/ ASO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 26 ESLOVEIsTIA LIBRE f*«3 f ?S*PÌTf 4 II? wj,, iÄÄilj mmm-'m mmim mmmm lil žM Ob spomeniku (Mieli i* govora Miloša Stareta pri odkritju spomenika v Slovenski hiši) Ne vem, /Se je bilo odkritje še kakega spomenika tako veličastno in pretresljivo, kakor je bilo današnje. Spo-jtnenik žrtvam, ki jih je slovenski narod doprinesel v času okupacije in komunistične revolucije, žrtvam, ki so dosegle svoj strahoten višek pred 20 leti, ko so komunisti pomorili 12.000 slovenskih fantov in mož. Ta spomenik so postavili preživeli borci, odkrila sta ga slovenska mati in slovenski oče, ki sta žrtvovala za svobodo našega naroda svoje najdražje: žena in mati moža in sinove, oče sinove. Blagoslovil je spomenik slovenski duhovnik, ki je sprem' ljal našo borbo. Svečo je prižgal pokojnim eden redkih preživelih prvih protikomunističnih borcev; vojaško čast jim je izkazal glas trobente vojaka redne vojske svobodnega argentinskega naroda, ob sklonjeni slovenski zastavi. | Ne vem, če bo imela moja beseda dovolj moči, da se bo vredno vključila v pretresljivo veličastje tega dogodka. Ob 20-letnici konca II. svetovne vojne Se razni narodi spominjajo tega dogodka. Glasno poudarjajo svoje zasluge za borbo proti nacizmu in fašizmu, govorijo o svojih odporniških gibanjih ter postavljajo spomenike junakom, ki so vodili odpor proti nasilju. Slovenci se včasih ob takih dogodkih ne znajdemo. Ne znamo povedati, da smo bili najbolj odporen narod proti nasilju, in da smo se borili proti nacizmu in fašizmu že pred drugo svetovno vojno, med drugo svetovno vojno in smo istočasno sprejeli borbo na drugi fronti, na fronti proti nasilstvu in iz dajstvu zločinskega komunizma. ■ 'Slovenci sino v borbi proti nacizmu in fašizmu preizkušeni. Naši primorski in koroški rojaki so to dokazali. Pred nami je prišlo v Argentino več kot 20 tisoč Slovencev, ki so se raje izselili, kot da bi klonili pred fašizmom. Primorski Slovenci so dobro poznali ječe, mučenja in konfinacije fašističnega režima. Niso klonili pred njim! Ko je začela druga svetovna vojna, je bil ves slovenski narod vzorno enoten v odporu proti sovražnikom in njihovemu nasilju. Primorski rojaki so nadaljevali borbo proti fašizmu in prvi partizani na Primorskem o komunizmu niti slišati niso hoteli. Spomnimo se samo Janka Premrla in njegovih junaštev. Ne pozabimo koroških Slovencev. Že avstrijski režim se je trudil, da bi zlomil njihov odpor. Ni uspel. Skušal jih je zatajiti tako, da bi z ljudskimi štetji dokazal, da jih ni. Zato so 1. 1934 našteli komaj 31.000 Slovencev na Koroškem. Nacisti So bili radikalnejši. Iztrebiti so jih hoteli v korenini. Napravili so načrt, kako jih bodo izselili v Nemčijo in Rusijo. Ker so hoteli izseliti vse, so jih našteli nad 45.000 Slovencev in to narodno in versko zavednih Slovencev. Ne komunistov! Ko so nacisti zasedli Štajersko in Gorenjsko, so bili pripravljeni na odpor. Zato so pridrveli S spiski tistih vidnih in vplivnejših Slovencev, ki so bili zapisani smrti z ustrelitvijo ali obe-šenjem. Dolgi so bili ti spiski. Komunistov ni bilo na njih. (Nemci so uničevali in poniževali vse tiste vplivne Slovence, v katerih so slutili nevarnost