Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 25. junija 1939, Štev. 26. SLOVENSKE KRAJIN E NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Otvoritev „Prekmurskoga tednaˮ Junija 17. preminočo soboto j je otvoro g. ban, dr. Natlačen Marko „Prekmurski tedenˮ. Pri veržejskom mosti i v Soboti ga je pozdravo sobočki župan, g. Hartner, tü njemi je tüdi izročila mladenka lepi šopek. Sobota je visokoga oblastnika sprejela vsa opletena zastavami, s tihim spo- štovanjom. Navzoči so bili: za- stopnik vojaške oblasti, polkov- nik Barle, zastopnik trgovske zbornice z Ljubljane, našiva po- slanca, našiva dva dekana z ne- šternimi duhovniki, našiva sreski- va načelnika i ljutomerski, banski svetniki, zastopniki raznih obla- stev, zdrüženj i korporacij, bivši poslanec g. Benko, Šolska mladina sobočke fare, lepo število trgov- cov z predsednikoma našiva gre- mija, 38 gasilcov z godbov, 4 so- koli, 7 članov fant. odsekov i toliko od DK i drügi i do tristo naroda. Na Pozdrav g. Hartnera,je, gospod ban sledeči govor držao. Govor g. bana dr. Natlačena. „Spoštovana gospoda! Slo- venska Krajina je slavila že lan- sko leto v mesecu septembru na veličastnem tabora v Črensovcih 20 letnico svojega narodnega in političnega osvobojenja. Zares Veličastna je bila manifestacija v Črensovcih, kjer se je zbralo do 20.000 ljudstva iz vseh slo- venskih pokrajin. Prekmursko ljudstvo je izrazito svoje veselje in svojo radost, da more živeti skupnoˮ z večino ostalih Sloven- cev v svobodni državi Jugosla- viji. Prekmursko ljudstvo je dalo tedaj tudi izraza svoje hvaležno- sti vsem onim, ki so ga z mod- rim vodstvom pripeljali 'izpod tujega jarma v svobodo in vsem onim, ki so s svojim požrtvo- valnim delom pripravili osvobo- jenje in ki so z tveganjem svo- jega življenja in s krvjo pripo- mogli, da se lepa Slovenska Krajina združila z Slovenijo in uživa svobodo v Jugoslaviji. Prekmursko ljudstvo je tedaj tudi jasno in glasno izrazilo svojo nezlomljivo voljo, da hoče vsik- dar deliti skupno Usodo s svojim narodom in si kovati lepšo bo- dočnost ter živeti v Jugoslaviji pod glavnim vodstvom kraljeve- ga doma Karadjordjevičev. Prek- murski teden, ki ga pravkar za- čenjam je nadaljevanje lanske manifestacije v Črensovcih. Na- men Prekmurskega tedna je po- kazati sadove dela v preteklih 20 letih svobodnega življenja in tako nekako postaviti spomenik preteklemu delu. Ob pregledu dela v preteklosti pa nam Prek- murski teden postavlja tudi smer- nic dela v bodočnosti. Priredi- teljem Prekmurskega tedna izre- kam za njihovo nesebično in idealno delo, za vse njihove žrtve, ki so jih morali doprinesti, da izvedejo na čim lepši in dostoj- nejši način organizacijo te gos- podarske in kulturne prireditve, svojo najlepšo zahvalo in priz- nanje. Z željo, naj bi vsi narod- ni delavci, ki so s.tako nesebič- nostjo in ljubeznijo do Slovenske Krajine pripravljali Prekmurski teden, tudi v bodoče delovali za gospodarski in kulturni na- predek Slovenske Krajine in to v tesni povezanosti z vsem os- talim Slovenskim ljudstvom. Čestitam k tej prireditvi z iskre- no željo, da bi Prekmurski te- den v vsakem pogledu kar naj- lepše uspel in da bi v prebi- valstvu Slovenske Krajine čim bolj utrdil slovensko narodno zavest in užgal gorečo in nikdar usahijivo ljubezen do náše Skup- ne domovine — kraljevine Ju- goslavije. Otvarjam Prekmurski teden s kličem: „Naj živi močna in velika Jugoslavija! Naj živi naš kraljevski dom Karadjordjevičev! Naj živi naš králj Peter II. in kraljevi namestnik Pavle!ˮ Po razgledi bogatoga raz- tavnoga prostora, se je g. ban podao v grad, gde ga je po- zdravo g. župan Hartner i njemi izročo diplomo častnoga občana, za šteroga ga je sobočki občinski odbor zvolo pred ednim letom. G. ban se je zahvalo za odli- kovanje. Popoldnevi se je g. ban od- pelao skoz Beltinec v Ljubljano. Soboti Čestitamo, da je lepo vredila razstavo i njej Želemo pri njej popolen Uspeh. Ka piše „Slovenecˮ najboljši dnevnik v Jugoslaviji, ob priliki „Prekmurskoga tednaˮ od nas. S podpisom „td“ je znam ljubljanski pisateo sledeče napi- sao v uvodnom članki v nedelo, 18. junija. Prekmurje! Onstran Mu- re, ki je obdelila Slovence in jih priključila Madžarom, je trpela Slovenska Krajina vsa stoletja največje nasilje na svoji sloven- ski duši in jeziku. Bila je najbolj raznarodovanju izpostavlen del Slovenstva, bila najmanj poveza- na z narodnim središčem in naj- bolj pozabljena tudi od Sloven- cev! Toda v njih samih je bilo toliko življenske moči in toliko privezanosti na pristno slovensko preteklost, da kljub vsemu ti „vendsko govoreči Madžariˮ niso pozabili svoje narodnosti. — Če tudi odmaknjeni vsemu narod- nemu in političnemu življenju Slovencev — so ustvariti sami iz sebe svojo književnost v last- nem narečju, ki živi še danes in ki je nekaj tako samosvojega, milega in svetega, napolnjenega s tako ljubeznijo do domače grude in domače besede, kakor Slovenci v drugih krajih ničesar podobnega pokazati ne moremo. In iz tega dela starih Küzmičev, Bakošev, Severjev, Terplanov, katoliških in protestantskih slo- venskih duhovnikov, ki so v lju- bezni in žrtvah z dühovnim be- rilom ohranjali ljubezen do Boga in jezika, je zrastel nov rod prekmurskih preporoditeljev kon- cem prejšnjega in Začetkom tega stoletja. Ta rod z Ivanocyjem, Ba- šom. Küharjem, obema Kleklo- ma in drugimi je pripravil pod- lago za narodno skupnost in osvobojenje, za kulturno in go- spodarsko rast. Delo teh ljudi, organizatorja Ivanocyja, katere- mu zdaj odkrivajo spomenik, Baša in urednika Klekla, je pre- novilo Prekmurje, ga zbudilo iz madžarskega uspavanja ter ga iz največjega suženjstva prepeljalo v svobodo, v meje Slovenije. Kleklov „Marijin listˮ, še bolj pa njegove „Novineˮ, so razgi- bale slovenstvo tedaj, ko ta del našega naroda še ni imel izo- bražencev, razen duhovnikov in odpadnikov, ter ga je z lastno življenjsko nevarnostjo reševal v stiskah, ga navduševal ter se strmi z njim v eno, da je postal resnični predstavnik te zemlje. In kot tak jim je osvobojenje pred dvajsetimi leti naznanil z vriskajočimi besedami: „Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila! Zajuvči Prekmurec! Radostno prepevaj in hvali Boga!