'* „Ali nihče ni prišel, kavalir, sedela tem sama. Emeljan lljič je bil šel nekam, potem je zopet prišel. Tam sedi. Vprašaj njega." „Ali si ti, ker si im?l kako potrebo, vzel moje nove hlače — tiste, ki r>o bile narejene za posestnika, ali veš, Emeljanuška r* „Ne, Astatij Ivanovič, teh v resnici nisem vzel. Poglej no, kaj takega !* Zopet sem jel iskati, iskal sem, i*kal nič ! In Emelej je sedel in se gugal. Jaz, gospod, sem sedel na svoji skrinji njemu nasproti in naenkrat sem ga skrivaj pogledal. Ne, sem si mislil, in meni je gorelo srce v prsih, kri mi je stopala v glavo. Emelej me je tudi pogledal. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štv. 203 V Trato, dne 24. julija 1908 uradne konference je v Trstu in okolici j Slovani doslej vršili na kulturnem in političnem odvieno od dobre volje in —žepa uči-'polju. S svojim delom in svojo taktiko so teljstvaM Tako se v Trstu in na Pri- j p r i s i I i 11 Italijani v to, da iščejo zojirni morskem izvršuje člen IV. državnega šolskega kompromis ter so Slovani dosegli tudi to, da zakona od dne 14. maja 1869 oziroma 2. — četudi nimajo še večine v deželnem zboru ki ima ponosen naslov „Na- — vendar ne morejo biti majorizirani v t važnih kulturnih vprašanjih. To je ravno maja 1883, ki ima ponosen daljna izobrazba u č i t e 1 j s t v a". Pa ne bodimo krivični in priznajmo to, kar se konečno res namerava storiti. Laški listi so te dni objavili dnevni red deželne učiteljske konferenc?, ki je sklicana (za laške učitelje seveda) v Istri za 6., <. in 8, dan septembra t. 1. v Rovinj. Torej konečno se vendar začenja vršiti zakon tudi na Primorskem, pa le za laško učitelj-stvo t. i. v korist laškega šolstva. Kedaj in kje bo pa deželna učiteljska konferenca za slovenske šole po Goriškem, v TrBtu in okolici io za slovanske v Istri? Ali slovansko učiteljstvo iD z njimi slovansko šolstvo na Primorskem ni vredno tistega negovanja kakor laško ? ! ! Gospoda, prepričajte nas z dejanji o nasprotju naš;h trditev, sicer bomo vedno prepričani, da vam je dobrobit slovanskega prebivalstva te dežele deveta briga ! ! III. Glede šolskega nadzorništva so na Primorskem sicer minuli tisti časi, ko je v slovenski šoli vspodbujal učence k deli nadzornik z besedami: ..Pisi ga na tabla: ;Sitta je selena ." Pa vendar ni še vse, kakor bi moralo biti. Dobri nadzorniki, bodisi deželni ali okrajni, so dobri geniji šolstva, posebno pa v razmerah kikršne obstoje pri na3 na vprašanje šol, ki jih je ves hrvatski narod vzdrževal se svojimi žulji, ker so z italijanske 6trani šli za tem, da se naš element razno-rodi. Te tendencije ima italijanski element tudi še sedaj in njegovo postopanje proti Slovanom ne dokazuje ni najmanje, da je pripravljen vesti s3 nasproti Slovanom po načelih kulture in državljanske znosljivosti. Ne Slovani ampak Italijani Istre morajo dokazati da so spremenili svojo taktiko in da jim ni do oviranja kulturnega in narodnega življenja istrskih Slovanov. Le ti pa bi slednjič dokazali, da jim ni do probunjanja narodne zave>ti naroda, ako bi ga ne reševali iz politične teme v tistih okrajih, ki so prideljeni Italijanom. A da je našega naroda v teh okrajih, tega ne more tajiti nikdo. Po izvajanjih R<'zzija bi morali Slovani ta element prepustiti v narodni pogub. Zato pa postavljanje kandidatov v teh okrajih ne pomenja ni kake politične demonstracije, ampak nacijonalno potrebo vnamen svobodnega narodnega razvoja, pomenja narodno druženje. S tega staLšča odklanja člankar po Rizzijti zahtevano narodno zaokroženje občin, ker bi s tem mnogo še nezavednega elementa žrtvovali raznarodovanju, dočim je opravičene skoro docela uradnik, ki ima silnega dela z akti. In če ti akti niso rešeni, trpi šolstvo v vsakem oziru. Zato je treba, da je nameščenih dovolj nadzornikov in ravno v tem gledu smo na Primorskem mi Slovenci na slabem, V mislih imam deželno šolsko nad-zorništvo. V Trstu so za vse Primorje le trije deželni šolski nadzorniki in sicer jeden za nezakonito vzdrževane državne nemške ljudske in srednje šole ter zasebne nemške zavode (rekel sem „nezakonite", ker nemščina ni deželni jezik na Primorskem), jeden za vse laške učne zavode, torej srednje in ljudske šole, in slednjič jeden za slovenske in hrvatske ljudske in srednje šole po Primorskem. Valed „ zastarelega deželnega šolskega zakona na Goriškem ima sicer tudi vedno ravnatelj jednega goriških srednješolskih zavodov kakor člen deže'nega šolskega sveta nas'ov „fungirajoč deželni šolski nadzornik", a to je brez pomena za razvoj šolstva. ker ta „deželni šolski nadzornik" nima referata na namestništvu ter je v resnici nadzornik v pravem pomenu besede ljudskih šol jednega okraja. Torej 60 na vsem Primorskem faktično le trije deželni šo'ski nadzorniki, ki imajo ob jednem važen referat v VII. oddelku c. kr. namestništva. ®Da so ti gospodje z delom preobloženi, to ve vsak učitelj ali predat t, ki je i oael kedaj kaj opra* viti šolskem torišču. Pri nas je šolski nadzornik i nade, da >e mnoge občine, ki bi po sedanjem zaokroženju pripadle Italijanom, z energičnim delom rešijo za Slovane. Člankar zaključuje: Dosedanji vspehi na po- j smejo biti v povod prenehanju narodnega vzbujanja, marveč še energičnejemu delu. Na to nas silijo dogodki na Cresu, na Reki in po drugih me3tih, kjer