218. številka.__Ljubljana, petek 25. septembra._VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzetimi poTiedoljke in dnove po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avotro-Oflerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 tfold. la čotir leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., »a en DMlM I gold. 10 kr. Za pošiljanj« na dom bo računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah tn za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-fltopne perit-vrate 6 kr., čo ao oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. ćo se dvakrat in 4 kr. čn ae tri- ali vočkrat tiska. Dopisi naj eo hvole fr.inkirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnijtvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativi!« reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Poziv na naročbo. Ysc gg. dosedanje naročnike, kate-lim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". ..Slov. \ai od velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. 30 kr. Za mesec oktober ♦ . . Tk n I.O „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta .... 4 gld. — kr. Za mesec oktober ... I „ 4-O „ Za gospode lac'ieVBj«" na ljudskih šolah in za tlljuR« velja ziii-žioiaia cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ Prvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev združen s prvim občnim zborom učiteljskega društva za slov. Štajer. [Izv. dop.] Z veseljem človek opazuje Živahno gibanje mej učiteljstvom sploh in posebno mej slovenskimi učitelji. Posebno na slovenskem Stajerji so prišli učitelji k polnej zavesti ter skušajo z združenimi močmi to doseči, kar bi ne mogli posamezniki. Oni se trude narodno šolstvo povzdigooti na častno stopinjo in se tudi marljivo posvetajo o njegovem izboljšanji. To nam svedoči prvi zbor slovensko-štajerskih učiteljev, ki je bil 21. t. m. v Mariboru. Kljubu vsemu teroriziranju in pro-tivnej agitaciji se je zbralo nad 70 učitelje?, Listek. Kantorčica. Itoman a pogorskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo T o m š i 6.) (Daljo.) nDo smrti bi ne bila rekla, da take reči pri tebi doživiva", jela sta ga zopet dražiti; njegova nezmerna jeza ja j« jako zabavala. „ Večno naj te bode sram, saj celi naš „ceh" v slabo ime pripraviš. Ne samo, da si se tukaj zaljubil, nego meniš se tudi ženiti! To vendar vse dovoljene meje preseza." „Obžaljujem vaja srčno, brata, da sta se ta kratek Čas, kar se nijsmo videli, naučila verjeti babjemu klevetanju; vidi se mi sploh, da sta, svojo pamet, kar nijsem bil v Pragi, dobro vtapljala v vinu." »Resnica je, kar sva slišala, gola res- da bi se o vaŽuih zadevah narodnega šolstva posvetovali. 20. t. m. zvečer je bilo predzborovanje, pri katerem se je odobril dnevni red zborov, katerega je sestavil odbor »Učiteljskega društva za slovenski Sta-jeru. Dalje se je sklenilo zboru nasvetovati za predsednika g. prof. Jauko Pajka, za podpredsednika g. KovačiČa (ki pa nij drugi dan sprejel), za zapisovatclja sta bila nasve-tovana gg. Kunstič in Žirovnik (Žirovnik se je pa za to Čast zahvalil, češ, da bi se petem ne mogel debat tako udeleževati). Drugi dan se je zbor pričel ob 9. uri. Lapajne pozdravlja navzoče gg. učitelje, ter mej drugim posebno prudarja važnost denaŠ-njega zbora. Potem naznanja, kaj da se je pri predzborovanji sklenilo. G. prof. Janko Pajk je bil per acelamationem izvoljen za predsednika. On prevzame potem predsedstvo zahval jevaje se za skazauo mu čast in poziva zbor, naj voli predsednikovega namestnika. Zbor potem voli per acelamationem g. Lapajneja, ki, sahvaljevaje za ukazano mu čast, prevzame potem