ˮ In zdaj hoče s »prvim prek- murskim tednom" ta pokrajina pokazati svoje delo v dvajsetih letih svobode in skupnega živ- ljenja v Sloveniji, pokazati, ko- liko je prejela od središča in ko- liko je dala skupni kulturi iz svojih lastnih moči. In prav tu moramo poudariti, da smo Slo- venci nasproti našim mejnim kra- jem, ki so naši obrambni židovi na zunaj in morajo biti naša ze- dinjajoča težnja na znotraj, pre- malo storili, da smo se premalo zavedali pomena obrobnega Slo- venstva, premalo mu nudili go- spodarske opore in ga tudi kul- turno zapostavljali. Nasprotno pa je Prekmurje samo v zadnjih letih dalo pozitiven prinos našemu kulturnemu delu, dalo iz sebe več svežih moči — zemlja, ki je počivala toliko let, ter nam pri- nesla nov zvok in novo barvo, no- vo podobo. Dalo je svoje pesnike, svoje pisatelje, svoje umetnike, svoje znanstvenike; Prekmurje živi in diha z dihom Slovenije in raste in Slavi danes svoj god, praznik svojega gospodarskega in kulturnoga uspeha. Delo pre- buditeljev Slovenske Krajine je rodilo plodove: oživilo je že skoraj za slovenstvo mrtvo zem- ljo, ki zdaj daje sad. In ta pada na skupen vrt Slovenije, v ka- tere mejah Prekmurje živi in se samo v njej in v okvirju države lahko tudi razvija v še lepšo bo- dočnost ter v še tesnejše sodelo- vanje obeh strani, tako da ne bo razlike med gladino kulture tu in v središču, le da bo ena panonska, druga Savska, obe pa—slovenski. Katol. Prosvetni tabor v Soboti v nedeljo 25. junija. Na današnji nedeljo se bo vršil v Soboti kat. prosvetni mladinski tabor. Ob pol deseti uri bo povorka po Soboti, ki bo krenila v grajski park za gradom, kjer bo na prostem sv. maša in nato zborovanje. Govoril bo minister g. dr. Krek. Mladina kat. društev iz vse Slovenske Krajine se bo ta dan zbrala v Soboti. Povabljena so tudi bratska društva iz sosed- nik krajev onstran Mure, ki bodo prišla v velikem številu. Tudi mnogo ljudstva bo prišlo iz vse okolice. Ta tabor bo po- kazal, da je naša mladina in naše ljudstvo močno narodno zavedno in ponosno na svojo krščansko vero in kulturo, in da ve, da mu je ravno vernost do Boga ohranila njegovo na- rodnost in mill slovenski ma- terinski jezik skoz dolgo dobo narodnega zatiranja, katerega je bilo rešeno pred 20 leti. Album 322 slo- venskih občin, ki so zvolite vodi- tela slovenskoga naroda, dr. An- tona Korošca za svojega častnoga člana i njemi te album poklonile. Dr. Anton Koro- šec se zahvalüje slovenskim ob- činam za poča- stitev v dvorani Uniona v Ljub- ljani. Njegov go- vor so Novine dnesteden ob- javile. 2 NOVINE 25. junija 1939. Nedela po Risalaj štrta. Kda se je vnožina sünola za Jezušom, ka bi poslüšala reč Božo i je on stao poleg Gene- zareškoga jezera, je zagledno dve ladji, stoječivi pri bregi; ribiči pa so vö stopili i prali mreže. Stopivši pa v edno ladjo, štera je bila Šimonova, ga je proso, ka bi jo edno malo od zemle porino; i sedečki je včio z ladjice vnožino. Gda je pa henjao gu- čati, pravo je Šimon!: „Pelaj na globočino i prestrite vaše mreže na lovlenjel” I Šimon se je ogla- so i pravo: „Vučiteo, celo noč smo se trüdili i nikaj ne vlovili; ali na tvojo reč razprestrem mrežo. I gda so to včinoli, za- prli so veliko vnožino rib, da se njim je mreža trgala. I ki- mali so tivarišom, ki so bili v drügoj ladji, ka bi prišli i njim pomagali. I prišli so i napunili obe ladjici, tak, ka sta se malone pogražali. Gda je pa to vido Šimon Peter, doli je spadno na kolena pred Jezuša govoreči: „Odidi od mene Gospod, ar sam grešen človek!” Groza je najmre obišla njega i vse, ki so ž njim bili, nad ribami, štere so vlovili; prav tak tüdi Zebedejova sina Jakoba i Janoša, ki sta bila tiva- riša Šimonoviva. I velo je Šimoni Jezuš: „Ne boj se, od eti mao boš lüdi lovio.” I potegnoli so ladjo k zemli, ostavili vsa i na- sledüvali so ga. (Lukač 5,1—11.) Ladjica, z štere so apoš- tolje ribili, pomeni Matercerkev. Ribe so düše. Maticerkev je nas- tavlena za vse düše vseh časov do konca sveta. Zato bodo ž nje, z te najsvetejše ladjice sveta, lo- vili ribe, düše, apoštolje, dühov- nik!. Bog je nje Zvolo, da düše lovijo. A ne lovijo je brez mre- že. Mreža so tista dobra dela, po šterih se gene Srce Jezušovo i podeli düšam miloščo povr- nenja iz krivih, poganskih ver i iz grešnoga živlenja. Trüdi dü- hovnikov, njihove predge, njiho- vo spovedavanje, njihovo pokor- no živlenje lovi ribe. Lovi je pa tüdi pokorno, sveto živlenje ver- nikov. Kembole što pobožno žive kembole se zatajüje, kembole gori za božo čast, tem bole bla- goslovi on delo dühovnikov, da dosta rib vlovijo, da velike ribe vlovijo, to je, da velike grešnike povrnejo. Sveti Peter, gda je vide čüdo, ka se je na Jezušovo reč teliko rib vlovilo, da se je mre- ža trgala, prle pa celo noč neso nikaj zgrabili — je spadno pred Jezušova kolena i je v globokoj poniznosti spregovoro: „Odidi od mene, Gospod, ar sem grešen človekˮ Pa Jezuš ne odišeo od njega, šče bliže je prišeo. Bliže je prišeo i njemi svojo božo reč dáo, da bo odsehmao lüdi, düše lovio. To so skrivnostna vrata za pridobitev düš: ponižajmo se. Kembole se ponižamo i v toj poniznosti molimo, temveč düš pridobimo za Jezuša. Potopila se je francoska podmornica. Francoska podmornica „Phoe- nix“ se je v Ažiji potopila. 71 mornarov je najšlo smrt na dni morja. Potoplenje je tak skriv- nostno, da se misli na hüdobno roko, ki je to povzročila. Občine se lejko pritožijo na državni svet pri zavrnitvi proračuna. Če banovina zavrne prora- čun, se občine morejo pritožiti na finančno ministerstvo i proti odloki toga na državni svet. Zasedanje banskoga sveta se začne 26. junija. Predmet za- sedanje je v smisli finančnoga zakona sprejeti odredbo za olej- šanje viničarskoga stana. Častitomi gospodi Camplini za god. Nebo se je nagnola i spre- menilo naravo v lepo sprotoletje. V lehkom vetri šümi log i se prigibajo rožice skoro do teo. Na visikom trdom lesi križa visi Kristuš i blagoslavla vso naravo. Proti njemi rastéči ščipkov grm ga obimle s svojimi rosnatimi vej- kami. Tü v toj tihoj samoti smo se spomnili na Vas, častiti g. Camplin, da bote v kratkom ob- hajali svoj god. Ka bi Vam mogli mi Siromaški izseljenci darüvati za god. Nikaj drügo nemamo, kak naše skromne i tihe molitve i žrtve, štere naj Vas sprevajajo skoz celo Vaše dühovniško živle- nje, štero je Vnogokrat obdano s težkim križom i trplenjom. Kak žmetno delo ste prevzeli na sebe, kda ste prišli med nas izseljence v mrzlo tüjino. Vüpamo se pa, da se počütite srečnoga med nami, kda Vidite, kelko src vas je tak žmetno pričaküvalo. Že je minolo leto, kak ste tü v tüjini i vodite naša srca k Bogi. Kelko dobroga ste včinoli za nas, znamo mi, ki vi- dimo vaše trüde i žrtve za nas. Vsako naše düševno napredüva- nje, štero je v tüjini povezano s telkimi težavami, vodite z najvek- šim veseljom i lübeznijov do nas. Če smo veseli, se veselite z nami, če smo žalostni, trpite z nami i nas tolažite. Kak glo- boko razmite žmečavo naših src, ki nas je potreba za vsakdaneš- nji krűh iztrgala iz objema naših dragih, da se moramo tü sami boriti za našo časno i večno srečo. Kelko src ste potolažili i prinesli mir v düše, ki so bile mogoče že na robi prepada. Kel- ki smo mislili, da za nas nega več rešitve, pa ste prišli med nas s svojimi zlatimi navuki i nas tak okrepili, da smo znova začnoli živlenje dece sv. Mate- recerkve. Tüdi tü v tüjini, kde nešterni majo vsega zadosta, lehko pravimo s sv. Avguštinom: „Nemirno je baše srce, dokeč v v Tebi ne počiva o Bog!