smo izpostavljeni neprestanim napadom na narodni obstanek in na narodno Čast! s temi gospodi. In res so deželnega >oViega nadzornika za laške šole že nekoliko razbremenili s tem, da s) mu pridodali v pomoč izkušenega j»e- i ri§kegatopništva, dagoga izmed meščanskih učiteljev. Pokojni j dež. šoUki nadzornik dr. Perschioka se je pa takoj po imenovanju v lanskem decembru protivil prevzeti tudi referat za nemške ljudske i a meščanske šole poleg onega za nemške srednje Šole in vsi kaže. da bo vsled t^gi za nemške in meščanske šole imenovan poseben nadzornik. Le glede slovan ikih šol se ni nič storilo. Tu ima še vedno jeden deželni šolski nadzornik referat o vseh slovenskih in hrvatskih šolah, da-si delokrog vedno raste. Čas je, da vlada ustanovi za slovanske šole na Primorskem š e jeden inšpektorat, tako, da bo jedno mesto za slovenske, a drugo za hrvatske šole. Dokler se to ne stori, ni možno zahtevati, da bi ^e naše šolstvo tako razvijalo kakor bi se moralo, ker zaradi obilice dela referetent, t. j. deželni šolski nadzornik, nikakor nima časa, da bi inicijativno posegel v podroben razvoj šolstva. Opozorjam pri tem le na dejstvo, da na vsem Primorskem ni niti ene slovanske meščanske šole, da-si so tu in tam ugodna tla za tak zavod ; treba bi bilo le intere9i-rane iaktorje primerno opozoriti na to. Pa tudi že sedanji položaj zahteva dveh slovanskih deželnih šolskih nadzornikov. V Istri bosta s prihodnjim šolskim letom dva popolna srednješolska zavoda, na Goriškem bomo menda tudi imeli dvoje učiteljišč; poleg tega pa vlada konečno menda vendar otvori v Gorici in v Tratu slovenske v s po radnice na srednjih šolah. In če tudi vsega tega ne upoštevamo, moramo io s m e m o z narodno političnega stališča zahtevati, da imata hrvatsko in slovensko šolstvo vsak svojega zaščitnika na tržaškem uamestništvu, da nas ne bodo gledali drugi kaker pastorko ! Hrvatska. Kongres železničarjev hrvatsko-srbskega naroda. Kakor poročajo hrvatski listi, se je v Zagrebu osnoval odbor za organizacijo železničarjev hrvatsko-srbskega naroda, ki so nameščeni na avstro-ogrskih in bosansko hercegovskih železnicah. V s vrbo organizacije priredi odbor meseca avgusta shod. Turske raim re na Hrvatskem. Neki učitelj piše „Pokretu", da učitelji v resnici že dva meseca ne dobivajo plače. Dve 19. t. ni. ko je učitelj pisal to pismo, še ni dobil plače. Rusija. Proračun ruske mornarice za leto 1909. Ruska vlada je sporazumno z državnim svetom sklenila staviti ▼ bodoči proračun 20 mil. rabljev za gradnjo novih vojnih ladij, 7 in pol m. rabljev pa za zboljšanje morna- Iz Finske. Generalni guverner Finske B^ckman je odšel v Petrograd z listo novih kandidatov za senat. Govori se, da pridejo v senat zastopniki koalicije. . Teroristi počivajo. Iz Petro^rada javljajo: Govori se, da so teroristi strogo naložili svojim členom, da v tem letu ne izvrše nobenega atentata na više uradnike. Za to je sedaj tudi videti po ulicah j več uradnikov in ministrov. Ta vest je na-I pravila ugoden vtis tudi na dvoru. Car bi rad bival Jpo zimi v Petrogradu, a carica bi I išla rada na jesen na Krim, kar bo pa težko ; mogoče. n a Še en odgovor deželnemu glavarju dr. Rizziju. Na izvajanja dra. Rizzija s sotrudnikom lista ,.Neue Freie Presse" obš rno bavili — mi ze t katerim smo se reagira tudi reški Drobne politiCne vesti. Velika avstr o-o grška eskadra Reki. Dne 2tf. t. m. pride na Reko avstro-ogrska eskadra, obstoječa iz 28 vojnih ladij. To je število vojnih ladij, kakoršnje še ni bito zbrano dosedaj. Eskadra bo imela do 5. avgusta nočne vaje in potem odpotuje. Poveljnik bo admiral Ziegler. Občni zastop v Kninu ni raz-p u š č e n. Iz Zadra javljajo, da ni bil občinski zastop v Kninu razpuščen ter imenovan vladni komisar. Vse vesti ▼ tem pogledu so bile tendencijozne in neosnovane. Vojna med Nikaraguo in Hondurasom. Koln. Zeitungu javlja iz New Vorka: Gratemalska vlada je obvestila vojni oddelek Združenih držav, da pride v kratkem do vojne med republiko Nikaraguo in Hondurasom, ker je Nikaragua pomagala ustašem v Hondurasu. Sestanek £ ii 1 o w a in Izvol-s k e g a. Iz Petrograda javljajo : Pol u u radni „Journal de Petersboug" potrjuje danes vest da se ruski minister za u nanje stvari IzvoUki in nemški kancelar 6ii!ow ee.taneta. Sestanek se bo vršil začetkom septembra. Nemška eskadra na Reki? Z Novi List- v posebnem č anku. Posebno Reke poročajo, da prisp3 v polovici septembra tja nemška eskadra, ki potuje sedaj po Sredozemskem morju. Iz Mandžurije. — Iz Vladivostoka javljajo, da so Hunguzi pričeli v zadnji čas pleniti po Mandžuriji. V Harbinu so vjeji častnika Skideljskega, od katerega zahtevajo 50.000 rublje v in 15.000 patran odkupnine. glede Rizzijeve rekriminscije radi eventuelnih slovanskih kandidatur v takoimenovanih laških okrožjih, prihaja reški list do sličnih zaključkov kakor mi. Izvajanja Rizzijeva —pravi rečeni list — so interesanta v toliko, v kolikor >e v n;ih zrcali vse v9trajno delo. ki so je i*traki Iz raznih krajev prihajajo pritožbe o napadih Hunguzov. Nunzio Nas i. Ob odhodu Nasi-ja bivšega ministra in stigmatiziranega razsipači državnega denarja — iz Rima se je zbralo na kolodvoru okolu 1000 oseb, ki sa mu priredile ovacije. Nasi je imel nsgovor. Ob prihodu v Nap olj ga je pričakovala