namestuištvo. Isto tako sta potem bila voljena gg. Kunstič in Perni-9ek (ta namesto Žirovnika) zapisovatelja. G. predsednik potem pozdravlja v daljšem temelj tem govoru zbor in g. vladnega zastopnika, ter zakliče končno trikratni: Slava! na našega mil. cesarja in zbor ž njim. Potem se preide na dnevni red. Prva točka je bila : Ali je primerna sistema strokovnih učiteljev (Fachlehrersistem) po višjih razredih narodne šole v prebodnji dobi iz sedanje uravnave narodnega šolstva v sistemo, katero določnjo izgledni učni načrti. Referent g. Lapajne obširneje govori o tem ter končno nasvetuje, naj se zbor izreče, da naj se pii petji in telovadbi uže upelje strokovna sistema počenši od druzega niča", kričita prijatelja: „postaje hud, torej je resnica". „Z vama nij naravnost govoriti in rav nati." „Odkod prideš, trdovratni lažnjivec? Ti se pač nijsi nadejal, ko si lezel iz one hišice pod gajem, da te midva tu pri oknu stoječ s svojimi daljuogledi opazujeva, in dobro vidiva, kako navdušeno si se po njej ogledoval, ne en'-vat, nego dvajsetkrat ogledal — škoda, da nij sva štela. Utaji, da tam stanuje znamenita osoba, ki ne zna samo ljudem srajce šivati, nego jim tudi bolezni zarekavati ? Saj je tudi tebi zagovorila „uroke", ali kako se to imenuje." Otik se je začudil, ko je videl prijatelja tako pre&udno dobro podučena ; Anke se naravnost nij spomenil. Pri tacih razmerah pač nij bilo tajenje mogoče. nAh, to je tedaj, zakar nže ves večer toliko hrupa delata" ? a dejal je s posiljeno razreda narodne šole, ker je to potrebno, kajti vsak učitelj nij zmožen podučevati v teh predmetih in naj bi se torej tistemu to naložilo, ki to zna. G. Per niše k pravi, da nij nikakor za strokovno sistemo v narodnej šoli, ker narodna šola ima v prvej vrsti nalogo odgo-jevati a potem stoprv znanstveno izobraževati. Dalje pravi, da narodna šola nij h red uja, v katerej je strokovništvo upeljano in se ne ozira toliko na odgojo, kolikor na znanstveni poduk, (tovornik torej odsvetuje Mrokovno sistemo razen v onih predmetih v kojih jo je uže g. referent priporočal. Na to mu g. Žirovnik ugovarja, da je govor o višjih razredih narodne šole in navaja besede učnega ministerstva, da se večrazredna narodna šola le o tem razločuje od meščanske, da se na meščanskej učni načrt lehko temeljiteje izpelje, nego na narodnej, ker so tam zmožniši učitelji. Dalje pravi, da ima vsak človek za eno stroko več talenta ; eden je humanist, drugi zopet realist in torej tisto stroko veliko bolje goji, h katerej je nagnen. Torej bi se lehko na narodnej šoli učitelji mej seboj zmenili in bi si tako delo razdelili. Tudi treba da se v višjih razredih (6., 7., 8.) posamezui predmetje uže znanstveno podučujo in torej treba, da v euej stroki eden in isti učenec podučuje, kar učencem in učitelja delo lajša, ker učitelj pozna učenčeve zmožnosti in oni so navajeni njegove metode. Končno pa tudi pravi govornik, da meščanske šole nadomestujo spodnje realke in imajo dalje iste učne načrte kakor narodne 6-, 7- in 8-rasredne, da je torej želeti, da se narod a približuje meščanskej v smotru in če so na meščanskej strokovni učitelji, bi tudi za narode o šolo bilo to jako ugodno. In potem stavi predlog, naj Be si. malomarnostjo. „Vidva pač počenjata, kakor bi to bilo prvič, kar se s šiviljo mil-kuje !