kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1931 41 PESNICA 1946 janez j. svajncer Ob pripravah na razstavo Oblikovanja in znaki na Slovenskem nam je bilo veliko do tega, da bi pokazali tudi znak Pesnica 1946. Vedeli smo zanj, žal pa ga ni bilo v nobeni od zbirk, ki so bile pripravljene prispevati gradivo za razstavo. Tako je tudi slikovni del kataloga ob razstavi ostal brez slike pes- niškega znaka. Te vrstice imajo namen za- polniti takratno vrzel. Nerazumljivo je, da je znak brigadirjev z regulacije Pesnice leta 1946 tako redek. Kot se spominjajo udeleženci akcije, naj bi ga dobili vsi, ki so takrat delali na Pesnici. Vemo, da jih je bilo okrog 1500. Ali je bilo razdeljenih tudi toliko znakov? Kakorkoli že, znak Pesnica 1946 je redek in zanimiv. Ce bi bilo treba tehtati, ali je pomembnejše prvo ali drugo, bi se bilo treba odločiti za drugo — za njegovo zanimivost. Ne gre to- liko za košček lepo izoblikovane kovine, kot gre za vse, kar ta znak nosi s seboj. Prav vsebina pripovedi posameznega odlikovanja ali znaka pa je najmikavnejše področje v faleristiki. Preden se je lotimo, je treba za- pisati, da je znak Pesnica 1946 razmeroma bogato narejen. Izdelan je iz močnega brona, posrebren in zvezda na njem je celo rdeče emaj Urana. S tako bogato izvedbo se ni mo- gel pohvaliti znak udeležencev pri gradnji Mladinske proge Brčko—Banoviči, ki je bil samo iz pločevine in brez vsakega emajla. Kaj je tisto, kar je tako zanimivo na zna- ku Pesnica 1946? Popreproščeno bi se dalo reči, da gre za odličje mladincev, ki so še včeraj morali klicati Heil Hitler ali Éljen, na Pesnici pa so dokončno stopili v čisto drug svet. Od svobode je minilo že leto dni, toda iz časov po osvoboditvi ni bilo ničesar, kar bi se dekletom in fantom na Štajerskem ter v Prekmurju tako zarezalo v spomin kot dela na Pesnici 1946. Ob tem pa dela pri re- gulaciji Pesnice sploh niso bila prva dela, kjer bi mladi sodelovali. Že od osvoboditve dalje je mladina sodelovala pri odsitranjeva- nju ruševin in raznih drugih oblikah prosto- voljnega dela. S I. in II. mladinsko delovno brigado so leta 1946 odšli na Mladinsko pro- go Brčko—Banoviči najbolj predani mladinci v zrelih mladinskih letih iz mariborskega okrožja, in že dejstvo, da je bila povprečna starost udeležencev del na Pesnici med pet- najstimi in šestnajstimi leti, nam dovolj zgo- vorno pove, koga je zajelo sodelovanje na tej akciji. Čeprav te povprečne starosti ne smemo jemati dobesedno — povprečje je vendarle sa- mo povprečje — je večina fantov in deklet le bila stara samo šestnajst let (iz Ljubljane je prišla celo pionirska četa). Ta leta pa so po svoje zelo zanimiva. V primeru štajerskih in prekmurskih mladincev nam namreč pri- povedujejo o generaciji mladih Slovencev, ki so bili v najbolj občutljivih letih dozoreva- nja med desetim in štirinajstim letom izpo- stavljeni najhujšemu okupatorskemu potuj- čevanju. Na Štajerskem je bil teror tako dognan, ljudje tako prestrašeni in nekateri prepričani skoraj do samega konca, da bo rajh ostal, da je bilo že najbolj skromno opredeljevanje za slovenstvo (kaj šele za na- rodnoosvobodilni boj) veliko tveganje. Za šestnajstletnike s Pesnice 1946, seveda za tiste iz štajerskih brigad, pa lahko sklepamo, da so bili med okupacijo v večini prav go- tovo v organizaciji Deutsche Jugend. Torej so bili ob vsem drugem izpostavljeni še tej obliki ponemčevalnega pritiska. Spomine na te čase pripadniki Deutsche Jugend zelo ali pa sploh neradi obujajo, kot da bi se more- biti podzavestno čutili krive za nekaj, čemur pa se sploh niso mogli izogniti. Zgovorna je bila ocena enega izmed njih, ko je dejal, da laže, kdor pravi, da ni bil v tej organizaciji, razen če je sodil pod »zaščitence« (o tej ka- tegoriji prebivalstva z »belimi« legitimaci- Propagandnl letak za Pesnico 1946 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 jami je bilo že dovolj aapisanega in je ni treba posebej razlagati). Na »Spodnještajerskem« Nemci niso uve- dli vseh oblik organiziranja, ki so mladino različnih let povezovale v rajhu. Ustanovili so enotno organizacijo Deutsche Jugend. Njeno delovanje je zajemalo fante med de- setim in osemnajstim letom ter dekleta med desetim in enaindvajsetim letom. Pripadniki DJ niso nosili na rokavu rdečega traku s kljukastim križem kot pripadniki Hitler Ju- gend, marveč v zeleni barvi. Pripadniki Hitler Jugend, ki so delovali kot voditelji v DJ na »Spodnještajerskem«, so še vedno nosili svo- je rdeče trakove. Pripadniki DJ so bili se- veda tudi uniformirani, vprašanje uniformi- ranosti pa bi terjalo posebno obdelavo. Član- stvo v DJ je bilo obvezno. Izogibanje obvez- nostim organizacije je pomenilo izgubo pra- vice do kart za hrano. Dejavnost DJ je bila dosti bolj živahna v mestih in trgih kot na podeželju. Eden izmed nekdanjih pripadni- kov DJ se spominja, da tri mesece ni dobil nobenih kart za hrano, ko je zaradi tvorov predčasno zapustil tabor Deutsche Jugend. Pripadniki DJ so imeli vsak teden zbor — apel. Korakali so in prepevali nemške pesmi. Opravljali so pohode, ki niso bili niti tako kratki, na primer od Maribora do Radgone. Poleti so bila taborjenja. Za mlajše fante so bila dolga okrog teden dni, več kot štirinajst let stari pa so morali že na enomesečne ta- bore. Tak tabor za starejše je bil pri Pra- gerskem. Sliko z urjenja v tem taboru je objavil Untersteirischer Kalender^ za leto 1943. Na fotografiji je videti veliko naselje belih trikotnih šotorov. Mladinci se urijo v streljanju s puškami. Vsi so goli do pasu in v kratkih hlačkah. Ti tabori so bili dejan- sko oblika predvojaške vzgoje. Vaditelji so bili nemški vojaki — invalidi s front (brez rok in podobno). Bili so zelo ostri. Ce fant po vaditeljevem mnenju ni dovolj dobro legel s puško, mu je le-ta kar z nogo stopil na križ. Kot se ti mladinci spominjajo, tako ostrega vojaškega urjenja niso