silna mnažica ljudstva, ki mu je tudi priredila velike ovacije in je hotela celo izpreči konje njegove kočije. Iz Trapani je došla deputacija 800 gDspodov in dam, da ga pozdravijo. Da je kaj tsc?ga sploh možno, to je naj veča sramota za Italijo in ves italijan^i narod. Izvolitev NaBija. Iz Rima jav-liajo: Nasi je bil v Trapanu izvoljen s 285'i glasovi, njegov socijalistični protukandidat je dobil le 132 glasov. Nasi ni na svojem potu v Trapani šel v Palermo, ker so mu socijalisti pripravlja'i demonstracije. Obisk kneza Nikole v Carigradu. Kakor javljajo iz Carigrada je črnogorski knez Nikola izrazil željo, da bi obiskal Carigrad. Dnevne vesti. Naše „veleizdajstvo" ! V številki od torka zadarske „Hrvatske Krune", glasila dalmatinskih Frankovcev, čitamo članek, ki ga je napisal „redoviti trščanski dopsnik" tega lista. V Članku se nemilo zaletava v naš list, ker da z molkom odobrava g'asovanje slovenskih svetovalcev za častno meščanstvo d.ru Vene-zianu. — Mi poznamo prav dobro razkričani „radikalizam'' dopisnika, ki pa sic ar ne ve, da Trat ne leži — v Istri, pak ne smatramo vrednim, da ga poučimo o uljudnosti v politiki sploh. Pripomniti hočemo le zadarskemu listu, naj raje pazi na svoje ljudi, ki so navadno manje radikalni nasproti Italijanom, nego naši. Zadar je namreč glavno mesto hrvatske Dalmacije, pak vendar ne cvetejo Hrvatom rože v njem in jih dušijo bolj nego nas. ki imamo proti sebi mesto in vlado. Naši ljudje vedo, kaj je radikalna, ali tudi, kaj je 1 e a 1 n a borba in ravno temu se imamo zahvaliti, da moremo v Trstu tudi s trobojnico na ulico, česar Hr?atje v Zadru — ne smejo !!! Ne pravimo tega, da bi se rogali, ker nam je preveč na srcu vspeh hrvatske borbe, ampak samo zato, da spomnimo brate zadarske Hrrate, da se slepim radikalizmom ne prebijajo zidovi. Naši so glasovali za počeščenje Vene-ziana, prvič zato, ker z nasprotnim vedenjem ne bi dosegli nič druzega, nego li odijum ; a v drugo, ker je bil Venezian — kakor je rekel „Ob2orft — na svoje stare dni prisiljen pogajati se s tržaškimi Slovenci in jih tako pripoznati ravnopravnim! z Italijani — tega d.ra Veneziana, težko bolnega treba spoštovati kakor premaganega protivnika. Mi znamo biti tudi velikodušni; ali v borbi smo vsikdar pripravljeni in na svojem mestu, za narodne svetinje. Še eno zrcalo. Nedavno je priobčila ..Hrvatska Sloboda" članek pod naslovom ..Frankovačka metoda". Pod člankom je bil podpis: Josip Posilović, kapelan. Nas zanima uvod temu Članku. Tu je rečeno : „Sodeč po pisavi Frankovih pristašev mora človek trditi, da je njim glavno sredstvo v borbi s političnimi nasprotniki : fanatizem in uprav peklenska mržnja do vsega, ki po svojem prepričanju ne more dihati njihovim duhom. V tej slepi mržnji, se ne plašijo ničesar, da svojega političnega nasprotnika v javnosti ponižujejo in uničujejo. In potem pravijo še, da bijejo „načelno" borbo in ne osebno. Da, oni res vodijo le načelno borbo proti vladi in madjar-skim eksponentom v Hrvatski, dobro vedoči, da ta njihova načelna borba nejednemu členu vlade ne o?uši in ne more osušiti ni;ednega glasu na glavi. A proti opozicijonalcem, sino vom hrvatskega naroda, katerih vsaki pojedinec gotovo bolj želi Hrvatski srečnejih in vedrejih dni, nego vsi Frankovci skupaj. vodijo strastno odurno borbo!" Človekn kar sili iz peresa paralela z našimi najnovejimi osrečevatelji, ki nam jih — da govorimo z dr.om Brejcem — pošiljajo iz Ljubljane ljudi, ,.ki naših razmer ne poznaj o"1. Nesrečnemu, Slovane vbijajo-čemu vladnemu zistemu in proti tukajšojim narodnim sovražnikom se upirajo le „načelno" s kako besedo proti svojim sorojakom pa se bore z dejanji z vso Brditostjo in brez ničega ozira na dejstvo, da s tem pomagajo le istemu zistemu io istim sovražnikom ! ! i Tudi kapelan Posilović jih je dobro pogodil te nove mišje na tržaških tleh. Iz politične služba. Namestniški konce-jpist dr. Livij trčen, prideljen c. kr. namest niškemu svetniku, je imenovan okrajnim komisarjem. Konceptni praktik t nt dr. Alojz StrasBer v Gorici je imenovan name3tniškim koncepistom. Bodoči predsednik pomorske vlade. Dunajski „Fremdenblatt" potrjuje vest, da bo v kratkem imenovan Dredsedmkom pomorske vlade dvorni svetnik Delle*, sedanji referent o pomorskih stvarih v ministerstvu za trgovino. O tej priliki se izvrša spremembe tudi na vladnem komisarijatu pri Llovdu. Društveno gibanje pri sv. Ivanu. O d sv. Ivana. Ne treba še le praviti, kako se moramo mi S'ovenci ob mejah boriti za svoje pravice. Sredstva za naš boj proti potojče- vanju, so ra/ična. Velike važnosti so na tržaškem ozemlju pevska društva. Ta imajo velikih neizbrisnih zaslug za vzbujanje narodne zavednosti in izobraževanje ljudstva. Kljub tej nepobitni resnici so začela naša pevska društva nekako hirati. Pri a v. [vanu so v tem pogledu razmere približno take. I kakor po druzih krajih naše okolice. Nedavno je padlo društvo „Mladina" na Ferdeniču. A sedaj, ko ga ni več, čutimo — njegovo potrebo. Na takoimenovanem Sovranišču obstoji društvo „Zarja", ki pa spi spanje pralnega. „Zora" na Vrdeli pa deluje vapesno ter vrši svojo nalogo z vso vnemo po zaslugi tamošnjih rodoljubov. V središču sv. Ivana v „Narodnem domu ' obstoji „tamburaški zbor bralnega društva"1. Ustanovljen je bil pred 4 leti po