ˮ Zato Vam Želemo k Vašemi godi obilo sreče i božega bla- goslova na Vašoj težkoj trüda- punoj poti. Kda pa bote dokon- čali Vaše zemelsko živlenje i se bodo zaprle za večno Vaše trüdne oči, naj Vam pride proti Jezuš s svojoj nebeskov Materjov i z Vašim krstnim patronom i Vas sprevodi v večno živlenje. Tam ne bo za nas več ne ločitve i trplenja, ne smrti i groba, tam bo za nas večna Pomlad. Zato šče ednok: Bog Vas živi v zdravji i sreči neminlivoj. Izseljenci v Franciji. Uredništvo Novin se pri- drüži gornjemi pozdravi i od svoje strani prosi obema izse- ljenskima dühovnikoma, šteriva sta oba Ivana, sv. Ivana Patrona dühovno moč. Ta naj jiva vodi v njihovom apoštolskom deli, ka dosta düš pripelata, obdržita pri Jezuši. Škafar — Camplin Ivana Bog živi duga leta! Razgled po katoličanskom sveti Italija. Astijski nadškof M. Umberto Rossl je odredo, da se je v Velikom semenišči med bogoslovci i dühovnik! eden den posveto deli za zedinenje Vzhod- ne i zapadne Cerkve. Obredne molitve je zvršo sam nadškof i rektor semenišča, a bogoslovci i profesori so meli predavanja o toj stvari. Nemčija. Živa vera junaš- koga letalec. Pri Rachlini, blüzi Mecklenburga, se je smrtno po- nesrečo kapetan nemškoga le- talstva baron Rudolf von Mor- can, ki ne bio star niti 30 let. Kapetan von Morcan je zvršo rekordne polete v Afriki 1937 1. v Ameriki 1938 I. i na Vzhodi 1939 1. i dobo naslov Kondor- Flieger. Po svedočbaj njegovoga župnika Eggersdorfera je bio pokojni primer žive vere, vsik- dar pripravleni za slüžbo Bogi — vojak boži. V njegovom dnev- niki so zabeležena sv. obhajila i je tüdi ta Pripomba, da je bio vsako nedelo pri sv. meši. Španija. Svečandsti zmage V Madridi. 21. maja so bile v Madridi dovršene svečanosti zmage. Od vseh strani so prišli Španjolci, da na navdüšeni način pokažejo veselje nad zmagov. General Caudillo Franco je v znak vere i zahvalnosti svojo zmagovalno sablo posveto Bogi v dar. Svečani Obred se je vršo v cerkvi sv. Barbare, kam so prinesli tüdi križ iz Barcelone, ki so ga meli krščeniki s sebov ob priliki zmage pri Lepanti. Sablo je iz Francovih rok spri- jao i njemi podelo blagoslov toledski nadškof kardinal Goma y Thomas. Palestina. Generalni prior karmeličanov je določo posebno komisijo, ki naj razisküje i širi starodavno liturgijo v cerkvi bo- žega groba v Jeruzalemi. Komi- sija ma nalogo, da naj s tem nad 700 let starim obredom, do šteroga so meli pravico samo karmeličani, seznani vernike vse- ga sveta. Dva črnca — škofa. Prvi- krat v zgodovini Cerkve sta bila dva zamorca povzdignjeniva za škofa. Papa Pij XII. je imenüvao za škofa msgr. Ignacija Ramaso Zandratano na otoki Madagaskari i Josifa Kivanuka v Ugandi. Boži zakon od hišnoga zakona, 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Mešani zakoni. Da bosta zaročenca v za- konu resnično dosegla to notra- nje zedinjenje, morata biti v vseh važnih stvareh istih misli, istega düha in čustvovanja. Najvažnejša stvar pa je sveta vera. Zakon je srečen samo takrat, če sta oba prepojena z istimi živimi verski- mi čustvi. Ako soproga nista edina v najvažnejši stvari, namreč v veri, pride v družini do mnogih ne- soglasij: katoliška stran je v ne- varnosti, da pade v versko mlač- nost, ali da sploh popolnoma pozabi na svoje verske dolžnosti. Tudi v povoljnih okolnostih je v mešanih zakonih krščanska vzgoja otrok zelo otežkočena: katoliški roditelj in otroci so v veliki nevarnosti. Radi teh vzrokov Cerkev najstrožje prepoveduje mešane zakone in jih nikoli ne odobrava. Da se zabrani večje zlo, dovoli Cerkev mešane zakone radi važnih vzrokov, toda samo takrat, če ima zagotovilo, da bo- do vsi otroci katoliško krščeni in vzgojeni, in če so odstranjene nevarnosti za večno zveličanje. Če nekatoliški zaročenec ne pristane na te pogoje, Cerkev ne more dovoliti mešanega zakona. Tudi kadar Cerkev dopusti poroko z nekatoliškim drügom, moramo poudariti, da se sme zakon skleniti samo po katoliš- kem obredu. Katoliška stran ne sme nikoli, ne pred poroko niti pozneje pred nekatoliškim du- hovnikom, izraziti svoje volje za zakonsko življenje. Cerkvena oblast kaznuje tako grešno deja- nje z izobčenjem iz Cerkve. Hkrati moramo tudi omeniti, da je za- kon, ki ga katoličan sklene po nekatoliškem obredu, pred Bo- gom in pred Cerkvijo neveljaven. Kongres Kristusa-Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Igra o kraljevstvu božjem. Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka kaka Veličastna skupinska igra, pri kateri Sodelujejo tisoči igralcev in se zato vrši na pros- tom. Tudi na našem kongresu bo v soboto, 29. julija, proti večeru na Stadionu taka pred- stava, ki obeta biti največja pri- reditev v monumentalnem slogu take vrste v naši državi in naj- brže v Srednji Evropi sploh. Težko bo pri tej prireditvi go- voriti o predstavi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo „gledaliˮ prav tako kakor tisti, ki bodo „igraliˮ. „Igralcevˮ bo nekaj nad 3.000, računamo pa tudi vsaj na 20.000 gledalcev. Vsi skupaj bodo izvajali „Igro o kraljestvu božjemˮ, katere be- sedilo je napisal Niko Kuret. Celokupne vodstvo prireditve in vrhovno režijo ima g. Ivo Peršuh. Sodelovala bo takorekoč vsa Slovenija. Organizirajo se nam- reč zbori iz skoraj vseh sloven- skih dekanij, ki jih zbira in vadi g. kaplan Davorin Petančič. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo ta monumentalna igra naj- večja privlačnost vsega kongres nega sporeda in da bo tudi svo- jevrsten gledališč dogodek, ka- kšnega tudi v največjih kultur- nih središčih ne zmore vsako desetletje. V igri sami se prika- zuje vlada Antikristova in zmaga verne mladine. Igra zajema vso problematiko sodobnega sveta z vsemi njegovimi ideološkimi stru- jami in bo za zbrane množice gotovo razodetje, še bolj pa mo- gočno doživetje edine rešilne ideje, ki preostaja sodobnemu svetu: ideje o kraljestvu božjem na zemlji, ki ga je treba uresničiti. Cerkveno leto v slovenskih pesmih in šegah. Za sredo, 26. julija, se pri- pravlja namesto konvencionalnih „akademijˮ prireditev svoje vrste, Po zamisli in v sestavi Nika Kmeta se bo namreč izvajalo v revijalnem slogu „Cerkveno leto v slovenskih pesmih in šegahˮ. Prireditev bo imela tri dele: Advent in božič, Post in velika noč, Od pomladi do jeseni. Naj- značilnejši slovenski narodni običaji za razne praznike se bo- do vrstili v umetniški stilizirani obliki z vsemi pesmami in dru- gimi vložki. Koreografsko vod- stvo ima prof. Marijan Dobov- šek. Prireditev je namenjena predvsem tüjim gostom in bo zato v narodno propagandnem oziru ena izmed najodličnejših prireditev letošnjega leta. Zami- šlena je na prostem in sicer na dvorišču Auerspergovega dvorca. SESTANEK V FRANCIJI. 