Italijaosko bojišče. Ob sošjd Ironti jo zopet postalo živafrneje. Italijanska artilefija obstreljuje že ve5 dni naše postojanke na Doberdobu in pri goriškem obmoštju. Pravijo, da je to predpriprava za nove italijanske napade. Včeraj, dne 1. marca, se je se&el italijanski drž. Kbor, Da bodo poslanci bolj zadovoljni z armado, bo Kadorna zopet malo glasneje poropotal. Hudo so se Lahi razburili vsled padca Brača. Z vso gotovojstjo je vsak Italijan računal, da bo italijanska mornarica potem, ko bo Albanija postala laška pokrajirra, Adrijo lahka popolnema zaprla Avstriji. Sedaf pa je Dra8 šel v izgubo, pa tudi na soški fronti ni mobenih pridtJbitev, arapak same izgube. Italijani pri Sv. Mihaelu in Polaču odbiti. . Zadnj© dni prejšnjega tedna so se Italijani na Doberdobski planoti zaSeli zopet živahneje gibati. Sovražna artilerija je delj časa močno obstreljevala naše postcnanke pri Sv. 'Mihajelu in Pola8n,. Po artilerijskem ognju je dne 26, febr. začela naskakovati i¦ialijanska infanterija na&e postojanke pri zgorej imenovanih krajih. Napadi so bili krvavo ol'lbiti. Naši 90 :iijeli 127 Lahov, med temi 6 8astnikov. Italijani predolgo spali. Dne 25. febr., še predno se je zdanilo, so oddelki naše posadke prl goriškem obmostju z* nenadnim fepadom pri Pevmi presenetili si>e8e Italijane. Zasuli iso sovražni strelski jarek in odpeljali s seboj 40 zaspanih Italijanov kot ujetaike. Laški letalci nad goriško ozeralje. Naš prijatelj Martin T r ž a n nam piše z Gori* škega dne 20. februarja: Bilo je dne 18. febr. do}X)ldne. Ravno sva šla s tovarišem Andr. Turnšekom po patrulji ob železniškera tiru. Naenkrat se zasliši grozno buBanje in drvenje po zraku, kakoršnoga še dosiedaj nisem ;doživel. Ko se ozrem v zrak, vidim vse polno, od vseh strani prih'ajajo8ih naših letalcev. Ka-j neki to pome- iii, se izp,rašujevA, da se ti .ptifii tako živahno izpreletavaja v tolLki muožini, kar osem jili je biki, Saj še s-endar rii sv. Gregor. — Še bolj natanko sem pogledal, 6e li ni med njimi tudi kak polenta!r. Ko 1118 kai suraljivega ne opazim, greva dalj^ svojo pot. Naenkrat zasilišiva tisto smrtonoisno pesem naših strojnih uu.šk: pepepepe — pepepepepe — pepepepe itd. Oho! 2e iinaj« enega izdajalskega ptiča, si mislim. Ko pogledam v zrak, glej ga. Bil je res veliki francoski pti6, obdan od naših spremljevalcev. Aha! Sedaj jim iia že ne utečeš iz tega spremstvai Opelkel si se že! Lahi so ga namreč poslali ogledo\iat nad goriško ozemlje, ali ie kaj orjejo za koruzo, ker jim bržčas že manjka moke za njihovo polento. 'Tako mi je neki vojak pravil, da drugih priprav bi Lahi že še imeli za pofeito, samo moke jim manjka. ;,,!Budalost! To je pa veivdar na.jvečji zadržek, če tega nimajo; potem je izključeno, da bi raogli kuhafi njim; toliko priljubljeno [olento", mu odvrmem. Zato pa je prišel ogledovat, kako se že kaj pripravlja za koruzno setev. Je pa tudi lahko videl, ker so res na marsikateri njivi orali ¦ mnogo jih je pa tufli lahko videl zoranih. Ali on je imel smolo. Ni mu brlo dano, da bi se bil vrnil z veiStelim poroCilom, ampak naši spremljevalci so ga s  strojnimi puškami toliko poškodovali, da se je moral  vsesti na avstrijska tla. Sevoda, da so naši potem v so lo. n shranili, letalo in može, kateri so bili ž njim. Sfr>t itka pa, kl je bil mrt^v., so pokopali. A kaj pore("iejo Emanuele, Salandra in Kadorna, ker tako dolgo ni nobenega poročila. Goitivo težko pričakuiejo veselih novic. No, pa naj le čakajo, saj imajo 8asa dovolj. Ce se jim pa poljubi, pa lahko pridejo sami se prejjDrieat, naj se vsedejo tudi na ptiča, da jih ponese nad avstjrijsko ozemlje. Tudi njim se lahko kaj takSnega pripeti, kajti avstrijski ptiči imajo jako dolge kljune, da š'e lahko kateremu izmed njih o6i izkljujejo. Naj še omesiim, da ravno isti dcpoldan so spra,vili tudi na drugem kraju, ne dalee od prvega, šo drugega izdajalskega letalca na nažo zemljo. Torej prvega v Mirnem pri Gorici, drugega pa tudi tu blizu v Renčah pri Mirnem. Izclaja.lski hinavci bodo menda le prišli pofiasi do pr^epričanja, da z Avstrijci ni dobro črešenj zobati. — Martin Šfrški. Mrzli Vrh. Dne 22. febr. so naše 8ete nenadoma napadle na zaipadnem pobožju Mrzlega Vrha postojanke italijanskih čet. Naši so udrli v sovražni jarek, ki je samo 80 korakov oddaljen od naše fronte. Ker je sovrajžna a.rtilerija izredno mofino obstreljevala zavzeti k'os sfrels,kega jarka, so naši zatvzeto postojanko popolnoma uničili in ise umakniM