odpora. Polnili so ječe na Gorenjskem] in Štajerskem, padali so talci. Celi vlaki so vozili Slovence na razne kraje v Evropi. To so bila sredstva, s katerimi je Hitler skušal zlomiti odpor malega narodiča Slovencev. Odpor teh Slovencev je bil trd oreh tudi za veliki nemški rajh. Ko so fašisti v Ljubljanski pokrajini delali prve parade in sprevode po ljubljanskih ulicah, so naleteli na molčeč odpor. Ne samo na odpor, na pre zir. Saj nas niso upognili niti udarci fašističnih črnosrajčnikov. Sam visoki komisar Grazioli je vzkliknil: „Che gente superba! Kako ponosen narod!“ Tega ponosa nam niso dali komunisti, ne njihova Osvobodilna fronta, ki je takrat sploh še ni bilo. Ta kratek pogled dokazuje, da v odpornosti proti nacizmu in fašizmu slovenski narod ni prav nič zaostajal, ampak v marsičem presegal večje in močnejše narode. Tako enotnemu slovenskemu narodu kakor je bil v začetku okupacije, še tako mogočen tujec ne bi mogel do živega. Pa smo doživeli izdajstvo, kakršnega nismo pričakovali. Izdajstvo slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Storili so to, česar niso ne italijanski, ne francoski, ne nobeni drugi komunisti v Evropi, ko so njihovi narodi trpeli pod nacističnim škornjem. Slovenski komunisti so napadli enotno odporno fronto slovenskega naroda. Za-: sadili so nam nož v hrbet in zagrešili Li izdajstvo, ki nima primere v zgodovini. Omenil sem že Janka Premrla, primorskega junaka. Ničesar ni hotel vedeti o komunizmu. Ko je bil ranjen v borbah, in ko je v vročici obsojal komunistične zločine, So sklenili, da se ga znebijo. Zrahljali so mu obveze, da je junak izkrvavel. Komunisti so ubili na Primorskem med prvimi in to sredi dela j na polju, Ivana Brica, zavednega Slo-j venca, očeta sedmih otrok, ki je veliko pretrpel po fašističnih ječah in v kon-finaciji. Komunisti so ga umorili pod geslom „Smrt fašizmu“. Kakšna ironija. Z odobravanjem so spremljali komunisti nacistično preganjanje na Štajerskem in Gorenjskem, in ni bilo dolgo, ko so skočili v hrbet tudi štajerskim četnikom. V Ljubljani so začele padati žrtve: Emmer, Peršuh, Majdič, Kukovi« in dolga, vrata drugih, no deželi cele družine, duhovniki, javni delavci. Mi vemo, zakaj so morali pasti. Tudi naši otroci vedo. Kdaj bodo imeli oni doma pogum povedati svojim otrokom, zakaj so morili te ljudi? Zakaj so s temi umori lomili enotno fronto našega naroda ter tako pomagali naci- Ga. Marija Bajželj in g. Andrej Dolinar odkrivata spomenik slov. protikomunističnim junakom. Poleg njiju predsednik Odbora za postavitev spomenika g. Bogo Pregelj POLITINE SPLETKE OKOLI VIETNAMA Ameriške in jinovietnamske vojaške akcije proti knunistom v Vietnamu So bile tudi i preteklem tednu v znamenju številni/. letalskih napadov na gvemsKe po; anxe v južnem ili severnem delu džlve. Komunistična o-fenziva je izgubU na udarnosti, ame-riško-vietnamska fenziva pa čaka na konec monsunska deževja, tako, da na bojišču naSntnika nista mogla zaznamovati posbtih uspehov. Zato pa je 11< politično dogajanje stičnemu in fašističnemu okupatorju ? | ^ vietnama wiko živahnejše. Na Dragi prijatelji! če vas bo kdo vas bo kdo v svetu vprašal, kdo se je pri nas boril proti fašizmu in nacizmu, mu odgovorite