2 julij: Toury (Eure et Loir) na progi med Etampes — Orléans; za skupni obed se takoj Javite na naslov: Benkovič Kalman, chez Mr Pavard Ercerville, par Outarvllle (Loiret). Nemiri na Češkom. V Kladni na Češkom so neznani morilci vmorili šefa nem- ške policije Knies Viljema. Nem- ška oblast je zahtevala odstop župana i podžupana, če se mo- rilce ne najde v 2 dnevoma i je prepovedala spravišča na pros- tom za celi srez, zaprla kine i gledališča, zaprla šole vse, ar prej vučitelje i profesorje hujskajo i od 8 večer zajtra do 5 morajo biti vsa vrata na cesto zaprta. Nemška oblast je tüdi razpüstila i razorožila državno Češko poli- cijo v Kladni. Mesto mora pla- čati 700.000 kron kazni. V drü- gom mesti Češke pa je nemški policist strelo češkoga k smrti. Vnogo Čehov je pribežalo na Pol- sko, gde nastavlajo češko legijo. Angleško-Japonska svaja. Naj Angleži ne bi dovažali Kitajcem orožja i živeža, so v Tjencini na Kitajskom zaprli do- hod angleškim ladjam do ang- leškoga déla Tjencina. Angleška vlada se protivi z ostrimi pro- tivdarci. Anglija je predlagala sestanek, da se na miren način odstrani nesoglasje, a Japonska je te predlog odbila. Horthy za prijatelstvo z Jugoslavijov i za papove poslanstvo, da se dosegne mir sveta. Regent Madjarske, Horthy je v svojem govori naglašao, da Madjarska mora poglobiti svoje prijatelstvo do Jugoslavije. Zed- nim je, čeravno kalvinec, nagla- šao, naj sv. Oča pozove držav- nike velikih držav na sestanek, na šterom bi ti rešili mirnim potom viseča politična pitanja, da bi se nevarnost boja odstranja. Nemške i poljske narodne menjšine brez pravic. Nemške oblasti so začele jemati v Nemčiji živočim Pola- kom njim dozdaj dovoljene na- rodne pravice. Polska oblast je na to razpüstila vsa nemška dru- štva na Polskom i prepovedala naročitev i pošilatev nemških listov v Polsko. Prostore nemških drüštev na Polskom so dobila polska društva. V osmini Telovega. Ne vem, zakaj je vlak imel polurno zamüdo, v Troyesv ne- deljo 11. junija. Seveda se je na- ša vrla izseljenka Barica že moč- no bala, če morda sploh nisem prišel. Njeni patron naju je pe- ljal z autom proti 25 km odda- ljenemu Longsols. Med potjo mi pripovedujejo, kaj jim pišejo naši iz Nemčije: večji zaslužek in bolj urejeno delo. Ni čuda, če potem mnogi dobivajo skomine, če se sme tako reči. Ko smo se vozili po malo slabši poti, smo delali take ob- lake prahu, da gorje pešcem in biciklistom, ki so ostali za nami! Maša je bila večkrat ozna- čena, zato je prišlo tudi izredno veliko Francozov, to se pravi Francozinj, ker so se moški v tej vasici preveč odvadili cerkve. Francozinje so bile tokrat zelo pogumne: pete so latinsko Glo- ria in Credo, ker naši izseljenci niso pravočasno začeli s petjem. Evangelij mi je dal priliko, da sem govoril o vzrokih, zakaj na kmetih „ne pridejo na Svatboˮ, Seveda francoski in slovenski. Obed sem imel pri zelo prijaznem patronu, ki je povabil tudi gospo ene naše izseljenke, s katero sta se pripeljali prek 60 km daleč na sestanek, Seve- da z lastnim autom patronke. Večernice so hitro minile in čas slovesa je prišel. Izseljen- cem je bilo zelo težko, da sem moral tako hitro oditi. Ponovno se mi je mlada izseljenka v le- pem govoru zahvalila. V manj kot 25’ je auto prevozil več kot 25 km, Seveda večkrat z brzino prek 100 km. Vlak ni tako hitro vozil proti Parizu. Camplin. 25. junija 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired je to nedelo 25. junija po večernici v Črensovcih. Večernice ob 2. Vsaki je svoje sreče ko- vač ! Zato, naj dne 9.julija 1939 nišče ne ostane doma, pridite na Stadion SK Mure v Soboto zad- večara po večernici na veliko tombolo. Sküpno bode 1500 kra- snih i dragocenih dobitkov v vrednosti nad 30 jezero dinarov. 15 novih i krasnih biciklov, 40 ženskih i moških prvovrstnih vür pa drügi lepi dobitki, obleke, go- spodarske i gospodinjske potreb- ščine, porcelani, glažovina itd. itd. Cena kartam je samo Din 3.- Pridite vsi i zadovolni bodete ! Namen te velike tombole je, da bi kak največ lüdi dobilo lepe i koristne dobitke! Otvoritev trgovskoga do- ma v Soboti. V nedelo, 18. ju- nija se je odpro trgovski dom v Soboti. Pri tom dogodki so go- vorili predstavnik trgovske zbor- nice z Ljubljane, župan Sobote, poslanec sobočkoga sreza i pred- sednik trgovskoga gremija za so- bočki srez. Govorila sta tüdi za- stopnik Zveze trgovskih zdrüženj i zastopnik trgovskoga drüštva „Merkur“. Isti dopodne je ko- rakalo do jezeropetsto Sokolov i Sokolic po sobočkih vulicaj v najvekšem deži Premočeni do kože. Dešč njim je pokvaro na- stop. Na grobe legionarov so pa položili lepi venec i lepo spevali pri toj svečanosti. Glavna sküpščina trgov- skih zdrüženj se je vršila v Soboti 18. junija, štere se je vde- ležilo 196 delegatov. Na konci seje so se vršile volitve, za na- mestnika v nadzorni odbor je zvoljen tüdi g. Cvetič. Za trgov- ski dom je gremij trgovcov soboč- koga sreza darüvao tristojezero dinarov. Podporo je poslala tüdi banovina. . Za mladinski tabor v Ma- ribori so darüvali izseljenci v Longsols 11. junija 100 Fr. Občni zbor invalidskoga zdrüženja za lendavski srez se vrši v Odrancih v šoli 29. junija ob 10. vüri. Vsaki naj prle po- slüša po zapovedi sv., mešo. De- legat z Ljubljane pride ob 10. Motovilci. Na Telovo smo napravili lepo procesijo k Gradi i to pod vodstvom možkoga spola. Ar so dekle večinoma v tüjini za krühom, smo mi možje z ženskami i nešternimi dečki iz celoga srca spevali Presvetomi Oltarskomi Svestvi na čast. Rožni venec so možki molili naprej. Darüvali smo na več sv. meš, naj Srce Jezušovo blagoslovi nas i naše v tüjini. Našo procesijo so povekšali verniki iz Kruplivnika i Vadarec. Na podporo Novin so da- rüvali v Din. sledeči: Benoit iz Auxillaca 13.40, Kotnjek Marta, M. Polana iz Francija, 24, Lac- kovič Kristina, Hotiza iz Francije, 16.35. Bog povrni! Vančaves. G. urednik do- volite nam malo prostora v No- vinaj. Posebni novic nemamo. Živemo v miri, mamo dosta dela na poli. Dosta naših dragih nas je zapüstijo i odišlo v tüjino za delom. V Nemčijo ji je odišlo 42 v Francijo pa 4, nekaj jih mamo še od prejšnjih let v tü- jini. Tak jih je v tüjini vsega vküp 65. Neje to veselo, ali ka, Siromaki smo, moremo da si nekaj prislüžimo. Kak je znano, se vrši „Prekmurski tedenˮ i proslava zedinjenja v Soboti. Mi pravimo na to samo, da smo že lansko leto proslavili zedinje- nje v Črensovci. Zakaj nam treba še več? Vmrla je v Trnji po 4 dnevnom betegi v 86. leti sta- rosfti Grašanovič Leopoldina, že- na + Grašanovič Antona nota- riuša v Črensovcih. Molimo za njo. Njenim ostalim naše sočütje. Vmrla je v Čakovci v 60. leti starosti po štiriletnom teš- kom betegi i trojoj operaciji Krist Marija, punica šolskoga upravitela g. Lutar Števana v Čren- sovcih. Pokojnoj, mnogo trpečoj düši naj bo Srce Bože plačnik, nje- noj rodbini naše globoko sožalje. Novine so naraste me- seca junija za komadov: 38 v Nemčiji, 1 v G. Lakoši, 1 v Len- davi, 10 v Franciji, 1 na G. Bis- trici, 1 v Čačaki, 1 v M. Polani, 1 v Canadi, 1 v Küzmi, 2 v Ljubljani, 2 v Vidoncih, sküpno za 59 komadov. Odpadnole so: 1 v Nuskovi, 2 v Odrancih, 1 v Šülincih, 2 v Franciji, 3 v Tur- nišči, 1 na Petanjcih, 1 v Tro- povcih, sküpno za 11 komadov. Čisti narastek 48 komadov. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slo- venski narod, njegove liste i je razši- rila. Sv. Ciril i Metod naj njima spro- sita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev. Kolodvor v Varšavi zgoro. V glavnom mesti Polske, v Varšavi je nekak vužgao kolod- vor. Kvara je deset milijonov. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Škrilec Ferenc, 18. honvédezr. Karánsebes. Pisano 21. III. 1916. Poštüvani dühovnik! Lübeznivi naš dühovni oča, hvalen bojdi Jezuš Kristuš i Marija, z teimi lübeznivimi rečmi ji najoprvim lepou pozdravimo ino njim naz- nanimo, ka mo mogli na kratek čas na tou strašno bojno poule odpotüvati. Zato lübi naš dühovni oča Želemo mi, da bi ešče mo- gli to zadnjokrat našo lübo do- movino s kem počastiti, štero smo že dvajsti mesecov nej vidli. Vzememo zato od nje tou malo slovo. Bog zna, ali pridemo več v te lübi naš slovenski kraj. Zato mij ščemo ostati Oči nebeskomi, Mariji materi i njim lübleni oča dühovni verni Sinovje do zad- njega časa našega. Z Bogom, o ti lejpa Krajina naša Slovenska, štera si nas ohranila ino za vo- jake darüvala i za bojno pripra- vila. Z Bogom tüdi naši dühovni pasteri, Šteri ste nas na dobre navuke včili. Tüdi z Bogom naši roditeli i vi lübi brati i sestre, šteri ste z nami dosta trpeli. Tüdi z Bogom vsi sosidje, s šterimi smo se veselili i vesele pesmi spejvali. Z Bogom vsi Poprejk, štere smo vas vu velkoj nevoli i žalosti nahali doma. Bog vam bodi smileni i Marija mati boža naj vam boude na pomoč vu vsej nevolaj. Marija svétoga rož- noga venca bodi nam na pomoč zdaj i vu vöri smrti naše Amen. Slovo piše: Škrilec Ferenc s Kro- ga, Šaberla Ferenc z Motovilec, Rituper Karol s Strükovec. Gaber Franc, K. a. K. M. Vormatster auf S. M. Schiff. Salda Marlnefeldpost Pola. Pola, 5. IV. 1916. Dragi moj oča dühovni! Iz globočine srca mojega njim po- šlem eden lepi Pozdrav, s šterim njim želem, ka njim najbole po- trebno, ka do mogli dugo let vrejüvati i sigdar lüdem do rok davati Marijin list i Novine. Dragi moj oča dühovni, jas njim na znanje dam, ka sam njuve No- vine i dva Marijiniva lista v roke dobo. Pa njim trno srca lipo za- hvalim na njuvoj dobroti, ka so mi poslali, štero sam jij proso i želo od njij. Predragi moj oča dühovni, nadale ji prosim, naj mi pošlejo Marijin list tüdi či so mogoči, da vidim na mojem srci, ka je Marijin list nej od kvara. Či sam ga mogoči dobiti, Vej njim jaz še peneze Pošlem 1. maja i tak njim tüdi na znanje dam, ka sam njim jaz že poslo 3 korone na Novine i na njüv trüd, ka so vse vküper 4 korone, pa bi jaz trno rad znao, či so v roke dobili peneze ali nej. Naj mi dajo odgovor, peneze sam njim poslao 31. marciuša. I tak nadale ostanem z Bogom i blaj- ženov divicov Marijov z našov pomočnicov njuv vören krščenik stoječi s Spodnji Slaveč, v faro sam k Sv. Jüriji i tak sam zdaj na bojišči pri marinaraj na vodi. Ostanem njüv vören sluga. (Odposlana pisma širiteloma, da je izročila piscoma.) „Narod, ki ne rodi več dece, ne več sloboden.ˮ S temi rečmi je predložo francoski ministerski predsednik Daladier v parlamenti zakon, šteri strogo prepovedava i kaš- tiga vsako djanje, štero prepreči poprijetje i rojstvo človečega bitja i vsako agitacijo za to grešno djanje. Pred 200 leti je Francija mela edno petino vsega prebivalstva v Europi, dnesden pa ma že več trüg kak zibelk. Od 1. 1935. dozdaj je 42 jezero več mrtvih kak rojenih. Borba proti veri i cerkvi je rodila po- kvarjenost naroda, šteroga obstoj je s tem ogrožen, Viničarski kongres. Dnes tjeden se je vršo v Jeruzalemi poleg Svetinj viničar- ski kongres, šteroga se je vde- ležilo do trijezero viničarov. Go- vorio je tolažile reči viničarom predsednik senata dr. Korošec. Poleg njega je govorio tüdi mi- nister Snoj. Ka pravi uradno poročilo od obiska kneza Pavla v Nemčiji. Uradno poročilo pravi „da bo zavüpanja puno prijatelstvo, ki veže Jugoslavijo, Nemčijo i Italijo, steber mirü v Europi i trden oslon za vsako tvorno politiko." ZAHVALA. Vsem, ki ste izkazali ljube- zen in spoštovanje moji dragi mamiki Leopoldini Grašanovič s tem, da ste za njo molili, jo spremili na zadnji poti in me potolažili, izrekam prisrčno zahvalo. — Bog povrni ! Trnje, 19. VI. 1939. Grašanovič Deziderij. Pošta. Gutman Alojzija, á Pailhes. Hvala lepa za karto iz Lurda. Raščan Vinko, á Deselig. Sprejeli smo maju- ša 92.25 din. Na lansko leto je bilo 48 din duga, na letos je tak ostalo sa- mo 44 25 din. S tem ne še plačana le- tošnja naročnina, zato ne ostalo nikaj više za sv. mešo i podporo. Virag Marija, ferme SL Etienne. Peneze sprejeli. Novine 1 kniga plačana, je šče nekaj viška. Na koj naj to obrnemo? Gumilar Aleksander, Vidonci. Pošlite nam točen naslov Kerec Viktora v Nemčiji. Njegove Novine so prišle na- zaj s pripombov, da je naslov nepo- polen. Horvat Marija, Sv. Sebeščan. Lani si mela z Žganjar Marijov Novine. Sprejeli 90 Din te dni. Za Brodara prepisati Novine. — Ferenc Alojz, A Ponay Anzoner. Sprejeli 24 Din. — Kočar Mihael, G. Slaveči. Novine vaše.hčeri Adele so prišle iz Fran- cije nazaj. Javite nam njeni novi točen naslov. Jakič Trezika, Sept Menles. Sprejeli 63.75 Din. Novine i M. Liste poslali. Gutman Alojzija, Pailhes. Sprejeli 36.50 Din. Zelko Marija, Chicago. Sprejeli 130 Din. Kotnjek Marta, Auxillac. Sprejeli 24 Din. Prosimo, da opomeneš domače, naj plačajo Novine, dozdaj neso je. Lackovič Kristina, Quxillac. Sprejeli 134.76 Din i po želi obračunali — širitelje, pošlite ali prinesite novo- letne naročnino. Vabilo na občni zbor Agrarne in gospodarsko podporne zadruge z. z. n. z. v Črensovcih, ki se vrši 29. junija v Črensovcih v Našem Domi ob 11 vüri predpoldnevom s sle- dečim dnevnim redom t 1. Čtenja zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1938. 4. Poročilo revizijskoga poročila. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedanom časi občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti z istom dnev- nim redom novi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. „Na kolo pa, ve vidiš, da sam ti ne mela kaj dati. Drügič nas kaj pohodi.ˮ Večer se je zébrao v šoli Pesmarski zbor, da bi se včili nekaj pesmi za Petrovo, štero je glavno proščenje v dolinskojvesi. Dečki so odnesli za te tjeden harmonij v šolo. Vseh dvajseti obrazov je Janček gledao pred sebov, gda je stao pred harmonijom. Kak mrtvi kepi so prvi hip stali okoli njega, samo oči, nasmejane pa globoke, kmične pa bistre, so svedočile, da se v njih skrivle Znotrašnje živlenje. Glava je bila pri glavi. Gda so pa odprli vüsta i so se glasi razlejali po velkoj šoli, je Janček začüto, kak glo- boko znajo doživlati vsebino pesmi. Glasi so trepetali, močni pa žmetni, kak da bi je sklesalo samo živlenje. Vidilo se njemi je, kak da bi se ta velka šola spremenila v velko ravnico, iz štere je rasla pesem za pesmijov, lepa i mehka. Pesmi so se tr- gale za pesmijov, vedre, obdane z milinov, žalostne, obdane s tužnostjov. Ravnica, po šteroj so se sprehajale pesmi, lepe doma- če pesmi, se je vidila Jančeki. Janček jih je gledao. Pre- vzela ga je toplina pa mehko občütje, s šterim se prelevčejo pesmi iz njuvih prs. Gledao je njuve žmetne pa raskave roké. Gledao je je slabo oblečene, bose, zmantráne od žmetnoga dnevnoga dela i se čüdivao, kak vedra pa mehka pesem jim je vrela iz prs. Vido je, da ma Roza velke pa globoke oči i bi vsikdar kaj rada brbrala, da ma Lizika vesele oči, a mehek pa lepi glas, da ma Tilika ognjeviti pogled, šteri zna vsikdar kaj še- petati. Lipič, z visikim čelom se moško drži, Števekov obraz se pa raztegne na smeh, Jožek pa se rad ponaša s svojim globokim glasom. Mehki glasi so plavali po šoli, podpreti z moškimi glasi. Lizika je pri spevanji vo- dila zbor kak prednjega. Zbor njoj je pripoznavao prednost i zato ne bilo nikaj čüdnoga, če njoj je to pripoznavao tüdi Janček. „Gda pali pridemo vküp?