« „Nij ena šivilja kakor druga šivilja, ljubi dečko! Tukajšnja se mi zdi modrejša od vseh pražkib, ali kakor temu tukaj pravijo, poštenejša. Prisegalo se je nama, da je to vzgled ženskega obnašanja ; ako te je poljubila, kar je jako dvomljivo, iu Če zvečer k oknu prihaja, kar je še bolj dvomljivo : moral si jej prej dati za odmeno že-nitovanjsko pismo z desetimi pričami podpisano." Anka je bila res jela Enefo jako zagovarjati, ko sta začela pražka gospoda o njej sumničiti. V Otiku je vsa stara gizdalinska ošab-nost po konci zvihrala; tedaj so siv Pragi ne le pravili, da si hoče vaško šiviljo v zakon vzeti, nego tudi raztroševali, najbrž od kakega njegovega tekmeca, da pri njej za- zbor izreče za upeljavo strokovne sisteme v 6-, 7- in 8-razrednih narodnih Šolah. Po tem kratkem pro in contra se sprejme predlog Žirovnikov z referentovi m dostavkom skoraj enoglasno. Preide Be k dragej točki: kako naj se nravna tedenska knjiga (Wochenbach) in kaj naj obsega, posebno z ozirom na oddelke in samoučenje, k ukor sni so zaznamovani v izglednih učnih načrtih. Ker se nij noben drug referent oglasil, poroča tndi o tej točki na kratko g. Lapajne in predlaga končno, naj se tedenska knjiga pridrži taka kakoršna je sedaj in naj se za vsak oddelek pile v posebno knjigo. (Dalje prih.) Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 23. septembra.) Poslancu J. Zagorca se dovoli odpust 14. dni. Prod. nja njegova je bila pisana v — nemškem jeziku! Adjunkt prisilne delavnice K. Drenik prosi za poboljšanje plače. (Izroči se finančnemu odseka.) M. Greselj ponuja svojo graščino v Trebnjem za kmetijsko šolo, za ceno 140.000 gl. (Izroči se za to izvoljenemu odseku.) Poslanec Kotnik izroča prošnjo po ognji poškodovane občine Vrhnika za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. Čitalnični odbor vabi poslance k njim na Čast napravljeni besedi v soboto 24. t. m. v čitalnični gostiloici. Dr. Bleivveis stavi od več poslancev podpirani predlog, naj Be deželna vlada naprosi, da z ozirom na čedalje očitnejše potrebe, nastavi v vsakem polit, okraji, po enega zdravnika. Deželni glavar pravi, da bode predlog postavil na dnevni red prihodnje seje, da ga dr. Bleivveis utemelji. Grof Barbo in sodragi stavijo na deželno vlado interpelacijo zarad silovitosti, ki so se pred kratkim v Št. Ruperski občini od žandarjev godile. Prišli so namreč po človeka, kateri nij mogel zarad tega, ker je bil na kozah bolan, k novačenja Jpriti. Dasi-ravno je bil fant komaj okreval, torej nij še mogel priti k novačenju in tudi nij nič povabila dobil, sta mu žandarja roke z verigo zvezala, in ga črez noč zaprla zvezanega. Tudi proti drugim kmetskim fantom so se stonj vzdihuje? Tega nij mogel trpeti! To je vrh hudobnih misli, katerim se ni smel podati in se tudi nij hotel. „Ali je to meni podobno", pomuzal je Otik zaničljivo z ramami. Nij mu bilo všeči, kar je hotel reči, a nij si mogel pomagati. Veudar se nij mogel dati tako neuslišano zaničevati, moral je svojo omahnjočo slavo za vsako ceno zopet Jutrditi. Vse drugo se da pozneje popraviti, le to edino nikoli; ko je bil enkrat izgubljen v človeškem menenji, vedel je, da se več ne povzdigne. „Res škoda, da me tako dolgo poznata in še zdaj nijsta prepričana, da svojih zabav nc plačujem tako drago. Povem vama z eno besedo resnico : res sem imel čast se takoj pri prvem srečanji onemu dekletu tako zlo dopasti, da bi bila skoraj pred menoj pokleknila in bil sem tako milosrčen, da sem to občudovanje sprejel; moram reči, prišlo mi je baš ugodno. Lehko si mislita, kako godile enake surovosti. Interpelanti tedaj vlado prašajo, kaj misli proti takemu ne postavnemu ravnanju žandarmerije storiti? Po volitvi za ljubljansko mesto poroča poslanec Murnik sledeče : Rektificirani volilni zapisnik šteje 1241, oziroma po odštetih onih 39, ki so vsled odlokov deželne vlade izbrisani bili, le 1202 volilcev. Mej te je tudi 43 gospodov častnikov kot volilcev vštetih, izmej katerih eni nijso ljubljanski domačini