kasneje imeli niti med služenjem vojaškega roka v JA, s tem, da so se v taborih DJ že vsega naučili. Po spominih nekdanjih pripadnikov DJ je pripadnost organizaciji navajala bolj k slepi pokorščini kot k politični indoktrinaciji. Po- litična vzgoja je bila stalno ponavljanje Hi- tlerjevega življenjepisa in učenje nemških koračnic. Cesa drugega pa se nekdanji pri- padniki DJ že več ne spomnijo ob že omenje- nih apelih, taborih, športu, korakanju z bob- ni, sodelovanju pri Winterhilfe in drugem, kar je našlo svoj prostor tudi v številkah Marburger Zeitung. Uniformirani fantje in dekleta so bili potreben del vseh proslav in prireditev. Njim je tudi pripadala vloga okraševalcev prireditvenih prostorov in dvo- ran. Proti koncu vojne so morali mladinci h kopanju strelskih in protitankovskih jar- kov, toda tudi tistim, ki so ostali na primer v Mariboru, ni bilo nič prihranjeno. Mari- bor je bil proti koncu 1944 in v vojnih me- secih 1945 tarča pogostih in hudih napadov angloameriških bombnikov. Pomemben je je bil zaradi svoje industrije, kljub temu pa je vprašanje, če je bilo treba na to slovensko mesto zmetati toliko bomb. Oddaljeno brne- nje letalskih motorjev je z bombnimi eksplo- zijami ustvarjalo na zemlji enotno skupnost prestrašenih ljudi, ki je v sebi združevala najhujše naciste s Slovenci, ki so komaj čakali svobodo in so Nemcem prav gotovo privoščili vse najslabše. Bombe niso izbirale ciljev in tako je lahko Marburger Zeitung redno prinašal črno uokvirjene spiske ubitih z bombami. Na njih so se običajno pojav- ljala imena po dveh ali več pripadnikov iste družine, ki so skupno našli smrt. Ob imenu in priimku je bila vedno letnica rojstva, ki je povedala, da so bombe ubile, na primer, mater s sedemletno hčerko, štiriletnega fant- ka, osemdesetletno ženico in podobno. Le- talska napada na Maribor in Celje prvega in četrtega marca 1945 sta terjala kar 69 mrtvih. Objavljeni priimki nam povedo, da je šlo v veliki večini za Slovence. Nacistični tisk je te zavezniške napade spretno izkoriščal v svoje propagandne namene, kar mu je bilo zaradi ubitih tudi razmeroma lahko. Enake tone je ubiral pri navajanju »banditskih« grozodejstev, še posebej »zločinov« na že osvobojenem ozemlju Jugoslavije. Tako je hotel vse, ki so nestrpno pričakovali svo- bodo, prestrašiti s tem, kaj jih čaka pod »ko- munističnim terorjem«. Ob tem pa so bili v spodbudo skoraj v vsaki številki Marburger Zeitung in Štajerskega gospodarja objavljeni priimki odlikovanih »Spodnještajercev«, ki so si na raznih bojiščih prislužili železne križce in druga odličja. Po pisanju Marbur- ger Zeitungä bi naj bilo že do novembra 1944 odlikovanih za hrabrost kar okrog tisoč » Spodnj eštaj ercev«. Vse našteto in še veliko drugega je pred- stavljalo svet slovenskih otrok na Štajer- skem leta 1944 in 1945, ki pa ga je dopolnje- vala vedno večja partizanska dejavnost. Na podeželju so postajala srečanja s partizani in terenci pogosta, sploh pa po prihodu XIV. divizije na Štajersko. Toda otrokom Maribo- ra, Celja, Ptuja in drugih mest ni bilo dano, da bi se neposredno srečali z borci za svo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 43 bodo. Mariborski otroci so poslušali poke strelov V sodnih zaporih sredi mesta, toda za mnoge je bilo prvo srečanje s partizani šele leta 1943, ko so Nemci razstavili na da- našnji Partizanski cesti fotografije ubitih borcev Pohorskega bataljona. Po Ptuju so Nemci vodili zvezanega in pretepenega Lac- ka, v Celju so razstavili ujete borce z Do- brovelj — kuštrave, poraščene, bose, s sra- motilnimi napisi. Ob teh grozljivih in zastra- šujočih podobah je nemška propaganda ves čas bila v ušesa o banditih, ravbarjih, moril- cih in tako dalje. Sramotila in poniževala je borca-partizana, ki je bil simbol odpora. Tam, kjer partizanov niso poznali dovolj, je nemška propaganda dosegla, da so se neka- teri partizanov podzavestno tudi bali, ker jih pač niso poznali, niti niso vedeli dovolj o narodnoosvobodilnem boju, niti o tem, kakšni ljudje so to. Tudi med tistimi, ki so sode- lovali v narodnoosvobodilnem gibanju, je bil doma strah pred legendarno groznim »Pu- klastim Mihom« in njemu podobnimi na Po- horju. Pohorski dogodki iz leta 1943 so pustili hude sledove, nad vsem pa je kraljeval stra- hovit nacistični teror z vso silo okupatorskega sistema in okupatorskimi sodelavci. Teh nekaj sličic, ki so res samo drobci iz nekega obdobja bodočih brigadirjev na Pes- nici, je vendarle potrebnih za ilustracijo in v podkrepitev, zakaj so bili začetki prosto- voljnega dela po mariborskih ruševinah in zakaj je bila zlasti Pesnica 46 tako pomemb- na v političnem smislu. Nemogoče si je bilo namreč privoščiti, da bi na eno stran posta- vili otroke, ki so bili pod okupacijo zajeti v dejavnosti Deutsche Jugend, in na drugo, svetlo stran, druge, na primer otroke izse- ljenih in »zaščitence«, ki so bili brez made- ža. Tako pa so iz vrst nekdanjih pripadni- kov DJ zrasli dobri državljani nove družbe in prostovoljno delo s Pesnico 1946 je bilo njihova najboljša šola. Prav tam se je izobli- kovalo nekaj kasneje vidnih družbenopoli- tičnih delavcev, bivših pripadnikov DJ. Treba je reči tudi nekaj besed o Prek- murju, od koder je prišla na Pesnico najbolj prizadevna brigada, ki je postala celo naj- boljša med vsemi slovenskimi brigadami le- ta 1946. Tudi ti fantje in dekleta so bili v vojnem času izpostavljeni potujčevalnemu pritisku, ne nemškemu, temveč madžarske- mu. Vsi so morali biti vključeni v madžar- sko mladinsko organizacijo »Levente«, ki so jo vodili učitelji. Vsako nedeljo so imeli mla- dinsko mašo, kamor je bilo treba obvezno priti. Politična vzgoja se je uresničevala z učenjem Hortyjevega življenjepisa ter s pet- jem madžarskih pesmi. Vedno znova so po- navljali (seveda v madžarščini): »Rdeče, belo, zeleno, to je madžarska zemlja« — kot se spo- minjajo nekdanji