ˮ je je pitao Janček, gda so se razhajali. »Vsakši večer. Petrovo je že pred dverami, trbé napnoti vse sile, da bo kem lepše," so pravili vsi poprek. Vünéj so sedeli dečki v grabi i si pripovedavali vesele dogodke, da se je njuv glasen smeh razlegao v tiho noč. Po- mali so se tüdi oni zdignoli za pesmarami. Te so šče na križo- potji sküpno zaspevali nekaj pesmi, ki so mehko klonkale na okna, za šterimi so v senjaj po- slühnola srca deklin. Janček je šö na štale, gde je tak prijetno dišalo novo seno i bela mesečina svetila skoz od- preto lüknjo na strehi i legeo. Lizikina mlada podoba nje- mi je plavala pred očmi. Njeni zagoreli obraz ga je gledao. Njene oči s čarnim gledaščekom so ga privlačile. Bile je nekaj v njenoj düši, ka je zaman iskao indri, ka, sam ne znao. Ne bio to nisiki nagon, ki bi ga vlekeo do nje, ne samo njeni smeh, šteri ga je šteo nasititi, ne samo prijetni razgovori, gde se je na- pajao ž njenim glasom. Ne, to je bila tista močna sila, štera je ne dopüstila, da bi se je dotek- no z zamazanimi rokami i Po- gledno z nečistimi očmi... Nešče je zajuvkao, da je glas ostro pa zategnjeno pretr- gno nočno tišino, dokeč se ne porazgübo negdi nad njivami. Jančeki se je nabrao smeh na vüstaj. I s tem blaženim is- mehom je trdno zaspao. IV. Po vesi je zaspevalo kle- panje klepačov i po senožetaj so se zablesketale kose v rosna- ta jütraj. Lüdje so kosili trave. Janček je pomagao v Vrbji oči kositi. Rad je delao. Vsigdi je rad prijao za delo. Starejši v vesi so ga celo stavlali svojim nemarnim sinom za vzgled: ,Vi- diš, Janček je takši gospod, pa tak dober težak. Posebno ga je veselila koš- nja na senožetaj. Tüdi dnes za- ran, šče pred zorjov, sta vzela z Očom kose v kleti, si zateknola vodér i prišla prek po vratnicaj do senožeti. Ne je bila velka, samo duga krpa velke pa goste trave. Zagrizla sta se v travo z naklepanimi kosami, kosila pa mahala, da je trava s šomatanjom kapala nakla. Plast za plastjov se je vtegüvala za njima, od časa do časa je šteri prehenjao, se zravnao i obrisao s prgiščov trave svetlo koso, zamazano od krtovinjekov pa grlin, jo nabrüso s kamlom, da je jasno parezko odmevalo v joušov log. Narava se je kopala v jütrašnjoj rosi, štera se je lesketala po travi, zrak je bio napunjeni s prijetim dišcom rož. Včasi sta prišla do kakšego gnezda i preplašen fti- ca je zletela pred kosov ž njega. Pomali se je začnolo zdigavati sunce, da popijé vso roso. Ro- bača na hrbti se njima je držala kože i potemnela od znoja, gda je začnolo sunce pripekati. Pa vendar sta ne čütila nikše zman- tranosti. Miškec je prineseo za zaj- trk cvrtino z mesom, načetek krüha i pint vina. Sela sta si v senco vrbe. Na küp trave sta vrgla kaput i sela na njega. Pri- jetna zavest njeva je obišla, gda jima je pogled plavao po po- košenoj senožeti. Miškec je šö te čas raztepat plastovjé. „Bog vama blagosloviˮ, je zmešao Jančeka znani glas, gda je ravno napičo na vilice falat mesa, pa njemi je roka prlé za- stanola. „Bog plati za pošteno rečˮ, se je obrno Janček i zagledno Liziko, štera je nesla v capi zajtrk domačim koscom. „Vüva sta bole raniva,ˮ je narahi zaredečila. „Henjaj malo, kama se tak paščiš? Malo si gutni,ˮ njoj je Janček ponüdo vino po doma- čoj šegi i pri tom sta se srečala s pogledi. (Dale 4 NOVINE 25. junija 1939. MISIJONSKA POROČlLA La Cisterne, Chile. Prečastit gospod! Precej hüdi že morate biti na mene, ko se Vam do danes še nisem nikoli oglasil, čeprav mi Vi pošiljate Marijin List i Novine že nekaj let. Ne bom se opravičeval. Krivda je moja in Vas samo prosim, da mi oprostite. Predvsem Vas opozarjam, da se več ne nahajam v Magaljanesu, kamor mi lista pošiljate, ampak v Santiago, glavnem mestu, kjer ravno končujem tretji letnik bogoslovja. Časa pa za čitanje nimam preveč. Toplo se Vam zahvalim, da ste mi lista do sedaj pošiljali. Tudi Vam čestitam na Vašem delu, ki ima tolikšen pomen posebno danes, ko je val brezverskega mišljenja zajel ves svet. V Vaših listih najdejo naši dobri očetje, naše zlate mamice, naša krepostna mladina potrebno hrano za njihove duše, oporo v težavah, luč v dvomih, orožje v bitkah s sovražniki naše sv. kat. vere. Bog naj bla- goslovi Vaš trud, da bo v dušah obrodil bogate sadove večnega življenja. Z molitvijo Vas bom od tukaj tudi jaz podpiral z vročo željo, da ki oba lista hodila vedno po poti napredka v vsakem oziru. Versko stanje v naši čilenski republiki je deloma precej žalostno. Na ozemlju, ki meri tri Jugoslavije (751 km2), živi raztresenih le 5 miljonov pre- bivalcev. Zaradi te raztresenosti je verska oskrba zelo težka. Skoraj ni du- hovnika, ki po nedeljah in praznikih ne bi bral dve sv. maši, eno v svoji Župni cerkvi, drugo pa kje drugje, včasih do 8 ali 10 km daleč. Ker je du- hovnikov veliko premalo, se še najdejo ljudje, ki o veri Čisto nič ne vedo. Socijalne razmere so hudo zamotane. Na eni strani bogataši, milijo- narji — na drugi pa revno, mnogokrat beraško ljudstvo, ki nima zadostnih sredstev, da se preživlja. Zato je tukaj komunistična agitacije našla plodna tla. Danes je komunizem v ljudskih masah globoko zakoreninjen, posebno v mestih. Ravno se nahajamo pred volitvami za presidenta. Tudi komunisti imajo svojega kandidata in ne daj Bog, da bi on prišel gori, ker tedaj bo Čile kmalu zasloval kot druga Meksika! Vendar se na drugi strani opaža na vseh straneh razveseljivo versko prebujenje. „Če je res, da ima šatan že svojo fronto, ima svojo fronto tudi Kristusˮ. To kar je naš veliki vladika Jeglič izrekel za Slovenijo, je resnično tudi za našo republiko. Posebno mladina se prebuja, kipi, hrepeni po višjih idealih, ki niso samo zemeljski užitek, ki so nad materijo. Ravno pred tremi tedni je ona imela svoj sijajno uspeli „katehistovski kongresˮ, da se poglobi v resnicah naše sv. vere, da najde novih smeri, kako pbnesti te resnice med najgrše plasti naroda, da začne vendar že po njih živeti ter se reši propada, ki mu drugače preti. Tudi kat. akcija je dobro organizirana ter navdušeno deluje. Po pra- vici torej lahko upamo v boljšo, veselejšo bodočnost. Še bo treba borb, ve- likih žrtev... teda zmagala bo končno le božja stvar. Slovencev nas je tukaj malo: štirje Salezijanci, sedem ali osem usmi- ljenk ter kvečjemu do 10 drugih Slovencev, obratno je pa mnogo hrvaških izseljencev. V samem Santiago jih bo menda 3.000; približno toliko tudi v Magaljanes-u, in nekaj še raztresenih drugje. Organizirani so precej dobro, samo svojih duhovnikov nimajo, pa si jih tako zelo želijo! Menda bomo res morali mi štirje poprijeti za to delo! Bo že Bog določil kdaj in kako. Za zdaj je glavno, da se temeljito pripravimo za sv. mašniško posvečenje in za vzvišeno ter težko delo, ki nas čaka. Pomagajte nam, prosim, tudi Vi z Va- šimi cenjenimi molitvami. Posebno jaz jih potrebüjem, ko se nahajam pred sprejetvijo subdijakonata. G. Šnurer (iz Topolovec) končüje drugi letnik; g. Horvat in g. Sočak bosta pa, če Bog dá, začela prvi letnik prihodnjega marca. Kot sem že zgoraj povedal, Vas v svojih molitvah ne bom pozabil. Tudi naše drage Slovenske Krajine ne bom nikoli izkljüči! iz svojih ubogih