in v Ljubljani od svojih dohodkov davka ne plačujejo in jim tedaj po mnenji deželnega odbora, akoravno to mnenje nij enoglasno, volilna pravica v Ljubljani ne grč. Te misli je bil tudi slavni deželni zbor, ko je v svoji drugi seji dne 28. novembra 1873 sklenil, da „da sprejetje onih gospodov neaktivnih častnikov, ki nijso niti ljubljanski domačini, niti davka v Ljubljani ne plačujejo v zapisnik volilcev za deželni zbor v postavi nij opravičeno." Vendar gori omenjena okoliščina izida volitve ne more predrugačiti, ker bi bil gospod poslanec pri vsem tem še dosti veliko število glasov črez postavno potrebno absolutno veČino imel, če bi ga tudi nihče gospodov neaktivnih častnikov volil ne bil. Braneč gori omenjeni, lansko leto za-stran neaktivnih gospodov častnikov storjeni sklep — deželni odbor nasvetuje: Slavni deželni zbor naj volitev gospoda dr. Roberta Schrey-a plemenitega Redhvertha, odobriti blagovoli. Predlog se brez debate sprejme. Poslanec Dež man poroča o prošnji deželnega vratarja J. Žitka za dovoljenje dveh petletnic in predlaga, da se Žit^ova prošnja odbije, kar se tudi zgodi. Poročilo dež. odbora o dodatnem načrtu postave zarad začasnega preklica veljavnosti §. 45. postave od 29. aprila 1873. dež. zak. št. 21. in zarad razpisave dodatne 8°/0 dež. pri kl ade za 1. 1874. na neposredoje davke se izroči finančnemu odseku. Poročilo dež. odbora s proračunom za 1. 1875 in računskim sklepom za leto 1873 deželnega zaklada in njegovih pod-zakladov se izroči finančnemu odseku. Poročilo dež. odbora s proračunom za 1. 1875 in računskim sklepom za 1. 1873 norišno-stavbinskega zaklada se izroči finančnemu odseku. Poročilo dež. odbora o deželnem pobi se bil tu sicer dolgočasil. A zdaj potrkam na njeno oknice in poljubojem njeno svilnato lice, kadar se mi ljubi, ne da bi moral izdajati ženitno pismo in ne da bi je kdaj hotel izdajati, na to se lahko za-neseta ter povesta onim, katere to v Pragi zanima. ..Kes me je sram, da sem se moral pred vama izgovarjati in da moram še le bog ve kako dokazovati, da se mi o ljubezni in svatbi niti sanjalo nij, to je vse le igra ..." Ko sta prijatelja videla, da je res razdražen, obrnila sta končno govor na drugo, saj ga v resnici nijsta hotela razjeziti. „ Vendar se nikar takoj tako ne jezi, prijatelj, saj to nij tvoja navada", preglasala sta ga j „kaj uij dovoljena mej prijatelji kakor smo mi, mala šala? Nikoli nama nij na misel prišlo, v resnici smejati se ti in pražkim našim znancem še najmanj. soji In v znesku 122.000 gld. in o načinu povračila se izroči finančnemu odseku. V odsek za poročilo o kmetijski šoli se izvolijo: Karel Rudež, gr. Margheri, gr. Barbo, dr. Costa, Murnik in dr. Razlag. Odbor za posvetovanje preselitve okr. sodnije iz Planine v Logatec se je konstituiral in izvolil: dr. Costo za predsednika, Murnika za namestnika in vitez Gariboldija za zapisnikarja. Prihodnja seja je v soboto. Tržaški deželni zbor. [Izv. dop.j V četrtek 17. t. m. je bila, kakor je „Slov. Narod" uže poročal, za Slovence važna seja. Na vrsti je bil predlog, po katerem bi se volilni red od leta 1850 mestnega statuta prenaredii. — Deželni glavar pravi, naj bi se ta predlog dal tiskati in bi se mej posamezne poslance razdelil, kateri bi potem lehko pretrese val i in preudarjali ga. Poslanci br. Pascotint, Wittman, Nadi i Še k in Nabergoj Žele, da bi se ta reč precej prebrala; predlagatelj Hermet je res precej pripravljen in predlog prebere. — Prvi se oglasi proti tej spremembi volilnega reda br. Pascotini ter poudarja nevarnost, katera okoličanom preti, ako hi ta predlog postava postal. Dokaže, da bi okoličani veliko število volilcev