prizadevanju in požrtvovalnosti nekaterih udov ..Narodnega doma" (tistih namreč, o katerih pravijo izvestni najnoveji odrešeniki, da sedijo pri polni mizi in da kvartajo). Gosp. Hinko Schmid nas je bil zbral lepo število komaj šoli odraslih dečkov in deklic in nas držal skupaj. Bodi mu prisrčna zahvala na tem! Tamburaški zbor je priredil že več veselic in je sodeloval na drugih narodnih pridobitvah. Z radostjo pa javljamo, da >3 na?; odsek „Trž. Sokola" naravnost nepričakovano razvija, na kar gotovo niso računali izvestni novi proroki. Obstoji pri nFs še „Krščansko izobraževalno društvo", katerega voditi.i pa so menda prepričani, da delajo /a korist naroda. ako t'dnatizujejo svoje ude in jih huj-skajo proti — družbi sv. Cirila in Me to d i j a in proti listu in društvu ,.Kdi-nost", ki že 32 let probuja naše ljudstvo, in ki ima glavno zaslugo, da se ] o ugled slovenskega imena tako lepo dvignil pred italijanskim svetom. Število naših tamburašev se je bilo s; or skrčilo, ker so nekateri odš'i v vojake. Privedli pa smo drugih dečkov v naš krog, ki so zopet dopolnili prejšnje število. Glavni naš namen je, da dečke, ki so, zapustivši Šolo, v največi nevarnosti, da se pokrarijo in raz-narodijo in se izgube za narod — da te dečke organiziramo. Za to ustanovimo sanrostalno pev-ko in tamburaško društvo, ustanovni občii zbor o bo vršil dne '2G. t. m. ob 3 uri in pol p^po-ludcc. Nadejamo se, da nam tudi na tem podjetju pojdejo na roko starejši rodoljubje in da nam občinstvo sploh ne odreče podpore. Svoje vestnike pa vabimo, naj se nam pridružijo, da postavimo društvo na trdno : podlago. Dalajmo marljivo in vstrajno ! Mi Jamo mladi in verujemo v bodočnost! Za t«» • hočeme delati uverjeni, da delamo za dobro (vzvišeno stvar. Vabimo vseh, ki sta jim naša mladina in napredek našega ljudstva na srcu, naj pridejo v nedeljo popoludne v »vetoivan-ski „Narodni dom" na ustanovni občni zbor novega pevskega in tamburaškega drušiva ! Na svidenje! Tamburaši. Kaj je z novim mostom? Brez konca in kraja se vleče vprašanje novega mostu ol> ribjem trgu. Nam se zdi, ko gledamo to pol ženo napredovanje, kakor da kak revež ki nima denarja, zida hišo! Pred par meseci so pripeljali par komadov železa in to je vse ! Most je zelo potreben, drugače bi država ne trosila tisočev zanj in ravno zato. ker je pre-potreben, nam ne gre v glavo, č*mu se ga dela stako polževo naglico. Izgovarjajo se, da je temu kriva tovarm, kjer se uiivajo železnine, namenjene za ta bodoči nnst. Nam ne gre v glavo, kaka tovarna mora biti to. ki rabi za napravo en ^ i železnega mostu ce!o let j časa — ako ne še več ! Morda pa država nima denarja ? ! Na vsak način bo dobro, ako se to vprašuje, ki je življenske važno-ti za naš trgovski stan — podviza na pristopnem mestu. K poročilu o kmetsVem shodu v Štanjelu. Pri odstavku v včerajšnjem poročilu, kjer je omenjeno, da je govornik Viktor Sirca na-pal navzočega okrajnega glavarja, je po ne ljubi pomoti izostal dostavek, ali pojašnjenie. da je govornik krivično napal g. glavarja zaradi njegovega uradnega poslovanja in da je to napravilo mu5en utis na veliko večino zbo-rovalcev, čemur najbolji dokaz je dejstvo, da je predsednik shoda Grmek sam nastopil proti govorniku in dal gosp. glavarju popolno z* doščenje. Sbod voznikov za ustanovitev zadruge voznikov. Prihodnjo nedeljo, dne 2<>. t. m. ob 5. uri pop. priredi g. dr. Josip M a n d i v Bol,uncu v dvo/ani g, Kraljiča slud voznikov za ustanovitev zadruge voznikov za Tr*t ,in bližnje vasi. Od SV. Jakoba. Dovolite ur, prosim, nekoliko prostora v naši „Edinosti". Porečete j morda: čemu prihajaš tako poz io ? ! Nu, slučajno sem dobil v roko razglednico, ki ni® opominja na veselico, ki jo je priredil pred-minolo nedeljo klub „Boljši bodočnost" pri sv. Jakobu. O tej veselici žel m napisati par I pripomb. ! To ni bila jedna tV.ih navaduih šab'on-skih veselic, marveč je imela na sebi nekaj ■ prisrčnega, intimnega. Pevani«*, tamburan c. .igra, dobro razpoloženo občinstvo, a not i ! med vrtenjem ljubeznive go^pice prodaj sike.... bila je re* prisrčna zabava. Na vprašsnje, kdo ima največ zasluge n* tej prireditvi, me je sprore! prijatelj k bazarju, kjer je kraljevala v krami narodni no'; kaj ljubka prikazen. To je bila gospica Marica Bezek, ki je neumorno Aelavna za društvene svrhe. Klubu „Boljša bodočnost" je le čeati- V Trstu, dne 24. julija 1908 »EDINOST« štv. 203 Stran II f tati na taki sotrudnici. Vredna vrstnica jej je bila — tudi v narodni noši — g.ca Eatinka Po'/arjeva. Pripominjam še, da si je klub stavil take cilje, da bi ga moral podpirati sleherni rodoljub v našem okrožju. Želimo iz >rca klubu „Boljša bodočnost" najlepšo — bodočnost. Sentjakobčan. ..Kolesarsko društvo Gorica" vrši svojo prijetno dolžnost s tem, da se uljudno za hvaljuje vsem onim, ki so pripomcgli, da je kolesarska slavnoB dne 12. t. m. tako sijajno vspela. Posebno se zahvaljuje gg. zdravnikoma dru. E. Dereani ju in dr. B. Piklu, ki sta bila na dirki na razpolago z zdravniško pomočjo : dalje g. G. Gorupu kakor lastniku velodroma za prepustitav prostora, si. časopisju za objave, veleč, gospem in go^picam, ki so z veliko vnemo oskrbovali razprodajo vstopnic in sreček, g. A. DraŠčeku za jako okusno ckrašenje veseličnega prostora, gg. so-trudnikom