pripadniki Levente. Učili so se korakati in peti. Korakali so za madžar- sko zastavo. O slovenskem boju za svobodo niso prekmurski otroci vedeli skoraj nič ali pa sploh nič in ni treba ponavljati znanih dejstev o NOB v Prekmurju. Svoboda je ven- darle napočila prej zanje, kot za njihove vrstnike v Slovenskih goricah in drugod na Štajerskem. Prinesli so jo sovjetski vojaki na svojih tankih. Tako so mladi Prekmurci spoznali zaveznike drugače kot mladi Mari- borčani pod bombami, seveda pa se ne bi dalo reči, da so svobodo pričakali politično pripravljeni. Poletne številke Vestnika mariborskega okrožja leta 1946 so precej zgovorna slika o regulaciji Pesnice 1946. V Vestniku^ je bil že 28. junija težiščni in precej obširen sestavek, namenjen temi Pesnica. Nosil je naslov »Re- gulacija Pesnice — nov doprinos slovenske mladine v obnovi«. Že 12. julija je bil v Vestniku* spet posvečen precej obširen čla- nek regulaciji Pesnice, pesniški dolini in njenim težavam. Obširno je bil naveden po- tek želja po regulaciji Pesnice in njihovo uresničevanje. Predstavljen je bil načrt bodo- čih del. S posebej poudarjenimi črkami je bil natisnjen odstavek: »Da je tu naša nova država videla regulacijo Pesnice kot eno izmed najbolj rentabilnih del, ki ga do danes nobena vladajoča oblast ni predvidela, bo pri regulacijskih delih pripomogla v prvi vrsti mladina, ki bo vso dobo počitnic žrtvo- vala za izboljšanje doline, to je zavedna slo- venska mladina, in s tem je pokazala trdno voljo pomagati ter urediti naše kmetijske gospodarske probleme.« Tako je bil v teh prvih časopisnih člankih dan poudarek od- nosu nove oblasti do kmeta, ki ga je med samo akcijo zamenjalo pisanje o mladincih v delovnih brigadah. V skladu z načeli, obi- čajnimi v povojnih letih, je bilo javnosti sporočeno, da je dala pobudo za regulacijo Pesnice ptujska mladina, ne kak organ te mladine, toda da se upoštevati primerjava z drugimi podobnimi pobudami, kjer je bil »pobudnik« dejansko samo uresničevalec vo- lje pravega pobudnika. Sploh pa je iz ta- kratnega časopisja razvidno, da je bil kot pobudnik raznih tekmovanj in akcij skoraj vedno imenovan kolektiv (na primer: kmetje radgonskega okraja so napovedali drugim okrajem tekmovanje v gradnji zadružnih do- mov) in ne vodstvo. Na ta način se je navz- ven ohranjala formalnost o demokraciji od- ločanja množice. Vsekakor pa je bila pobuda za regulacijo Pesnice upravičena in tudi izraz 44 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Želja in potreb. Napovedano je bilo,^ da se bodo dela pričela desetega julija in da bo prišlo okrog 1500 mladincev. Glavni štab se je že pred tem dnem nastanil v dornavskem gradu in je že delal. Napovedano je bilo, da bodo prišle na Pesnico tri ljubljanske delov- ne brigade, ena celjska, ena mariborska in ena murskosoboška. Organizirana je bila vodna zadruga, za katero je bilo predvideno, da bo zajela vso pesniško dolino. Vodna za- druga je bila pristojna za vsa dela, za pomoč pri delih, za oskrbo z materialom in za pla- čilo anuitet. Vso tehnično izvedbo je pre- vzela Vodna uprava iz Ptuja. Dokončne pri- prave sta vodila inženir Cvahte in hidroteh- nik Bartol. Tako se je od osmega do desetega julija v Domavi res zbralo okrog 1200 mladincev, ki so pričeli z deli 11. julija. Brigade so bile nekoliko drugačne od napovedanih. Novinar- ski poročevalec^ je zapisal, da so prišle po ena ljubljanska, celjska, murskosoboška, ptujska in mariborska brigada. Sploh pa je natančno poimenovanje delovnih brigad na Pesnici precej zamotano. Na občinski kon- ferenci ZSMS Maribor pravijo, da nimajo dokumentacije s Pesnice ter da je ni tudi v Pokrajinskem arhivu, kjer so jo že sami iskali. Tako se je treba zanašati na časopisna poročila, ki pa so prav gotovo precej pod vplivom večje ali manjše skrbi novinarja po doslednosti. Ko je Vestnik poročal, da je začelo delati 1200 mladincev, je Mladina^ zapisala, da je začelo delati 1300 mladincev in mladink. V poročilu^ o proslavi, ki je bila v nedeljo, 21. julija, v Domavi, je bilo za- pisano, da je v paradi vse divizije korakalo več kot tisoč mladincev iz sedmih delovnih brigad. V vabilu^ javnosti mesec dni kasne- je pa je bilo zapisano, »da 1600 mladincev, ki delajo na Pesnici...«. Tako se bo številka najverjetneje ustavila na okrog 1500 briga- dirjih. Upoštevati je treba, da vse brigade niso bile enako dolgo na Pesnici. Ob koncu akcije je bil objavljen^** pregled opravljenih del na Pesnici. Navedimo ga. Ob vsaki brigadi je v oklepaju dodan naj- prej čas, prebit na Pesnici, druga številka pa pove število delovnih dni. Navedene so: Prekmurska brigada (11. VII.—24. VIII., 3822 del. dni), II. Mariborska brigada (2. VII.— 24. VIII., 5996), III. Ptujska brigada 11. VII. —20.VII. in 5. VIII.—24. VIII., 2920), IV. Celjska brigada (11. VIL—24. VIII., 5027), delovna skupina Brčko (11. VII.—20. VII.,52) VI. Mariborska brigada (11. VIL—24. VIII., 4756), VIL Celjska brigada (11. VIL—24. VIII., 4159), XI. Ljubljanska brigada (11. VIL —24. VIII., 6135), LŠM (1. VIII.—24. VIII., 734) in VIII. Ptujska brigada (5. VIII.—24. VIII., 418). Zmeda okrog poimenovanja teh brigad v časopisih je bila res temeljita, ker so bralci samo nekaj dni kasneje spet dobiliii drugačno podobo o brigadah. Po tem poro- čilu bi se naj na končni proslavi v Mariboru zbrale naslednje pesniške brigade: I. Prek- murska brigada Štefana Kovača, Ljubljan- ska brigada. Mariborska brigada Bojana Ili- cha. Ptujska »leteča« brigada. Celjska bri- gada, Pesniška brigada in IV. Mariborska brigada Marice Kerenčič. Ta brigada ni bila na Pesnici, pač pa je bila ustanovljena za odstranjevanje ruševin v Mariboru (I. Mari- borska mladinska delovna brigada je odšla Delo na Pesnici KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 45 leta 1946 na progo Brčko—Banoviči, tudi 11. Mariborska mladinska delovna brigada Sla- va Klavora je odšla tja. Na Pesnici je bila tako III. Mariborska mladinska delovna bri- gada Bojana Ilicha in omenjena četrta pri odstranjevanju ruševin v Mariboru. Brigada Marice Kerenčič se je spet pojavila leta 1947, vendar ne več kot četrta, pač pa kot V. Ma- riborska mladinska delovna brigada Marice Kerenčič. Dva meseca je v gozdovih okrog Črne na Koroškem gradila gozdne ceste). K zmedi okrog imen pesniških brigad pa je že prej prispevala tudi Mladina,!