molitev. Devet dolgih let bo kmalu odklenkalo, od kar sem se zadnjič po- stavljal od nje in se ne spominjam dneva, ko se z Jezusom ne bi bil pogo- voril o nji in za njo. On in pa Marija naj jo ohranita verno, temeljito kre- postno in katoliško, vdano sv. Cerkvi, papežu in svojim dühovnim voditeljem. S hvaležnimi in spoštovanimi pozdravi vdan v Gospodu Martin Maroša, S. S. S. Tudi jaz pošiljam srčne pozdrave Vam, vsem poznanim in vsej Slo- venski Krajini, na katero vsak dan mislim in zanjo molim. Priporočam se Vašim molitvam in vseh dobrih src Slovenske Krajine, da bom tako srečno dospel do svojega cilja in če Bog da, vse povrnil z mo- litvami in tudi z enim obiskom. Bog daj! Franjo Schnurer. Školnik Kristina, Hufenberg über Köslin. Prečastiti g. ured- nik! V imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam i vam želem še vnogo let zdravja, da bi lehko vrejüvali te dobre liste, s šterimi tolažite nas, ki smo v toj mrzloj tüjini. Posebno nam, ki smo v tom kraji, je žalostno v tüjini, ar nemremo pogosto k sv. meši. To pa zavolo toga, ar nega v bližini katoličanske cerkvi. Tüdi tü v Nemčiji sam naročnica va- ših listov, bodo mi v velko ve- selje i tolažbo, kak so mi bili v Franciji. Zdaj vas pa ešče ednok lepo pozdravim. Pozdravlam tüdi domače, vse prijatelice, rojstno ves Domajince i celo Cankovsko faro. Pozdrav vam pošila moja prijatelica Flok Frančiška, ki pozdravla tüdi svoje starše, brata i sestre, rojstno ves Motovilci i celo gračko faro. Ošlaj Jožef, Combean Fon- taine. Velespoštüvani g. uredniki Vu imeni Jezuša Kristuša i bla- žene Device Marije vas najopr- vim z srca lübezni pozdravlam. Nadale se vam prav srčno zah- valim na rednom pošilanji No- vin i Marijinoga Lista, šteriva sta mi najvekše veslje v toj mrzloj tüjini. Naznanjam vam tüdi, da sam mesto spremeno. Osta- nem nadale naročnik listov. Papež Frančiška, á la ferme le Bondlen. Prečastiti g. urednik! V začetki mojega pisanja vas najprle lepo pozdravim i vam želem dosta sreče i božega bla- goslova, da bi mogli šče naprej vrejüvati naše Novine, štere z velkim veseljom čtem. Lepo se vam zahvalim, da mi je tak red- no pošilate. Naj nam vas Bog ohrani šče vnogo let, da bote po našij listaj tolažili izseljence. Šče ednok vas pozdravim. Po- zdravlam tüdi svoje domače na Gredaj, soside i znance, Koce- tove i Klepcove v Črensovcaj. Ritlop Terezija, Francija iz Črensovec. Prav prisrčne pozdra- ve pošilam g. uredniki Novin i vsoj dühovščini, mojoj lüboj materi i vsem domačim. Poz- dravlam vse znance iz okolice Vineuil i se njim zahvalim za vso meni skazano lübezen. Na skorašnje svidenje, če bo boža vola. Srce Jezušovo naj vas bla- goslavla. Venta Julka, á Bonvllle. Pre- častiti g. urednik ! Sprimite naj- prle prav iskreni pozdrav v imeni lüboga Jezuša. Lepa vam hvala na rednom pošilanji Novin i Marijinoga Lista, ar mi je to najvekša tolažba v toj mrzloj tü- jini. Zdaj sam preminilá mesto i odišla k drügomi gospodari. Hvala lübomi Bogi, jako sam zadovolna, najbole zato, da leh- ko idem vsako nedelo k sv. meši. Prišla sam k Poštenomi gospodari, ki da vsakomi delavci po nedelaj počitek. Tü v nedelo ne delam, v ‘prejšnjem mesti sam pa dostakrat ne znala za nedelo. Šče ednok vas, g. ured- nik, lepo pozdravim. Pozdravlam vse izseljence, posebno izseljen- skoga dühovnika g. Camplina. Ne morem pozabiti veselja, ki smo ga izseljenci vživali 9. aprila na Gravelle. Album fotografij. Člani Podmladkov Jadr. Straže in Rdečega križa VII. in VIII. razreda Samoupravne real. gimnazije v Soboti so pripravili dva obsežna albuma fo- tografij in umetniških prilog, da ju od- pošlejo svojim prekmurskim rojakom v pozdrav in bodrilo. Albuma sta vrejena po zamisli dijakov Samih. Na prvi strani kaže le- pa slika našega mladoga kralja Petra II, obdanega od državne trobojnice, ki naj svedoči, kaj pomeni prekmurski mladini naša skupna, s tisočletnimi borbami priborjena držáva. Na nasled- njih straneh se vrstijo številne foto- grafije najrazličnejših krajev iz vsega Prekmurja, ki jih krasna po dve umet- niški prilogi akad. slikarja g. Jakoba in stud. kip g. Küharja, prekmurskih do- mačinov, in več umetniških motivov fotografa g. Kološe. Zaključujeta pa album sliki dijakov obeh najvišjih raz- redov, poslopja drž. real. gimnazije v M. Soboti in nekaj posnetkov iz Prek- murskega tedna, najnovejše in zgodo- vinske manifestacije prekmurske na- rodje in državne zavesti. Da bi albuma prišla se bolj do izraza, spremljajo vsako sliko pesniško razmišljene opom- be izpod peresa abiturienta g. Šebja- niča Franca. Gornja albuma bodo Soboški viš- ješolci poslali te dni svojim rojakom v v Ameriki z namenom, da preko nji- hovih glavnih organizacij vsem njim povedo, da prekmurska mladina nanje ni pozabila, temveč da se zanje za- nima in se hoče v bodoče še temelji- teje posvetiti delu zanje, kot tudi štu- dija perečih slovenskih in jugoslovan- skih izseljenskih problemov v obče. Albuma sta bila od 20.—22. t. m. razstavljena v izložbi trgovine Hirschl v M. Soboti. Ob tej priliki se odbora obeh Podmiadkov najlepše zahvaljujeta gg. Jakoba, Küharju in Kološi ter vsem dijakom — sošolcem za podarjene sli- ke, gospej Brumnovi za jugoslovanski trak in g. Hirschl za prijaznost, da je bil blagohotno dovolil zastavitev albu- mov v izložbi svoje trgovine, Albuma sta izdelana dostojno, kolikor so dopuščale denarne moči di- jakov in imata znatno denarno, zlasti pa — in to si dijaki predvsem želijo in tudi upajo, da bodo to dosegnoli — še večjo simbolno vrednost. Gantarov Marko. Gantarov Marko je küpüvao ece- ke ta svinje. Tüdi kühao je po sen- jovji — pravili so njemi pečenjar. Mis- lo si je: pokažen lüden ka san nej na- vaden človik, liki bole gospocki. Naj gledajo lüdje kama v vesi odijo gos- poda. In če si z gospodov prijateo, šče Bog zna, ka vse pride. Dober si tü pa dober tam. Mogoče de šče šteri mojoj deci fermanski kuma, Pozvao je cejlo držino trgovca Repiča. I v istini cejla držina se je tüdi pripelala drügi den. Bagrlin je en- jao na Gantarovon dvorišči. Komaj so enjali, je že Gospoda sposkakala z ba- grlina. „Kak smrdiˮ, je šnofala najsta- rejša Repičova či. Komaj so napra- vili par stopajov, je že brečao Repi- čov najmlajši sin Mikloš zavse moči, poškalo se je po deski i spadno v svojen belom gvanti v mlako gnojš- nice, štera je tekla s štale. Gospa Re- pičova ga je vlekla k stüdenci, da ga opere in muvila sama pri sebi „ve le- kaj vtonemo v toj gnojšnici. To je že grdo, ka nas je pozvao na takšo smrajalino.ˮ Gantarov In Repič sta djala ko- nje v štalo. Šli so v hižo. Gda so šli po prekliti je nekaj strašno zružilo. S kühnje je bežao debeli maček. Naj- starejša Repičova čij je dregnola ma- ter „Pogledni hamico pod stolomˮ Ma- ček jo je načno i vso skotao v praji. Tüdi Gantarova žena je vidila nesrečo pa se je samo jako paščila z gospo- dov v hižo. Kak či bi prišli v vinjak za fče- le, tak so zašümile mühe. Cejli roj se jij je vzdigno. Müšnjeki so visiti od čakatura tak puni müj, ka niti edne nebi več gor Spravo. Mikloš je dregno mater: „Pogledni mama, tü pa süšijo mühe za zimo.