pri šaljivi pošti, prireditvi muzeja in ment žirije ter vsem ostalim gospodom, ki so šli neposredno odboru iu ve>eličnemu odseku na roko. Iitotako se prisrčno zahvaljuje drkačem in pešcem, ter vsem udeležencem slavnosti in svojim kolesarskim gostom iz Trsta, Kranjskega, Goriške okolice. Vipavske doline. Krasa, iz Brd in Tolminskega. Isto-tako se zahvaljujemo raznim društvom, ki so s svojo navzočnostjo povzdignili veličastnost vse prireditve. Vsem, ki so pripomogli, da je slavnost tako častno in veličastno vspt-ia, bodi zrečen tem potom cajiskrenejši zahvala. Za Kolesarsko društvo Gorica" : Drufovka liudolf t. č.. predsednik, Jcsip Kuštrin t. č. tajnik. Upniki Zottijeve banke v New-Yorku, ki je prišla v konkurz, naj čim prej naznanijo svoje terjatve c. iu k. avstro-ogrskemu generalnemu konzulatu v Ntvv Vorku. Prijave morajo biti lastnoročno podpisane in podpisi potrjeci od kakega -everoameriškega konzulata. Zottijeva banka je mnogo poslovala z Dalmacijo in avstrijskim Primorjem. Nova železniška zveza Češko-Trst. ,.N. Fr. Presse" piše: Trgovinski minister je povodom poskusne vožnje parnika „Praga" izjavil, da dobi Češka v bližnjem Času novo železniško zvezo s Trstom. S tem je imel minister v mislih dovršenje turske železnice. Dela so se znatno zakasnila, kajti prvotno je bilo ioločeno, da se železnica otvori že to jesen. Kakor sedaj stoje dela, je skoraj gotovo, da .>3 železnica izroči prometu še le prihodnje poletje. Nemško banco hočejo baje ustanoviti v Trstu s lilijalkami na Dunaju, v Monakovem, ćJurihu, Frank.>brodu in Kolinu. N'^en cilj da bo konkurencija proti slovanskemu kapitalu; upajo, da se bo banka rapidno razvila zlasti po dograjenju železaice skozi Ture. Da bi imela ta banka tudi političen pomen, je jasno. Sicer pa ne vidimo potrebe nemške banke v Trstu, ko vendar tukaj že mrgoli samih nemških bank. Da pa ..Piccolo" toliko jadikuje, je vsekakor dobro znamenje, da so začeli tudi Italijani enkrat razumeti kaka r.evarnost preti njim, ravno kakor nsm te strani organiziranega nemškega navala k jugu. Seja mestnega sveta se bo vršila dar.es ob 7. uri zvečer. Odmevi s predmnje traoflije. Morilec — ujet. O tragičnem krvaven činu minole noči je nek naš reporter nabral še sledeče podatke : Prvi ki je bi i aretiran kakor dozdevni ranitelj Duiča, je bil krojač Ivan Setear, star 27 let. iz Bari, stanujoč v ul. Donota št. 7. Kirdar Kovačič ga je ustavil na vogalu ul. S-Giorgio in Sacitk. kmalu poteui, kosejezgo-diil zločin, in ga je pri?edel v ul. T.gor, kjer so se med tem rešli policijski funkcijo-narji svetnik ContiD, komisar Keršovan, ofi-cijal Zaiutta in iDsp. pol. sgentov K. Titz, Prišla je tudi tja sodna komisija, sestavljena od preiskovalnega sodnika dr. Marinaz in njegovega auskultanta dr. Janovica. Stear je bil takoj zaslišan. Izpovedal je. :la se je nahajal skupaj z nekim rPavoneu .tako ga imenuje Stear, ali njega pravilno ime je Andrej Giannone, star 28 let, iz Bari, čevljar pri g. Reppu na Korzu, oženjen s Katerino rojeno Pavone) in z nekim drugim „regnikolo", ki je brivec. Vsi skupaj so bili v vtržaškem" kinematografu v ul. Cavana. Tam so sedeli na k'opi: za njimi so sedeli Du:ć, ki ga on ci ponzi 1, B.rnetić, Žena prvega s svojo materjo in še neka druga ženska. Tej družbi da se je dozdevalo, kakor da bi se bil .Pavone * postati! nalašč pred njimi, tako da bi JDuič ne mogel videti kinematograličnih projskcij. Bsrnetie se je tudi pritoževal in povedal Duieu, da si je „Pavone" dovolil neko nespodobnost nasproti Duičevi soprogi. Duić da je zato ves razkačen apostrctir&l trojico z besedami : rporchi de tsliani". „Pavone" je zavrnil - „porchi de ščavi". Tako je začel prepir, no da bi se zdelo, da bi imel hujših posledic Ko - > po predstavi vsi stopili na ce--to, je Giannone zahteval cd Duića pojasnila za žalitve. Bernetir pa je pes gel vmes in pahnil Giannona -tran. dočim je Duić prijel drugega regti kola, br;v< a. za prsa. Ta, Li je bil oborožen z gorjačo, je udaril Dnića po ;>lečih s tako silo. da se je palica razbila {pozneje so našli kos palice, ki &e nahaja v -odnem varstvu). Du:ć je hotel zasledovati onega, ki ga je natepel in se je oddaljeval; tu pa ga je ustavil Giannone, ki je ravno brskal ▼ žepu. Iskal je bodalo. PrUtopil je k njima nek četrti regnikolo, ki je hotel pomiriti prepirljivce. V tem trenotku pa je bil Duić od Giannona zavratno zaboden v srčno >traa. Ranjenec je mehanično prit;snil roko na srce in odtegnil jo krvavo. Napravil je še par korakov in se potem zgrudil na tla rekoč : „Xa pomoč, umiram !" Ženske in Bčr notic so priskočili k njemu, dočim se je ranitelj s >?ojo družbo spustil v beg. Na podlagi izpovedi regnikola Stea so oficijal Zaiutta, dva agenta in nek inspektor takoj šli ujet Giannona. ki stanuje v ulici Donota št. 22, III. nad. Prišli so ob pol uri po polnoči pred vrata omenjene hiše. Bila 60 zaklenjena. Potrkali so in na oknu prvega nadstropja se je prikazala ženska glava. nV imenu zakona odprite 1" Pri teh besedah 6e je okno III. nadstropja, ki je bilo doslej razsvetljeno, zatemnilo ; ugasnil je tam nekdo luč ! Ko eo odprli vrata, so polic'sti stopili gor na tret e nadstropje. Giannone je bil v postelji. Veleli s d mu vstati in obleči se. potem so ga privedli v ulico Tigor. Izprašan je tajil, da