^ ki je na- štela, da sodelujejo na Pesnici: Prekmurska brigada Štefana Kovača, Ptujska III. delov- na brigada Dušana Kvedra-Tomaža, Celjska delovna brigada, četa ljubljanske univerze, IV. Celjska delovna brigada. Ljubljanska II. delovna brigada. Mariborska II. delovna bri- gada Bojana Ilicha in Mariborska VI. de- lovna brigada Marjana Bantana. Težko bi trdili, da so bili za vso to zmedo okrog šte- vila brigad in njihovih imen krivi samo no- vinarji. Verjetno je vodstvo na sami akciji poskušalo s kakšnimi reorganizacijami, vse- kakor pa drži, da se je težko odločiti v tej zmešnjavi. Dodajmo še, da je iz pohvale Glavnega odbora LMS po končanih delih razvidno,'^ da so bile ob najboljši brigadi — I. udarni prekmurski brigadi Štefana Kovača — proglašene za udarne še I. Ptujska briga- da, II. Ljubljanska brigada in 2. četa VII. Celjske brigade Slavka Šlandra. Tako se po- javljajo vedno nova imena. Težko je tudi razvozlati prej omenjeno kratico LŠM — najverjetneje se nanaša na študente. Enako je težko zapisati vsaj nekoliko več tudi o prej navedeni »Pesniški« brigadi. Drži pa, da je šlo pri vseh teh poimenovanjih za iste ljudi in njihove brigade. Vrnimo se spet k trenutkom, ko so se fant- je in dekleta v vročih julijskih dneh pripe- ljali z vlakom do postaje Moškanjci. Od tam je bilo treba peš do Dornave in do Mezgov- cev. Brigadirski štab je bil v starem dornav- skem gradu, brigadirji pa so se po brigadah nastanili deloma v gradu, v osnovni šoli ter po kmetijah. Tako je bil del mariborskih mladincev v prazni kmečki hiši. Dekleta so spala v hiši, fantje pa na skednju ali na senu. Res je, da so brigadirji Pesnice 46 imeli tudi nekaj žimnic, toda velika večina je oba me- seca prespala na slami. Tudi v gradu in v šoli so bile spalnice za dekleta in fante ločene. Pogled v takratno sobo prekmurske brigade bi nam pokazal ob stenah po tleh slamnato ležišče ob ležišču, na stenah so visele obleke, čez vso sobo so se križale štiri vrvice, na katerih se je sušilo perilo. _ Tudi obleka brigadirjev je bila precej pi- sana. Enotnih uniform ni bilo in vsak je imel oblečeno, kar je pač prinesel s seboj. Ker je bilo poletje, so fantje delali v telovadnih hlačkah, enako tudi dekleta. Dan se jim je začenjal v začetku akcije manj, potem pa vedno bolj zgodaj. Tekmovalni duh je silil brigade k temu, da so mladinci vstajali celo ob štirih zjutraj in odhajali po umivanju, jutranji telovadbi in zajtrku na delo. Pravi- loma bi naj delo trajalo samo šest ur, od sedmih do enih in za drugo izmeno enako dolgo popoldan. Želje po uspehih pa so vpli- vale na podaljšanje tega časa. Zjutraj je bila jutranja telovadba in umivanje. Glede pre- hrane je treba zapisati, da je nekdanji ude- leženci regulacije Pesnice nimajo v slabem spominu, kot to velja za gradnji obeh prog 1946 in 1947. Dodajmo še nekaj besed o ka- ranteni, ki je doletela Ljubljansko in del Ptujske brigade. Štirinajst dni je bilo okrog dvesto mladincev zaprtih v drugem nad- stropju dornavskega gradu. Nihče ni smel k njim. Nosili so jim hrano ter odnašali blato in podobno. Do karantene je prišlo zaradi suma škrlatinke. Nihče ni zbolel, zato pa je prišlo skoraj do hude nesreče, ko so skozi okna zmetali slamo, na kateri so med karan- teno spali brigadirji. Med kurjenjem te sla- me so začela goreti tudi grajska okna in ogenj se je že bližal sodu z bencinom. Takrat je Intendant Franc Osole, ki je eno roko izgubil med vojno v nemški vojski, nevarni sod sam nekako rešil pred ognjem. Drugače bi skoraj gotovo zgorel ves grad. Delo pri urejanju struge Pesnice je bilo težko. Treba je bilo veliko kopati, odvažati zemljo in graditi nasipe. Površno gledano lahko rečemo, da so si fantje in dekleta delo porazdelili. Dekleta so samokolnice nalagala, fantje pa so jih vozili. Dekleta so tudi po- lagala nazaj na nasip vrhnjo, prej sneto ze- meljsko plast, da prst ne bi drsela. Z deli so brigadirji pričeli pri mezgovškem mostu, kjer se je končala stara avstrijska regulacija. Od tam so napredovali proti toku navzgor. V zahvalnih besedah brigadirjem ob koncu del na Pesnici" je Vlado Peteršič-Janko, poveljnik pesniških brigadirjev, dejal, da so brigadirji za okoli 1040 metrov nasipa iz- kopali 39.500 kubičnih metrov zemlje. Tež- ko bi bilo reči, koliko je vsak posameznik prispeval k celoti, vsekakor pa je zanimiva slika o obeh najboljših brigadirjih. Ob kon- cu del sta bila za najboljša proglašena Anton Gajšek in Borislav Batic. Anton Gajšek je bil 18-letni delavec Westnove tovarne v Ce- lju in je delal na Pesnici v III. Celjski bri- gadi Borisa Vinterja (spet novo ime med bri- 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 gadami!) Ze prvi dan je zvozil 452 samokol- nic, naslednji dan je dvignil to število na 908. Ves čas je dajal pobudo za udarniško tekmovanje. Pridobil je 18-letnega študenta Borislava Batiča in začela sta delati skupaj. Ves čas sta dosegala od 350 do 450 odstotkov nad delovno normo.Navedene številke, zla- sti tisto o 908 samokolnicah, si je težko raz- lagati. Sicer je vprašanje, kako daleč je vo- zil te samokolnice, toda če bi skušali ugibati, da je za vsako samokolnico porabil na pri- mer eno minuto (kar pa je skoraj neverjetno malo), bi za 908 samokolnic to zneslo že 908 minut. Bolje, da se ne vprašamo, kako bi bilo videti število minut, če bi dopustili, da sta bili za vsako samokolnico potrebni dve mi- nuti. Upoštevajmo, da je bil za javnost de- lavnik