na svoje staro mesto. Elektrlčna luč na frontl. Z južnega bojišča piše topni&ar Franc P 1 a n i n š e k, ki služi pri gorskem topnifiarskem polku, svojim domačim v G o r n j i Hiu d i n j i pri Celju: Hvala za paket, katerega sem z veseljem sprejel. Tobaka mi pa ni treba pošiljati, ker so za IjubIjan^ki domobranski polk tukaj kantino napravili in tam se vse take re8i lahko kupijo. Cudno, da v takih pečinah in v takih grabnih, kjer se ne vidi drugam, kakor v ferak, vse take re8i omislijo. Pa ko bi vedeli, kaj še vse drugega imamo. Vodovod je napieljan čisto do barak.. V švarmliniji pa imamo električno Iu8 skoro po celi fronti, pa tudi kinematograif imajo ljubljanski tlomobranci, Barake imajo take, kakor kakšne vile. Pred barakami pa okrogle grede; pač tako kakor pred vsako vilo. Tako imamo lepo narejeno vse, da vam ne morem poprisati, ker sedaj, že 8. mesec kar na enem mestu stojimo, pa imamo 8as, takšne ropotije delati. Italijan nas pa tudi y8|asih obfiš8e s kako granato. Pa Lali kar za božjo čast strelja. Se mu že ne Ijubi veliko streljati, ker je lačen, ker mu je že polente čisto zmanjkalo. Jaz sem Se hvala Bogu precej zdrav, tako kot riba v vodi, trden pa tako kot železo. Ce italijanska granata na me pade, se še ne zbu^lim, če trdno spim. Prav lepo vas pozdravlja vaS Frano Planinšek. Slovenskl topnifiaril ob koroškl fronti. Slovenski topničarji nam pišejo dne 21. febr.: Naša težka baterija stoji v visokem gorovju in dela polentarju sive lase. Dosti,kra.t nas ibče s svojimi tulečimi granatami, ali brez uspelia. Slueajno je vrgel pri zadnjem napaidu pri nas več težkih bomb. Tedaj smo pa tudi mi pričeli pridno odgovarjati z nat>imi jekleaimi pozdravi, nakar je moral polentar utihniti, kajti naš'i pozdra^vi niso bili brez uspeha. Pri. našem odmoru smo izkoimli eno njegovih 21 om granat, kntera se ni razpoBila in imeli smo veliko vesel'e ž njo. Lah si veliko prizadeva prodreti bojno črto, ali zaman. Mi slovenski vojaki stojimo trdno kot skala. Zimo imamo liudo in snega tudi dovolj; kljub temu se Še vedno dobro jiočutimo. Kakor je že navadn nas slovenskih fantov, se tudi.mi kratkočasimo s petjera narojdnib pesmic. Vsem domačim najsrBnejše pozdrave! Desetiiik .losip Gabron od Sv. • Petra-pod Sv. gorami; predtopničar Alojz Arzenšek od Sv. Vida pri Grobelnem; Gregor Štuler od Sv. Frančiška v Savinjski dolini; Josip Bučar, Martin Jajielj, Jož. Omahen, Julij Nusdorfer, Simon Kalčič, vsi iz Kranjskega. S koroško-italijanske meje. Topnidar Franc S t r e 1 e o od belgijske baterije, doma iz Bukovce pri Ptuju, nam piše s koroške meje: Polenfarji so nam poslali dne 13. jan. nekolikffj Srapnelov in granat 21 cm kalibra v našo postojanko, a v naše veliko vieselje se ni nobena razppčila. Granate so naši veščaki previdno izpraznili in spravili v našo stalno bivališiče v viečni spomin. Od zunaj so dolge 85 cm, votlina znaša 70 cm, napolnjena je bila 'Ł ekrazitom. Najra]e bi vzel tako granato se-' boj ob srečni vrnitvi v milo domo\<ino in dal postaviti na prostor v Bukovsko vas v večen spomin, kakor imamo tudi od nekdanje turške vojne velik kamen v spomin. Veselimo se, da se polent\arjem njih namen veckrat tako ponesreči, kakor dne 13. januarja. Dne 17.—18. februarja se je vi<šil ravno tak italijanski topniški boj prott nam. Italijanski topnifiarji se dan za dnevom trudijo z veliko srditostjo proti našim, a zaman. Dokler bije živo srce v naših sloven-" skib prsih, ne bo teptal polentar naše le«;e slovensko zemlje. Iskrene pozdrave! Ob tirolski mejl. Janez P o 1 a k, doma iz Raidgone, nam piše s tirolskih hribov: Nekega lepega dne sem bil na straži in sem tu pazil na sovražnika. Kar naenkrat sem zagleidal veliko število Laliov« Bilo jih je okoli 50 mož, kakib tisoč korakov od nas. Sel sem hitro k poročmiku ter sem mu javil, da sem videl veliko Lahov. Šel sem zopet nazaj, vzel sem daljnogled in sem jih opazoval< Bili so še vsi skupaj. Kar naerikirat je zagrmelo iz naših topov in ena naših granat je padla ravno Vi sredi med" nje, da jih je kar kviško vrglo. Videl sem jih z daljnogledom, da jih je veliko število mrtvih.: Od tistega čaisa Laha nismo videli toliko Skupaj, tu-< intain se kateri prikaže, a zopet izgine, Iskrene po* zdrave pošiljajo podpisani slovensld fantje in možje:i Peter Kosec iz Runeča pri Ormožu, Jurij Kolar iz Rogatca, Franc Razbornik iz Mozirja, Janez Kau6i5 iz Stavešinc, .Franc Vaupotič iz Polic in Janez Polak' iz CreŠnjevca pri Radgoni.