je on ubil Duića ; rekel je, da pozna toliko onega Stea, kolikor tudi brivca, ki mu je ime Salvator Laglioci. star 21 let, iz Monopoli pri Bari, brivski pomočnik pri brivcu Celso Corso. Prišel da je domov malo poprej, potem ko je bil zvečer v družbi teb dveh rojakov. Bil da je razžaljen. Laglioci da je bil oni, ki je udaril Duića s palico. Tega so aretirali včeraj ziutraj in aretiran je bil tudi čevljar in vratar hiše št. 23 v ul. Lazeretto vecchio, Giuseppe D An ge^o, oni Četrti regnikolo, ki je pristopil. Iz zs Višanja Lagliocija se je oblast prepričala. da ranitelj je nedvomno bil Giannone (Laglioci je povedal, da je udaril s čevljarskim krivcem). Včeraj zjutraj se je vršila konfrontacija med ubijalcem in udovo oziroma drugimi pričami zločina. Udova umorjenca Olga rojena Bakerš ć je bila, kakor smo že rekli, poročena še-le mesec dui in se nahaja v blagoslovljenem stanu. Ista je brha in simpatična blondinka, stara še-le 17 let, .Te vsa črno oblečena, ima oči rudeče vsled joka in je bleda radi pre bite noči. Spoznala je v Giannonu ubijalca >vojega soproga in v Loglioci-ju onega, ki ga je natepel s palico. Po konfrontaciji sta bila Giannone in Loglioci zaprta v dve po sebni celici; pridržali so tudi D"Angeli-ja in Stear*. Morilno orožje je moralo biti bodalo z dolgo, dvcrt/.ao ostrino in je moralo biti vporabljeno s spretnim in zločinskim moj-sterstvom. Mahnil je bodalo z velikansko silo. Na prsih Duića je bilo zapaziti le malo luknjico, dolgo l1/* cm in široko 7* cm; ali bodalo je prodrlo skozi pljuča in ranilo srce. Včeraj so razparali truplo. Morilec je oče male deklice. * - * * Društ'o „Jadran" nam naznanja, da se ho pogreb člana A. Duića, žrtve pred-sinečnje tragedije, vršil danes v petek ob 5. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Juštu. Odbor pozivlje člane in prijatelje, naj -e v čim večjem številu vdeleže pogreba. Tržaška mala kronika. Tatvina. Fran Falk železniški strojevodja, stanuječi v Rojanu št. 368, je policiji naznanil, da v noči cd 20. na 21. t. m. jo rekdo v njegovi odsotnosti vdrl v njega stanovanje in vkradel iz kovčega razne predmete v vrednosti K 100, Smeinlee. Pri odvetniku. Prvi kmet je razložil odvetniku svojo preporno zadevo. — Odvetnik : Vi očka imate prav. — Potem je drugi kmet pripovedoval stvar seveda po svoje. — Odvetnik: Vi očka imate tudi prav. — Prvi kmet: Oospod doktor, oba vendar ne moreva imeti prav! — Odvetnik: Sedaj imate vi prav. Velika vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah Peter Jeraj TRST. ulica Bellini štv. 13 ter vogal ulice iv. Katarina. I Učni zavod za deklice, šolske sestre v trstu ===== via P. Besenghi štev. 6 s=== Izvrstna Lga. krasen razg'ed na morje in okolico, čisti zrak, vrt, novo moderno opromljeno --poslopje, električna razsvetljava, kopališče telovadnica. - V š. I. 1903 09 se otvori poteg ljudske šo'e h trgovskegi tečaja I. in II. razr. dekliškega l:c?Ja z nemškim učnim jezikom In slovenskim In italijanskim tećajom in gospodinjska šoia. }(rana in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu 24 X. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, licej 16 K, gospodinjska šola 20 K. I •f vyy ohištvo Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. solidno in elegantno po zmernih cenah "K* Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton 7 Rojan, ul. Montorsino št. 5 (blizu kavarne „Ai volti di Roiano" Prodaja se viško vino, opolo in belo ter črno Omiško. — Steinfeldovo pivo. Za družine nizke cene. Priporoča se: A. DOBROJEVIČ. Reška tvrdka išče mladega samostalnega Nova prodajalnica :: knli&'ovodio i uellko Izbero hišnih in * ----^ kuhinjskih predmetov popolnoma veščega vsakega komptoiriskega dela ter hrvatskega, nemškega in po možnosti tudi italijanskega jezika. — Nastop takoj. — Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod : KVJIGOVODJA. po naj zmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Prilika! Zahvala. Podpisana izrekam tem potom nujprisrč nejšo zalivalo na izkazanem čutstvovanju povodom smrti • mojega nepozabnega soproga MATIJA ŽNIDARŠIČ Posebno se zahvaljujem si. „Nar čitalnici" v Rojanu in cenj. gg. pismonošem za podarjena venca na krsto. si. rojanskemu pev. dr. „Zarja" za petje žalostink ob mrtvaškem odru. si. „Rojansk konsum. društvu" in si. .Narodni del. organizaciji" kakor tudi vsem ostalim osebam, ki so v tako ve likem šte\ ilu spremile pokojnika k večnemu počitku ROJAN. 2M. julija 190K. ANA udova ŽNIDARŠIČ. Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Parniegiauo, Reggiano, Lodigiano ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. == Absolutno konkurenčne cene. Dona. & Perissinotto Trst. ulica Giuseppe Parini št. 4. V pralnici izetovlieniH oblek in Minci 9 M. FARCHI. Trst • Ul. Giacinto Gallina Žt. 8 (Prej v ul. delle Legna prodaja oblek, površnikov, paletof in hlač Najfineje blago. Cene čudovito niske I Pozor na :: naslov V prvi avtorizovanl šoli za skušnjo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 s italijanskim in nemftkim učnim jezikom odprt je letni teftaj tekom poletja. Na stotine naposobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj amtmlatorij v Trstu, v ulici San Nicolo itev. 9 (nad Jadransko Buko) Hpr*jem* od lt. do 1. In «4 ». Ia pol 4o S. Ia pol