na Pesnici dolg šest ur na dan. Življenje na Pesnici je potekalo v zname- nju dela, kljub temu pa je ta delovni tok prekinilo nekaj dogodkov, ki so popestrili pesniške dni. Prvi te vrste je bil velik miting, ki je bil v nedeljo, 21. julija. Že v soboto je bilo delo izjemoma končano ob petih po- poldan. Preostali čas je bil namenjen čišče- nju prostorov in vaji za nedeljsko priredi- tev. Z večernim vlakom so se pripeljali tudi gostje iz Maribora in Ljubljane. V nedeljo dopoldne so najprej mariborski in celjski mladinci odigrali nogometno tekmo, v ka- teri je zmagalo mariborsko moštvo. Zgodaj zjutraj je prispel dr. Marijan Ahčin, minister za zdravstvo v slovenski vladi, brigadirje pa so prišli obiskat tudi nekateri od staršev. Slovesen nedeljski dopoldan je začel motiti dež. Ob treh popoldne je bila velika fiz- kulturna parada. V imenu okrožja je pozdra- vil zbrane mladince dr. Jože Potrč in jih spodbujal k nadaljnjim uspehom. Prekmur- ski prigadi je bila kot prvi podeljena pre- hodna zastava zmagovalne brigade. Med pa- rado so prišli še predsednik vlade Miha Ma- rinko, podpredsednik dr. Marjan Brecelj in sekretar okrožnega odbora OF Maribor Vik- tor Avbelj. Odšli so na posebno tribuno, ki je imela ograjo spleteno iz vej in smrečja. Miha Marinko je zbranim mladincem tudi govoril. Žal pa ni bilo ozvočenja in so tako govor slišali samo tisti, ki so bili na tribuni ali tik ob njej. Tudi ni nihče napovedal pri- hoda predsednika vlade in tako večina bri- gadirjev sploh ni vedela, kdo jim govori. Njegov govor so prekinjali z vzklikanjem »Nočemo odmora, dokler traja obnova« ter z vzkliki maršalu Titu, generalisimu Stalinu, članom slovenske vlade, komunistični par- tiji, primorskemu ljudstvu in Trstu. Del go- vora Mihe Marinka je bil kasneje objavljen v Mladini.1'5 Iz tega zapisa je razvidno, da je tovariš Marinko govoril med drugim o tr- žaškem — takrat zelo bolečem vprašanju. O mladinskem delu je dejal: »Ni važno samo to, da bo proga zgrajena, tok reguliran, važ- no je, da bomo s svojim delom pokazali vsem malodušnim, kaj zmore slovensko ljudstvo.« Dodal je, da je »takšen polet mogoč poleg Sovjetske zveze le v naši državi, pri naši mladini, ki ima lepo bodočnost pred seboj«. Med nastopajočimi sta bila tudi Janez Zmavc iz Celja in Dušan Mevlja iz Maribor- ske brigade, ki sta recitirala svoje pesmi. Nastopal je Mladinski pevski zbor iz Ruš, člani mariborskega opernega zbora, mladin- ski jazz orkester Kaj uh in četa iz Brčkega. Zbrani so slišali tudi himno Prekmurske brigade, ki so jo uglasbili in ji tudi sami napisali besedilo brigadirji Filo, Sedonja in Benčik. Pela sta zbora iz Mariborske in Ptuj- ske brigade, nastopili pa so še recitatorji iz Ljubljanske brigade, govorni zbor Celjske brigade in kvartet Prekmurske brigade. Za brigadirje na Pesnici je bil velik do- godek obisk primorskih brigadirjev. Osme- ga avgusta zvečer se je na poti z mladinske proge Brčko—Banoviči ustavila pri Pesni- čanih primorska brigada Janka Premrla- Vojka. S seboj je prinesla prehodno zastavo kot najboljša med stotimi drugimi brigadami na progi. Prišlo je 291 mladih iz Tolmina, Idrije, Postojne, Kopra, Vipave in Ilirske Bistrice.i^ Julija so pesniški brigadirji sodelovali v danes že pozabljeni Kardeljevi štafeti. Ed- vard Kardelj se je takrat odpravljal v Pariz na pogajanja in njemu je bila namenjena posebna štafeta. V njej je sodelovalo tudi osem mladincev iz Prekmurske brigade na Pesnici. Štafeta je potekala iz Maribora po Dravski dolini do Slovenj Gradca in naprej skozi celjsko okrožje. Mladinci s Pesnice so tekli s štafeto skozi Radlje v skupini, ki je bila sestavljena iz dveh motoristov, petih konjenikov in okrog 50 tekačev v športnih krojih. Zraven je bila tudi skupina kolesar- jev z okrašenimi kolesi. Na križišču pod Mu- to je tekače pričakala pionirska počitniška kolonija z Mute, ki je mladince obsipala s cvetjem. Tudi ti pionirji so poslali Edvardu Kardelju resolucijo, ki so jo vsi podpisali. Kovinarji z Mute so tovarišu Kardelju poleg resolucije poslali v dar še motiko. Maribor- ska štafeta je pritekla v Dravograd istočasno s koroško, ki je prišla iz Črne, Mežice, Pre- valj in Guštanja (Raven). Korošci so imeli s seboj lepo izdelano štafetno palico z vre- zano in pobarvano zibelko. Okoli nje je bilo cvetje, pod njim pa napis »Svobodna Koro- ška — tovarišu Kardelju na pot v Pariz«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 47 Znak »Pesnica 1946 Velik dogodek na Pesnici, do katerega pa sploh ni prišlo, bi bil pričakovani obisk pred- sednika Tita. Avgusta 1946 je bil predsednik Tito v Sloveniji in pričakovali so, da bo obiskal tudi pesniške brigadirje. V Ptujski brigadi so v pričakovanju Titovega prihoda na brigadni konferenci sklenili (verjetno ni bilo nič drugače v drugih brigadah), da bodo obdržali dnevno 200-odstotno preseganje norme. V Vestniku^^ je izšel članek pod na- slovom »Mladina hoče Tita na Pesnico«. Bri- gadirji so se mrzlično pripravljali na njegov obisk, čistili so bivališča in postavljali sla- voloke. Grajsko streho in gasilski stolp so okrasili s Titovim imenom. Ze obledele pa- role so zamenjali z novimi. Mlad Prekmu- rec je napisal pesem, ki jo je sklenil z be- sedami: »Tito, Tito, pridi k nam!« Pričako- vanja se niso uresničila. S CK KPS so spo- ročili, naj pride komandant brigad z dvema udarnikoma takoj na Brdo po maršala. Po prihodu v Ljubljano so jih nemudoma posa- dili v avto in odpeljali na Brdo. Tam jih je pričakal adjutant, ki jim je povedal, da je maršal pred eno uro odpotoval v Beograd. Pojasnil je, da je prišlo do zapleta v medna- rodni situaciji, ker so naši sestrelili ameriško letalo. Kljub temu lahko zapišemo, da je Pesnico 1946 obiskalo veliko pomembnih gostov. Med njimi so bili Miha Marinko, predsednik ta- kratne slovenske vlade, minister za prosveto vlade LRS Ferdo Kozak, sekretar glavnega odbora LMS Janez Vipotnik, slovenski pisa- telji Miško Kranjec, Peter Leveč in Anton Ingolič ter hrvaški pisatelj Miroslav Krleža.