izgubili, in bi si tudi ne mogli zastopnikov iz svoje srede voliti. To bi bila velika krivica, okoličani tega nijso zaslužili in tudi nij nobenega uzroka, zakaj bi se jim to storilo. S to volilno reformo bi si Trst v okolici napravil sovraštvo ljudstva, ki je toliko sto let mirno in prijazno z mestom skupaj živelo. Poslanec Bnrgstaler se zlaga popolnem s svojim predgovornikom in podpira njegovo izjavo. Nabergoj in Nadi i 3 ek v obširnih govorih razložita, da ona dva ne moreta podpirati postave, katera je obrnena proti njihovim volilcem. Vladni komisar opozoruje zbor na prejšnje leto, ko je bila ista postava samo nekoliko predrugačena predlagana in sprejeta, a je vlada nij potrdila. Vlada to tudi zdaj ne bode potrdila; naglasa dalje statistične date o davkoplačevalcih in krivico, ki jo v tem oziru postava dela. Hermet po vseh teh govorih moralno Tam nihče ne govori o kaki tvoji ljubezni ali še celo o svatbi; s čemer sva te dražila, to sva si zmislila čalcaje na tebe in ker sva slišala od vaše dekle,- da obiskuješ popolu-dne navadno' rodbino tam pod hosto, kjer je neka hčer, ki je kakor je videti, vzor vse popolnosti; kajti nemudoma naj je zavrnila, če sva se količkaj in še tako nedolžno o njej šalila. Pred nama so bili tvoji izgovori, katere si nama tako grenko povedal, res odveč; ne moreva razumeti, da najinega namena nijui takoj izpregledal. Saj se menda poznamo dovolj, nij ti pač treba nama bog ve kako trditi, da si se s tako deklino le pečal, da ti čas preide. Povej, kako bi se v resnici mogla domišljevati, da bi bil tak, da bi si vzel kčer nekega vaškega čap-karja, katera šiva za ljudi in jim zraven tega vse mogoče bolezni zarekuje? Tako dekle in doktor Mrakota — nij to za popokati — nikar, rajši o tem več ne govorimo. premagan opravičuje svoj predlog na vse kriplje ter si ga drzne imenovati i ravnopravnosti popolnem primerni! V petek 18. t. m. je bila Specijalna debata o tej „reformi." Hermet kot poročevalec prebere predlog, ki ga je izdelal tako, da bi postavši volilni red, popolnem slovensko okolico uničil. O prvi točki Hermet navaja, da kdor zapo redom pet let nij plačal v redu davkov, izgabi volilno pravico. Vladni komisar se tema apira. Br. \Vittm a ii predlaga, naj bode samo za eno leto tako urejeno, ne na pet. A ta predlog je padel, ker je. samo 9 glasov dobil. Hermet dalje predlaga, da vsi volilci naj bi bili uvršteni v tri razrede skapaj. Burgstaler teran nasproti zopet poudarja, kaka krivica bi se okoličanom godila s to novo volilno naredbo. On pravi, da mnogi poslanci iz okolice bi imeli bolj pravico naglašati, da smo ena komuna, a vendar imamo različne interese, namreč za mesto in za okolico. Predno novo volilno postavo delate, morali bi tehtno pretresovati, koliko je potreba okolici poslancev in koliko mestu. Potem še le bi se imeli predlogi staviti. On bode glasoval proti vsakemu predlogu o volilni reformi. Br. W i t trn a n tudi dokazuje v dolgem govora krivico, katera bi se okoličanom storila ter odgovarja raznim motiviranjem Hermetovim, posebno kar je govoril o davkih, katere plačujejo meščani, rekši deželni zbor nij kupčevalec ali trgovec, da bi le na materijalno korist gledal, nego mora tudi gledati, da se državljanom ne godi nikaka krivica. Tudi okoličani morajo po svojem plačevati davke in zato imajo državljanske pravice, katere se jim krajšati ne smejo. Dr. Franelič se slaga s svojim pred-govornikom, ker po smisla nove postave okoličani izgube še te poslance kar jih imajo. Nabrgojne more na noben način odobravati postave, katera tako hudo okoličanom škodovati hoče. Tudi ne vem — pravi — katera avstrijska vlada bi mogla