pop Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne ilružbe Seuerno-nemflđ:::: Llogd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. - se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York IT traja samo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od ^ društvenih" uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. : CENE ZMERNE. ==^= Na ladiji dobra poskrba. ***** Hotne listke zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I Stran IV »EDINOSTc Stv. 203. V Trfitu, dne 24. julija I90b Koledar In vreme. — Danes : Kristina duv. — -Jutri: .lakol» a|. — Temperatura včeraj oh 2. uri popolndne : -f- ŽS Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Obla< no spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca /.a nevihta. Društvene vesti. V NEDELJO dne 26. julija v Bar kovije na koncert društva „Kolo"!! Začetek točno 5. in pol uri pop. Pevsko društvo rKolo*< Trst vabi na koncert, ki priredi o priliki obletnice razvitja društene za6tave v nedeljo dne 26. julija 1908. v drani „Nar. domau v Barkovljab. Začetek točno ob 5 in pol uri popoludce. Petie in tamburanje vodi društveni kapelnik H. O. Vo-grič. V.^tcpnina ca kor.ccit ">0 bt. K obilni vdeležbi uljudco vabi Odbi r. Veselica se vrši vsakem vremenu. Svetoivančani! Pridite v velikem številu na zabavi večer, ki ga priredbo sv. ivanski tamburaši dte 25. t. m. v rNarodncm dcmuy ! Na programu je tamburale, petje in igra. Vstop je dovoljen vsakomur in brezplačen. Začetek ob 8 in pol uri zvečer. „RokovnjaČi;< „čitalnVa" pri sv. Jakobu uljudco vabi si. občinstvo vseh slojev k vpri-zoritvi te najlepše narodre igre naše, ki se vrši fr hodnjo nedeljo 2*i. t. m. na — vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Namen „Čitalnice*4 je potom izobraževanja našega naroda posebno pa mladine napravi močan jez proti tujemu naredu. Žal da ima premalo pedpore v svojih stremljemb. Jedini nje vir dohodkov je upanje na kako dobro uspelo prireditev, katere pa gredo mnogokrat po vodi. ker je „Čitalnica*' navezana na odprt prostor, a jej dež prerad kljubuje. Ker ima „Čitalnica" z odrom in z „R('kovnjačiu še posebej velikih stroškov, nadeja se obilne vdeležbe. Vstopnina 50 stot. Sedeži po 30 stot. Narodna Čitalnica v Bojanu priredi v nedeljo dne 16. avgusta svoj koncert v prostorih „Kons. društva v Rojanu*. Nar. delav. organizacija. Sestanek skupine drž. železničarjev, ki se je imel vršiti danes ob 8. uri zvečer, se prenese na jutri, v soboto ob 8. uri zvečer. — Ker je ta sestanek zelo važnega pomena, so vabljeni vsi členi in somišljeniki, d& se ga gotovo vdeleže v obilnem št vila. __ Odbor. Vsi delavci, ki nameravajo pristopiti k ko n-umni zadrugi N. D. O., se lahko vBak dan priglasijo ob uradnih orah v uradu N. D. O. Ker bo v kratkem ustanovni shod, želeti je, da nobeden ne zamudi te prilike. Vesti iz Goriške. Podružnica N, 0. 0. v Ajdovščini priredi prihodnjo nedeljo dne t. m. ob 4 uri in pol pop. ljudsko predavanje. Predaval bo g. dr. Gksak iz Trsta o predmetu : „Gmotni položaj delavstva v Avstriji*. Goriški rojak g. Janko Vukasovič-Štibil, podpolkovnik in poveljnik srbskega orožništva v Belemgradu, je prišel na dopust domov v Vrtovin v Vipavski dolini, kjer ostane do 15. septembra t. 1. Domobranci uo odšli iz Gorice v Pulo, kjer tudi ost&nejo. Namesto domobrancev polka št. o pride v septembiu v Gorico drugi batalijon domobranske polka št. 4 (planinci), ki se nahaja sedaj v Celovcu. x Delenje nagrad za kobile. Khkcr druga leta, delila bo vlada tudi letos nagrade za kobile z žrebet i, za mlade breje kobile in za žrebice in sicer 9. septembra v Gradiški, 10. pa v Tolminu, kjer se bodo premovale kobile hladnokrvnega plemena, v Gradiški pa vročekrvnega. H tekmovanju 60 pripuščeci konji, ki so se vzgojili doma, in sicer kobile z žrebeti stare najmanje 5 let, ako eo vročekrvnega plemena, hladnokrvnega pa vsaj 4 leta. Breje mlade kobile, ki niso imele še žrebet, morajo biti 4 do 5 let stare, če so nrvega plemena, 3 do 4 leta, če so druzega. Žrebice so lahko eno- dve- ali triletne, hladnokrvnega plemena pa samo eno ali dvoletno. Pripuščajo se h tekmovanju tudi one kobile, ki so *e prejšnja leta obdarovale. Nagrad je v 'ok sprejme v lastno hišo Dali I Ud porodnice. Familijarično ravnanje Preskrbi se vzdrževanje novorojenčkov. K j adi n 208, Sv. Alojz. ,J40 Dl CO prirediio mladeniči v Avberu na okraše-■ nem in senčnatem dvorišču, gostilne U k- m a r dne 26. julija t. 1. I ny /.elim pristopiti kot društvenik v kak do-ber lov na Krasu uli v Istri. — Anton J e r k i č, fotograf. Trst. via delle Poste 10 1071 Filijalka na Opčinah štev. 176 IVAN STANICH vđtDosfftoik t liiri rodaja TERAN rajfinejss vnte do I J itrajc liter v sodih najmanj 56 i tre* Na drobno po 20 kraje, liter Darovi. Veselica otroškega vrtca pri sv. Ivanu izvršila se je v vsakem oziru jako iepo. Vsa čast g. vrtnarici. Vstopnino so predplačali sledeči gospodje: g. Kanaušič 1.20. g. Škabar 80 sf. gosp. g. Marc, g. Mikehic, g. Schmidt, g. Negode g. Giižon, g. Grmek. g. Bnhler. g. Negode Milan po 40 st., g. Vcuk 20 st. Srčna hvala vsem! A tudi v bodoče — ostani nam družba sv. Cirila in Metoda in nje naprava naš najlepši in najsvetejši vzor. Izvrstno istrsko vino e5£ ^ tani pri Vrssru. Ima na razpolago 15C0 liekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo poSlje uzorce. 