^« Tolikšno zanimanje za Pesnico 46 je razum- ljivo, ker je šlo za največjo mladinsko de- lovno akcijo leta 1946 v Sloveniji. Se leta 1945 so mladinske delovne akcije potekale po Sloveniji v dosti večji anonimnosti in to se da — glede na pisanje po časopisih — reči celo za prvo izmeno na progi Brčko—Bano- viči. Prav poletje 1946 je značilno po tem. da je že organizirano stekel propagandni in ves ostali proces, ki je v bodoče spremljal mladinsko delo. Premalo imamo podatkov, da bi bilo mo- goče vsaj nekoliko več napisati o zanimivo napovedani prireditvi, ki bi naj bila — in je verjetno tudi bila — 25. avgusta 1946. Kar poglejmo besedilo v časopisu objavljenega vabila.21 »Vabilo. Tisoč šeststo mladincev, ki dela na regulaciji Pesnice, vabi vašo orga- nizacijo, da se udeleži velike fizkultume in kulturno-prosvetne prireditve, ki se bo vr- šila v nedeljo, 25. avgusta 1946, v dornav- skem gradu. Spored: ob deseti uri parada delovnih brigad in predaja prehodne zasta- vice najboljši brigadi, ob 15. uri fizkulturni nastop in tekme, ob 17. uri bo igral pevski zbor LMS Linhartovo Zupanovo Micko. Za prehrano in prosto zabavo je poskrbljeno. Organizirana je tudi vinska trgatev in sre- čelov.« Zal v kasnejšem poročilu o tej pri- reditvi ni nič zapisanega o Zupanovi Micki, prosti zabavi, vinski trgatvi in sreče- lovu. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je prišlo do spodrsljaja samo pri vabilu ali pa se je res odgirala ta nenavadna in z brigadirskim de- lom težko združljiva veselica. Zadnja prireditev ob koncu del na Pesnici je bila v nedeljo, prvega septembra, v Ma- riboru. Brigadirjem se je zahvalil tudi ko- mandant pesniških brigad Vlado Peteršič- Janko. Z zborovanja je mladina poslala brzo- javne resolucije maršalu Titu, Mihi Marin- ku, Edvardu Kardelju ter brzojavki Glav- nemu odboru LMS in primorski mladini. Po- tem so mladi brigadirji prepevajoč korakali po Mariboru. Zbrali so se spet zvečer v dvo- rani TD Maribor (Unionska dvorana), kjer je bila slavnostna kulturna prireditev vseh brigad. Pod vodstvom Marjana Dolinarja, člana mariborske drame, in s pomočjo diri- genta Radovana Gobca je okrog 200 mladin- cev s Pesnice skupaj s pevskim zborom SLM (Studentovske ljudske mladine) predstavilo z recitiranjem in petjem zgodovino sloven- skega naroda od kmečkih puntov do del na Pesnici. S tem se je mladinska delovna akcija Pes- nica 1946 poslovila tudi od naših časopisov. Le oktobra je Vestnik^^ še zapisal v članku »Uspehi naše finančne politike v maribor- skem okrožju«, da je bilo za regulacijo Pes- nice leta 1946 izdanih 5 milijonov dinarjev. Denar je bil iz obnovitvenega fonda države, ob čemer je člankar dodal še nekaj podatkov o pomoči, ki jo je Slovenija dobivala od fe- deracije. Koledar23 Osvobodilne fronte Slovenije za leto 1947 je predstavil vse akcije slovenske 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 mladine leta 1946 in med njimi tudi pesni- ško. Natanko je navedeno, koliko kubičnih metrov prsti so mladinci izkopali, nasipali, koliko so položili ruše in tako dalje. Ob tem je kot posebna zanimivost naveden porast delovnih učinkov od prvih dni do konca ak- cije. Takole piše: »V prvih dneh je znašala storilnost brigad 102 odstotka mladinske norme (mladinska norma je bila za 33 odstot- kov manjša od delavske). V zadnjem tednu pa se je dvignila storilnost na 302 odstotka. To se pravi, da je bila povprečna storilnost 184 odstotkov.« Ob tako ustvarjeni podobi uspešnosti mladinskega dela se je treba ne- koliko ustaviti. Ali so mladinci res nenado- ma pričeli delati s tolikšno zagnanostjo? Od- govor bi lahko dali le dokumenti s Pesnice. Ti bi nam edini lahko odgovorili, kako je bilo merjeno brigadirsko delo. Ali je do vseh odstotkov presežkov norme prišlo zaradi več- jega naprezanja mladincev, kar javnosti po- nujajo objavljene številke v Koledarju OF, ali pa je šlo za posledico nečesa drugega, kar pa je bilo zamolčano ob poudarjanju odstot- kov pri dvigu delovnega učinka nad normo. Navedli smo že, da je Mladina zapisala, kako delo poteka v dveh izmenah in da dela po- lovica brigadirjev šest ur dopoldne in druga polovica šest ur popoldne. V začetku je res bilo tako, a kot se spominjajo pesniški bri- gadirji, je vedno pogosteje prihajalo do tega, da so delali dopoldne in popoldne. Potem je tak celodnevni delavnik v celoti prevladal. Ob tem ne smemo prezreti časopisnih zapi- sov, ki so poročali, da brigadirji vstajajo že ob štirih zjutraj. Ob tako podaljšanem delov- nem dnevu je razumljivo, zakaj je lahko pri- hajalo do tolikšnega preseganja norme. Ob tem pa je treba znova poudariti, da so mla- dinci dejansko delali zelo pridno. Gotovo je objavljanje številk o odstotkih mladinske pridnosti imelo svoj namen. Spodbujevalno naj bi vplivalo na delavce, obenem pa do- kazovalo, s kakšno predanostjo sodeluje mla- dina v novi družbeni ureditvi. Ob delu je bila tudi vzgoja pomembna pr- vina Pesnice 46. Tako so bili brigadirji za- posleni tudi takrat, ko niso delali. Oblika politične vzgoje so bile politične ure. Na teh političnih urah so največ obravnavali knjigo Edvarda Kardelja: Pot nove Jugoslavije. Ena od brigadirk mariborske brigade se spomi- nja,^'' kako je imela brigada politične ure v senci za cerkvijo. V spominu ji je ostal pri- petljaj, do katerega je prišlo pri prebiranju Iljinove knjige Kako je človek postal ve- likan. Iz Maribora je prišel predavatelj in povedal — vsaj tako so razumeli mladinci — da je človek nastal iz opice. Vsi so se zasme- jali in ga vprašali, zakaj še zdaj ne nasta- jajo ljudje iz opic, če so nekoč. Opozoril jih je, naj bodo resni in da vse skupaj sploh ni šala. Mlada brigadirka je sklenila, da tega o opicah in človeku raje ne bo povedala do- ma, ker je mama drugič gotovo ne bi več pustila v brigado. K politični vzgoji so sodili tudi stenčasi. Stenski časopis mariborske brigade je bil pred dornavsko šolo. Na njem se je dalo pre- brati tudi to, kako so se raztreseni in pozab- Ijivi brigadirji učili reda. Nekateri so puščali žlice kjerkoli. Njihov komandant pa je te žlice zbral in jih vrnil lastnikom — za pla- čilo petih dinarjev.