ˮ Ge so mühe, tam lapci ne stra- dajoˮ, pravi vertinja i se nadebeli za- smijé. „Ve pravijo, ka samo kodišje nemajo müj, drügi pa vsi.ˮ Seli so si. Repičova deca so stra- šen špajs mela z mühami. Lovila so je z nosa, celo na vüsta so njim sedale mühe, tak kratke so bile. Na skledo je pa sedao cejli roj, da si je mogao z žlicov preganjati, ka si si prostor na- pravo, da si lejko zagrabo. Večkrat se je štera tüdi opoteknola v rob sklede i v žüpo spadnola. „Eden, da bi vsigdar mühe vö metaoˮ, se je smejao Gantar i vrgeo popárjene müho na sredi hiže, Repi- čovin je župa nej jako dišala, vsi so se stepati i počasi brisali žlice, Prnesli so hamico na sto. Groz- no — tisto hamico ka jo je maček vlačo pod stolom, šče vsa smetnata je bijla. Pa zavolo poštenja so si malo ti vzeti, čeravno se je gnjüsilo vsem. Praščala je tak, ka si vseli zažmao, gda si vjo. „Li si Vzemite, naj vas ni- kaj nou sran,ˮ je trücala Gantarova žena i djala pred gospo velki tanjer pun zdrüzgali masnij krumplov. Go- spa si je resan djala, hvala Bogi, si je mislila, se bar rešin toga prašnatoga mesa. Najprle je djala svojemi malomi Mikloši na tanjer, te pa sebi. Nej šče drgoč zagrabila, že njoj je mali kazao i vlekeo s krumplov vlas dugi kak strü- na. „Tü je pa od gróna nasnajžno,ˮ si je muvila gospa sama pri sebi i brisala maloga, da nišče nebi v pamet vzeo njenoga mrčanja. Mela je srečo. V tis- tom megnjeni se je zagnao v hižo cejli šereg dece. Vsi,so bilij Gantarovi. Na sredi hiže so se stavili i gledati na sto. Najmeši je celo glasno povedao: „Vse nam pojejo.ˮ Pa so ga nej čüli, ka je Gantarova že te jako navdüšeno raz- lagala gospej od svoje dicé, kak so vrli, samo drügi so lagoji i od tej se tüdi njeni navčijo božnije. Tjašek je pribežao i se obeso oči na kolena i njemi šepetao: „Či tej kaj nahajo, de moje. Jeli?ˮ Gantar je zapičo falat mesa pa njemi dao, da bi se ga rešo. Gda so drügi tou viditi, so zagnali takšo breko, ka je vsem skoz vüha letelo. „Meni tüdi. Jes san tüdi lačen. Vse nam drügi pojejo,ˮ Gantarova njim je djala vse s tanjeron, ka je ostato, na komen. Vsi so se zagnali kak vukovje k tanjeri i ga tüdi potrli, Ferenček, šteri je dobo najmenši falat, se je tak svado, ka je po hiži skakao kak či bi kršele meo. Prletela je dekla pa odegnala vse vö i tak je počasi breč potij jemao. Gospej Repičovoj se je že tej vragolij zadosta vidilo, zato je stano- la i štela iti vö zgovorom, da ide malo na bouši lüft. Pa jo je stavo Gantar; „Na zdravje našim gostom, pijmo vsakši edno kupico.ˮ Gospo je steplo pri pogledi na kupico. Vino je bilo bersnato i notri so plavale müši- ce. „Nikaj se ne bojte gospa, ve bersa nikaj ne slaboga, to je vinski cvejt, müšica pa tüdi nej krava, či jo ravno človik spije. Njoj tüdi kisilo lübi kak nam.ˮ Nagno je, da je teklo po guti, kak v čurki. Gospa je prosila vodo. „Ka? Vodo te pilij? Ve šče voda v Črevli nej dobra, nej pa v želodci po takšem mesnom obediˮ, njoj razlaga Gantar i si liže od vina mokra mustače. Gostje so komaj čakali, ka za- püstijo to mesnico. Ve je pa tüdi dej- nola kak na mrlinščeki. Vpregli so i bagrlin je odpelo Repičovo gospodo z Gantarovoga dvorišča. Komaj so spo- skakali doma s kol, je že gospa na šerci pa na dugo razlagala sosidam, ka vse so doživeli v tej par vöraj na vesnici. Soside so požirale vsako reč i jo pripovedavale dale. Vsakša je šče malo k coj djala, pa je nastanola pri- povest, ka bi lejko napisao celo knigo. Tüdi Gantarova je nej bila tüo. Gra- jao pa šinfala je te gizdave gospocke gobce, šterim je nikaj ne povoli, ka šte njim človik napravi. Sreča je edi- no to, ka sta nigdar nej več vküp prišli, ovak bi si gvišno oči vö spraskali. Šale od sporazuma na Hrvatskom. Urednik Novin so predkrat- kim hodili na Hrvatskom i pitali nekoga gospoda, ka je s spora- zumom. Odgovoro je, ka so ga že rešili. Kak? Odgovori: Spor je ostao v Zagrebi — razum je. odišo v Beograd. Ta šala zdaj kroži po celoj Hrvatskoj. OBISKOVALCEM prekmurskega TEDNA nudim dnevno sveže pecivo, vseh vrst torte, čokolado, bön- bone, malinovec, sladoled itd. Paviljon št. 43,44,45, Aleksandrova c. 18 Sidonija Pauko (Novak) Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Benko Irma, rojena Vratarič in njen mož Benko Janez, gostilničarja v Nemčavcih št. 46, sta bila dne 1. apr. 1939 obsojena prva na 6, drugi pa na 3 mesece strogega zapora, ker sta: Benko Irma dne 8. novembra 1938 v svoji gostilni odvzela Červeku Ferdi- nandu kovaču v Nemčavcih št. 25, go- tovine v znesku 900 Din, Benko Janez, pa da je istega dne sprejel od svoje žene Benko Irme gotovine v znesku 400 Din, o katerih je vedeli da je ta pridobila s kaznivim dejanjem. Pri od- meri kazni se je smatrajo sa veliko obtežilno okolnost to, da stal obtožen- ca okradla svojega gosta izrabivši nje- govo pijano stanje. Obtoženca sta zo- per sodbo prijavila priziv, ki pa je bil zavrnjen. Puhan Koloman, poljedelec iz Kobilja št. 211 je bil dne 10. maja 1939 obsojen na 3 mesece in 10 dni strogega zapora, ker je dne 19. marca 1939 v Kobilju odvzel Göncu Jožefu 1200 Din vredno moško dvokolo znam- ke „Barandoˮ, dalje ker je dne 30. januarja 1939 na potu iz Dobrovnika v Kobilje ogrožati varnost Perše Šte- fana, gozdnega čuvaja pri Našički, z resno pretnjo zločinstva s tem, da mu je zagrozil, da ga bo razrezal ter ob isti priliki segel tudi po nožu in z is- tim zamahnil proti njemu. — Ukradeno kolo je Puhan Koloman odpeljal k Lengerju Florijanu, poljedelcu v Fo- kovcih št, 12, ki ga je sprejel v hram- bo, čeravno je vedel, da je bilo isto ukradeno Göncu Jožefu, vsled česar je bil slednji obsojen na 1 mesec stro- gega zapora. Bokan Franc, krojaški pomočnik iz Sv. Jurija št. 95, je bil dne 7. ju- nija 1939 obsojen na 2 leti robije in na izgübo častnih pravic za dobo 4 let, ker je izvrševal prevaro obrtoma s tem, da je z namero, da bi si pridobil protipravno imovinsko korist, dovedel spodaj imenovane osebe z lažnim pred- stavljanjem nižje navedenih činjenic v zmotö in jih tako zavedel, da so mu le-te na škodo svojega imetka izročile in sicer: a) Büček Franc, poljedelec v Sv. Juriju v letu 1938 v več manjših zneskih 180 Din gotovine, vsled pret- veze, da je pooblaščenec advokata Kocmurja Cirila, ki zahteva denar za koleke in vknjižbene stroške, b) Frumen Anton, posestnik v Krašči v juniju in juliju 1938 v več zneskih skupno cca 800 Din gotovine, Vsled pretveze, da rabi ta denar za kolekovino Frumenove prošnje in ko- misijske stroške poslanca Benka Jo- sipa, ki bo v zadevi posredoval, c) Bohar Štefan, posestnik v Šülincih spomladi leta 1938 v več zne- skih skupno 182 Din gotovine, vsled pretveze, da je uradnik odvetnika Koc- murja Cirila, kateremu bo izročil de- nar za potrebno kolekovino. — Obto- ženec jé kazen sprejel. Prodam mlin, Srednje velik, na valeke z kras- nim posestvom na Ptujskem polju. Naslov v upravi „Novin.ˮ Proda se posestvo zavolo selitve po nizki ceni: nova hiša, gospodarsko poslopje, 4 do 5 oralov zemlje. - Horvat Ivan, Mala Nedelja. Vsaki osebi — družini nudimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučjagomila. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.