1022 7olnnO tfitlO istiske£;a I. vrste po 26 K Ldiuya Vlila hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru, v Sežani. -lože Č e b u 1 e c 1038 lfnr0CnfinHoil+ slovenščine, italijan- l\UI Co|JullU t/H l* ićine in nemšč:ne z dobrimi spričevali sprejme se takoj za mesto v Istri. Ponudbe na tiskarno „Edinost" 107."j Deva ali mlada vdova L"""*!! doto ali brez te, ki bi zaželela samatva bremo odložiti. in blagovolila nadaljevati zakona medeno pot na stiani zalega 29-letnega mehčana v državni službi, naj blagohotno izjavi pod Šifro : Peterki I. Postere-stante Gorica 3. Sprejmejo fe le resne poninlbe s sliko za koje diskretnost se jamči. 1077 Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga flnpoljske in bolonjske zmesi 8 pridejano tvornico domače zmesi :::: vsak dan Sveže. Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotov:- tisor kron kapitala, za pove rali trgovino in delavsko moč. Ženske niso »zklju-ren^. Naslov pri Inseratneni oddelku KdiDosti. <1054 vabilo OBČNEMU ZBORU podpirane, ki bo v nedeljo, dna 2. avgusta 1908 po blagsslevu, t. j. ob 3 uri ptpoiudne v občinski hiii v I>olim. PrnHo CP zemljišče v Kojanu (Cologna/ od-rrUUd daljino nekaj minut od poetaje v. Cokgra (Električca železnicah 14.000 klatirov. Evcntuelno ee da tudi v Ljtjtrn. Naslov pri „Inser. oddelku Edinosti4*. 1070 Kobal Anton TRST-u,ica Uiu,ioni 27 cene zmerne. Trgo v ina j estv i n ^s veže blago SI.'. PREDMET RAZPRAVAM: 1. Vsprejem no vili udov. 2. Izvolitev nadzorstva. 3. Izvo itev strokovnega odseka. 4. Kedaj naj začne zadruga poslovati 5. Slučajnosti. Pričakuje se mnogoštevilne udeležbe Vinarska in polj. zadruga v Dolini pri Trstu reg zadruga z omejeno zavezo dne 20. julija 190H t. č. narednik, PA>GERC. L č. tajnik. 8AHCIN. IfioSh arca jesih Maksimilijan Dann Trst, ulica Autor io Uacci;i 5t. 11. PrnHoin ep obleke za mo-ke in dečke. Pla-riUUdJU 31? Čilo na mestčne ali te fenske obroke. Ulica Caserma 12, I. S92 Diplomirani kurjač ^'u^rS želi. Fran Ban, Trst. \ ia Muraglioni 22 (1082 7nml!ičrn Pri cesti na prodaj, 1000 klalt-. LCIIIIjlOtC Obrniti se: Bariiera veccbia 31 Hubifri. pri sv. Mar. Magd. zoornji. 1084 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v PKdor lAče slažbo aH kakoršno-koll zapo- slr-nje; kdor lfiče nradnfke aH sluibeno osobje, kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor Ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor f t« 11 posojila, vknjižbe Itd. prodati ali kupiti p en ičnine aH rorabijene predmete itd. i'U., raj ie pcfilužl M A I« IH OGLASOV » Slovanski hrivnici Edinost I44, bi to najeeneji, najvrć čitani ^luvaiiani umu iviiivi , _ r-jb<)]j pripravni v na dom. po sledečih cenah : Črno istrsko prve vrste po . .K —60 \ Pristni viški Opolo . . po . . K — *72 Belo „ „ „ . . „ —-72 I Črno dalmatinsko....... — 68 Vrhu lega je vedno preskrbljena l vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznaoeua viijK so kemično analizovaun. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. M. CINICH ex tJlaVlflJ. po uporabi novega i/.delka „destructor" Stenic ni več! odl.kovsnega z diplomom volike nagrado na zadnji mednarodni razstavi v Kimu DESTRUCTOR" deluje takoj. Tokonča jajčka v*ake golazni in re dopusti, da se zopet 7akot jo Očisti glavo \sake m«Dage. — ,DESTBUCTOR* je za veako družino neobhodno potnben. >'e pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeničen. — N« tisoče pisem dokazuje njegove izbornost. — .DESTRUCTOR' /alaga Vesti iz Kranjske. ■ G-iuseppe Nuii & Co. - Cervignano 'ipavsko peveko društvo piiiedidne 26. ^H - Steklenice po K 4'20, 2*30 in 1*50. = Vipavsko pevsko društvo piiredidne lulija, to je v nedeljo veliko vcselico s petjem in dramatično predstavo. Veselica te bo vriiia ra graščin>kem dvorišču pod kostanjem. K plesu bo svirala godba iz Nabrežine. Preprodajalcem popust Na prodaj po vseh mirodilnicah. Iščejo se povsod zastopniki. Baldiuolli €leganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se vršuje v 24. urah. Sprejme naročila za nepremočljive $.. -t>i> pravljauja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje Trst, ulica Crosada štev. 5, Tr (Vogal ulice Punta del Forcioj. izrast ►O O O M : : Mcliaiiiriia delalulea : : avtorizovana za napeljavo vode in plir.a GUIDO SAMBO ZastopBifc ođlik'ovbiie lo^me ^moloio? Teodor ?..l : GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijalne plošče na izbero Skladišče gramofonov, svetilk, aparatov za Auerjevo luč. mrežlo in cevi. Popravljanje kolea. i;ratnofor.oT, iur>t.»ro* 1..1 plin Hi - i-zin, električnih zvon^T in vs:iko ujfihanifr.-i l^! Jrst, fiazza San francesco 0' yissisi 8. IOOOOD t 0 0 C 1 tlnjboliSi malinov SIRUP je sedaj oni lekarnarja PICCOLluuHii c. i. kr. dvom. zalagatelja in zafa-telja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron 1-80 v mirodilnicah Bruaadln. Clllia ilica delle Poste; Itizzolli. ulica S. Michelo Zernltz. ulica Stadion. — Poštni zavoj K 5'30 V sodih lo— 1CM» kg po K 1 IO kg pošilja po poštm m pov/etju Q. PICCOLI Ljubljana Hočete se prepričati? obimte velika skladlU* parije vdove Salarini ■•nt« d«Ha Fabra a I. u«. Poata Nu«v* e (vogal Terreote). | ,Alla CtUi di Leedra Valik iebor izgotovljenik oblek za nofke, de