^ä Vodstvo akcije je ra- čunalo tudi na vzgojni pomen knjig. Vsaka brigada je imela svojo knjižnico. V knjižni- cah Mariborske in Ljubljanske brigade so imeli po 300 knjig. Javnosti je bilo namenje- no sporočilo, da mladinci najraje berejo knji- go sovjetskega pisca Ostrovskega Kako se je kalilo jeklo. Treba je omeniti tudi razne oblike prosto- voljnih dejavnosti. Marjan Tršar z Akade- mije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je vodil slikarske krožke. V Mladini je bilo zapisano, »kako se je neki mladinec postavil v pozo težaka in so ga vsi portretirali«. Med risarji in sploh umetniki na Pesnici je bil tu- di jVIiha Remec, zaradi risarskega talenta imenovan »Packa«. Dva mecesa je bil v prvi izmeni na progi Brčko—Banoviči, potem pri- šel na Pesnico in napisal pesem, posvečeno delu na Pesnici: Z jutranjo zarjo vstaja mlada četa, / ko dan premagal sile je noči... / Na delo, na delo, na delo / mladina gre strugo gradit... / Pevske krožke je vodil tovariš Drčar, član orkestra mariborskega gledališča. Po njego- vem mnenju je dobro uspeval pevski krožek Celjske brigade, ni pa bil zadovoljen s pevci iz Ljubljanske brigade. Dramske krožke je vodil Dušan Mevlja, mariborski gledališki igralec. Za srednješolce, ki so imeli poprav- ne izpite, je bilo obvezno obiskovanje krož- ka za srednješolce, ki ga je vodil profesor Lovše. Mladina^e je slovenski javnosti tudi sporočila, da »kaže mladina ogromno zani- manje za krožke ruskega jezika«. Ob tem pa vendarle lahko dodamo, vsaj tako je ostalo zapisano v spominu nekaterih brigadirjev, da velika večina brigadirjev ni sodelovala v nobeni od naštetih oblik, razen pri obvez- nih urah. Brigadirji, ki so kasneje odšli na progo Šamac—Sarajevo, so šele tam spozna- li, kako je mogoče brigadirje resnično zapo- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 49 Brigadirji pri kosilu siiti. Na Pesnici so imeli proste vse nedelj- ske popoldneve, ki so jih preležali v prijetni senci. Treba je dodati, da časopisni zapisi in tudi obujanja spominov nekdanjih brigadir- jev ne pripovedujejo o predvojaški vzgoji na delovni akciji. Na progi Brčko—-Banoviči je bila takrat predvojaška vzgoja že zelo te- meljita, tudi s korakanjem in streljanjem. Vodili so jo pripadniki vojske. Najverjetneje tega na Pesnici res ni bilo. Prav je, da se ustavimo tudi ob medseboj- nih odnosih. Gibalo dela je bilo tekmovanje. Med seboj so tekmovale čete, zlasti pa bri- gade. Tekmovanje je spodbujalo vodstvo in najbolj zavzeti mladinci. Z delom so briga- dirji pričeli 11. julija in takrat se je začelo tudi prvo sedemdnevno tekmovalno obdobje za prehodno zastavico. Od 11. julija do 24. avgusta je bilo šest sedemdnevnih tekmoval- nih obdobij. Trikrat je prehodno zastavo di- vizije osvojila Prekmurska brigada, dvakrat Ljubljanska in po enkrat Ptujska ter Celj- ska. Mladinci Prekmurske brigade so celo napovedali tekmovanje vsem drugim sloven- skim mladinskim delovnim brigadam. Izzva- li so jih^' k tekmovanju v fizičnem delu, kulturnoprosvetnem delu, fizkulturi, higieni ter administraciji in statistiki. Sad tega tek- movanja je bil, kot smo že omenili, da je bila Prekmurska brigada razglašena za najboljšo slovensko mladinsko brigado leta 1946. Ko- mandant Prekmurske brigade je bil Vinko Bavčar iz Murske Sobote. V brigadi so vzkli- kali: »Čigava je zastava? — Naša! Čigava bo? — Naša!« Gospodinjska šola iz Piakičana je poslala še posebno rdečo zastavico »Naj- boljši četi brigade Štefana Kovača«. Ali so bile po brigadah kakšne težave z disciplino? Časopisni zapisi povedo zelo ma- lo o tem. Izjema je bilo poročilo,-^ kjer je bilo zapisano, da Ptujska brigada vstaja zjut- raj ob štirih, zaspance, ki ne vstanejo, poli- jejo z mrzlo vodo. V Mariborski brigadi so poznali tudi poseben način kaznovanja s pre- tepanjem pod kocem. Zvečer je bilo spanje določeno za pol deseto uro. Kdor se je odlo- čil za nočni potep, je moral računati na to, da ga bodo ob vrnitvi tovariši pričakali v te- mi, vrgli nanj koc in ga pretepli. Takih pri- merov je bilo več. Drugo jutro so fantje na račun pretepenega zbijali šale, marsikomu pa se je to pretepanje upiralo.^^ jsfg prva in ne druga oblika discipliniranja verjetno nista bili doma samo v omenjenih brigadah. Vendar stroga disciplina ni bila vzrok dob- remu uspehu in delu. Prvi žulji so se kmalu zacelili in mladinci so radi delali. Spodbu- jalo jih je prej omenjeno tekmovanje. K de- lu je spodbujal tudi občutek pripadnosti do- ločenemu kraju ali šoli, ki se je ne sme osra- motiti. Brigade namreč niso bile mešano se- stavljene. Ime brigade je povedalo, da so v njej samo brigadirji z določenega območja. Tudi razdelitev po četah je bila podobna. Tako je na primer Celjska brigada imela četo pedagoškega tečaja, celjsko, konjiško in trboveljsko četo. Enako je bilo po drugih brigadah. V spominih nekdanjih brigadirjev je ostalo zapisano, da je bilo med brigadami zelo malo stikov. Vsaka zase so hitele na delo in z dela. Taborni ogenj je gorel le ob so- botah in nedeljah zvečer. Ob njem so se zbi- rali brigadirji iz vseh brigad. Ne vemo, ali so imeli po vseh brigadah svoje himne, kot 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 jo je imela Prekmurska brigada, vemo pa za himno delovnih brigad s Pesnice. »Po širni domovini vsej, / razlega pesem se vesela. / Tovariš, vsem ljudem povej, / to pesem juna- kov je dela,« je pela ta himna. Tudi na Pes- nici 46 je bil šport najbolj priljubljena oblika dejavnosti ob delu. Čeprav je bil prvi