sankcij on i rati take postave, katere svete pravice slovenskih okoličanov v blato gazijo. Ako bi ta postava bila odobrena in bi potem volitve tako iz- Daj nam narediti kakšen punč, Otik, da za-pijemo ta neumni razgovor." Otik jima nij verjel, da je vse kar sta govorila, le njun izmislik; ali bil je vesel, da*Hta prestala s svojimi neprilični m i šalami, ter da menijo začeti o čem drugem. Rado-voljen je odprl dveri, da bi zaklical Anko j tu je zaslišal na mostovži nek čudni glas kakor pobiti jok. Šel je bližje, da bi zvedel, kaj je; in zapazil je v mraku Jenika na ograji mostovža ležečega in glasno joka-jočega. Mati Mrakotova ga je denes dalje nego navadno na dvorci pridržala, da bi Anki pomagal tuje gospode posluževati. Gospodarica ga je poslala s polnim vrČom pive gori, a on se je bal vstopiti, ko je slišal, da so v sobi v živim razgovoru. Bal se je, da bi se doktor ne zagrozil zopet nad njim in postavil je tedaj vrč k vratom čakaje, da si pojde Anka po plošiče ter na mesto njega vrč tja ponese. Tako je slišal nehoteČ odlomke pogovora in kmalu spoznal, o kom govore. (Dalje prih.) pale, kakor bi drugače ne mogle, bi ne bili okoličani nikjer zastopani, okoličani ne bi pripoznali nikakoršnega zastopa, oni ne bi imeli ne občinskega (mestnega) niti ne deželnega zbora. Nadlišek tudi govori proti postavi in reče, da okolica ne bode nikdar akceptirala take „reforme". Okoličanov ne more zastopati kak mestjan, ki nema nikakoršnega pojma o okolici in njenih potrebah. Dr. Consolo govori, da bi bilo dobro, da bi se predlogi br. Wittmana dobro v pretres vzeli, namreč, da bi bili istinito zastopani davkoplačevalci po svojih zastopnikih v pravem pomenu. Vendar pa je za to, da bi „inteligentni" volilci, akoravno manj davka plačujejo, morali biti v višje razrede uvršteni, ker jim to uže socijalno stanje odkazuje, v mestu kakor v okolici. Treba je tudi pretresovati, je-1 pravica, da se taki predlogi stavijo, potem sumniči \Vitt-mana, ki krepko odgovarja. Predlog se potem še enkrat odseku v pretres izroči. Kedaj pride zopet na dnevni red, to se ne more vedeti; akoravno čutijo Hermet in njegovi laški privrženci, da bodo le tlako delali in prazno slamo mlatili, vendar se ne bodo dali ustrašiti stvar prej ko bode mogoče zopet v zbor prinesti. Zagrizene lahone močno srdi, da se toliko opozicije proti njim dela in posebno da sta Nabergoj in Nadlišek tako neustraš-Ijlvo in rezko proti laškim nakanam govorila. Pravični starček br. Pascotini pa je bil tu vse časti in hvale vreden, da je brezpristran-sko meč pravice za Slovence v okolici potegnil, ter dokazal, da njegovi kolegi ne razumejo ali nečejo razumeti, da je pravica vsem ljudem in narodom ljuba. Pl. TVittman pak je tudi, akoravno stoprv letos izvoljen, pokazal, da se ne da slepo voditi stranki, katera bi rada vse terorizirala, kar se jej ne uklanja. Pogrešali pa smo v tem boju od Slovencev voljenega poslanca dr. Lozarja, kateri je kakor se govori v najvažnejšem stanji borišče — zapustil, ter se baje odpovedal poslanstvu, kar mu je menda uzrok prenapeta klerikalnost in si morda v greh šteje da sedi mej liberalci in pametnjaki. Ako je res odstopil, naj vsaj tudi oficijalno naznani, da si zbero okeličani drugega, kateri ne bode ob času hudega boja za narodno stvar slovensko orožje od sebe vrgel in za grmom mirno gledal, kako mala četa njegovih tovarišev bije boj proti krutemu lahonizmu. Tudi gospodin „ M neha" nij odprl niti ust zoper predlog. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. septempra. ttežvlni mbofi se povsod dozdaj mirno vrže, celo na Moravskem, kjer so bile lani hurue debate Čehov z Nemci. V Sportuj<-