av- gust določen po vsej Jugoslaviji kot začetek tekmovanja za športno značko ZREN (Za re- publiko naprej), je do prvega tekmovanja ZREN prišlo v Sloveniji šele 15. septembra 1946 v Ljubljani. Tako to tekmovanje še ni seglo do mladincev na Pesnici. Na travniku pri gradu je bilo telovadišče z orodjem, pre- vladovale pa so športne igre. Te so bile, kot smo že omenili, tudi del vseh prireditev. Ob koncu del so brigadirji s Pesnice v nedeljo, 25. avgusta, odigrali nogometno tekmo z moštvom Geodetske šole JA iz Beograda. Zmagali so gostje s 4 proti 3. Ne moremo mimo tega, da si ne bi skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kakšni so bili odnosi med brigadirji in kmeti domačini. Ob prihodu je mladina čutila dvomeče po- glede domačinov,^'' kar pa ni trajalo dolgo. Ob delu so se nekateri brigadirji znali s kme- ti spoprijateljiti in si na ta način tudi po- pestriti jedilnik. Zanimiv način »odnosa« med brigadirji in domačimi fanti nam je ohra- nil časopisni poročevalec.^i Zapisal je, kako fantje iz Ptujske brigade spijo na senu. Vsak večer pa gredo skozi vas domači fantje in prepevajo ljubezenske pesmi. Na to jim od- govarja s senikov delovna mladina z borbe- nimi pesmimi, ki kličejo k obnovi... Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo leto 1946 eno od tistih let, ki so na Štajerskem po vaseh minevala v znamenju težav s kri- žarji, ki so jim pomagali ali se jim pridru- ževali z ukrepi nove oblasti nezadovoljni ali do nove oblasti povsem sovražno razpoloženi kmetje. Dva meseca pred prihodom briga- dirjev je bil v Domavi ubit poveljnik narod- ne zaščite Franc Kramberger. Ponoči je po- trkalo na vrata, nekdo je v imenu milice zahteval, naj odpre, in ko je odprl, je padel pod streli. Tako je bilo treba ob delovni ak- ciji Pesnica 46 misliti tudi na varnost. Za varovanje brigadirjev je bila ustanovljena posebna miličniška četa, ki so jo sestavljali brigadirji sami. Oboroženi so bili s puškami in brzostrelkami, imeli so tudi eno lahko strojnico. Kljub temu je bilo poslanih še 25 vojakov KNOJ. Nekoč pa je ponoči patrola brigadirske straže v temi srečala patrolo še- stih knojevcev. »Stoj! Roke kvišku! Odvrzi orožje!« so zaklicali brigadirji. Vojaki so puške res odvrgli in zbežali. Naslednje jutro je brigadirsko poveljstvo pohitelo in o noč- nem dogodku po telefonu obvestilo koman- danta enote KNOJ. »P ... v ... m, ako ste tako hrabri, čuvajte se sami!« je dejal pol- kovnik in takoj odpoklical svoje vojake. Ta- ko je varnost ostala samo v brigadirskih ro- kah. Ob tej nočni dogodivščini je treba ome- niti tudi tri izrazitejše kršitve reda, ki jih je obravnavalo brigadirsko poveljstvo. Eden izmed njih se je zgodil ponoči dežurnemu med obhodom spalnic. V grajski viteški dvo- rani, kjer so spale Ljubljančanke, se je bri- gadir nepričakovano čutil od ene seksualno ogrožen. Dekle je prijavil in že naslednji dan so jo poslali domov. Drug primer se je zgo- dil, ko je ponoči eden izmed štabovcev našel zunaj fanta in dekle iz skupine medicincev. Izstrelil je rafal iz brzostrelke in ju odpe- ljal v štab. Fanta so poslali domov, dekle pa je spilo lizol in so ji na Ptuju komaj rešili življenje. Tretji primer je bil drugačne nara- ve. Vodstvo akcije je imelo dvakrat pogovor z brigadirjem, ki so ga tovariši prijavili, da govori prozahodno in proti tovarišu Titu. Do drugih posledic ni prišlo, ker je šlo za brigadirja — Žida, ki so ga med vojno pre- ganjali Nemci.32 OPOMBE 1. Untersteirischer Kalender 1943, Herausge- geben von der Bundesführung des Steirischen Heimatbundes, Führungsamt II. — 2. Marbur- ger Zeitung, 18./19. XI. 1944, str. 4. — 3. Vestnik mariborskega okrožja, 28. VI. 1946. — 4. Vest- nik mariborskega okrožja, 12. VII. 1946. — 5. Regulacija Pesnice — nov doprinos slovenske mladine v obnovi, Vestnik mariborskega okrož- ja, 28. VI. 1946, str. 1. — 6. Mladina je pričela z regulacijo Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 12. VII. 1946, str. 6. — 7. Na bregovih Pesnice, Mladina, 19. VII. 1946, str. 4. — 8. Mi- ting delovnih brigad na Pesnici, Vestnik mari- borskega okrožja, 26. VII. 1946, str. 3. — 9. Vest- nik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946, str. 3. — 10. Mladinske brigade se vračajo s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII, 1946, str. 3. — 11. Mladina se je vrnila s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 6. IX. 1946, str. 3. — 12. Mladina, 9. VIII. 1946. — 13. Odlok št. 8, Mladina, 14. IX. 1946. — 14. Slovenski poroče- valec, 3. IX. 1946. — 15. Slovenski poročevalec, 4. IX. 1946. — 16. Mladina, 25. VII. 1946. — 17. Prihod primorske mladine na Pesnico, Vestnik mariborskega okrožja, 16. VIII. 1946. — 18. S Kardeljevo štafeto od Maribora do Slovenj Gradca, Vestnik mariborskega okrožja, 2. VIII. 1946. — 19. Mladina hoče Tita na Pesnico, Vest- nik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 20. Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 21. Vestnik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946. — 22. Vestnik mariborskega okrož- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 51 ja, 18. X. 1946, str. 8. — 23. B. Zupančič: Ljud- ska mladina Slovenije, obnova in gradnja naše domovine v letu 1946, Koledar Osvobodilne fron- te Slovenije za leto 1947, str. 162—166. Izdal in založil Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. — 24. Minca Vaupotič, ustna izjava piscu. — 25. Na bregovih Pesnice, Madina, 19. VII. 1946. — 26. Mladina, 19. VII. 1946. — 27. Mladina, 19. VII. 1946. — 28. Vestnik mariborskega okrožja, 23. VIII. 1946. — 29. Minca Vaupotič, ustna iz- java piscu. — 30. Mladinske delovne brigade se vračajo s Pesnice, Vestnik mariborskega okrožja, 30. VIII. 1946, str. 3. — 31. Vestnik mariborske- gaokrožja, 23. VIII. 1946, str. 3. — 32. Vlado Pe- teršič-Janko, poveljnik brigadirjev na Pesnici, ustna izjava piscu.