resnico: Vse slovensko ljudstvo razen komunistov! Vaški stražarji so poseben list v zgodovini slovenskega naroda. Branili so svoj dom, družino in izročilo očetov. Bili pa so vključeni v mogočno odporniško gibanje slovenskega naroda za svobodo in so se s ponosom prištevali za vojake Draže Mihajloviča; bil jim je simbol odpora proti nacističnemu in fašističnemu nasilju; mož, ki je bil poleg MacArthurja v prvi dobi eden naj popularnejših junakov na svetu. Slovenski domobranci so bili odlični borci in zmagoviti na naši drugi fronti, ki so jo odprli komunisti. Čudoviti možje in fantje so bili to. Vedeli so kaj jim prinaša komunizem, zato so bili v borbi z njim pripravljeni na največje žrtve. Z navdušenjem bi ti junaki po segli v aktivno borbo na strani zapadnih zaveznikov, v aktivno borbo proti nacizmu in fašizmu. Saj je bilo njih srce pri zapadnih demokracijah. Med vojaki-domobranci in njihovimi častniki na eni strani ter Nemci na drugi strani so bili že od prvih začetkov računi jasni in čisti: Domobranci niso poznali hinavščine. Zato so Nemci predobro vedeli, da slovenski domobranci niso in ne morejo biti njihovi zavezniki, ne v bojih za njihove cilje, ne v boju proti zapadnim demokracijam. Domobranci in njihovi častniki so se jasno zavedali, da nacisti slovenskemu narodu ne privoščijo ne svobode ne življenja in nis;o zato imeli niti sence zmotnih ali varljivih upov. Ko sem več noči v času ilegale preživel s temi možmi in fanti, sem še bolj spoznal njihovo mišljenje in njihovo srce. Prosili so me, da naj sporočim v svet, kako zločinski je komunizem in da so pripravljeni na vse žrtve samo, da bi odvrnili to nesrečo od našega naroda. zasedanju članiclritanskega Common-wealtha v Lončki je namreč britanski predsednik Hson objavil, da namerava osebno jotovati v Saigon, v Hanoi in v Peag in še drugam, če bo potrebno, dèi dosegel prenehanje vojaških sovražsti in da bi se potem začela pogajam za rešitev vietnamskega vprašanj Wilson je hotel, da bi ga na potoku spremljali delegati Ceylona, Ghancjigerije, Trinidad-Tobago. Ceylonskpfedsednik je sodelovanje odklonil,iko da je ostala komisija le štiribjanov. Že na zasanju članic Common-wealtha je večfriških in azijskih držav nasprotovaWilsonovi zamisli, češ da hoče Angl; prisiliti Kitajsko in Severni Vietnana pogajanja z Amerikanci in Juä Vietnamom, ker da pač Peking ne> mogel odreči spreje-ima britanskenpredsedniku. Washington je namreàkoj odobril Wilsonov načrt in tako povečal sumničenja afro-azijskih delegatov na konferenci Com-monwealtha v Londonu. Ven dvom o možnosti uspeha Wil- sonovega načrta pa je odpravil kitajski predsednik čuenlaj, ki se je mudil na obisku pri Nasserju na poti na 50 člansko afro-azijsko konferenco, ki je bila sklicana za 29. junij v Alžiru. Čuenlaj je izjavil v Kairu, da je Wilsonov načrt „manever v podporo lažnivim ameriškim mirovnim predlogom“ in da bo zato „žalostno propadel“. Tudi delegacija Sev. Vietnama, ki se je mudila v Kairu, je zavrgla Wilsonov načrt. Kljub nasprotovanjem je Wfilson razposlal brzojavna sporočila Washingtons Moskvi, Pekingu, Hanoju in Sai-gopu, da bo z delegacijo prišel na razgovore za mir v Vietnamu. Ko pa je še Moskva sporočila, da ne dovoljuje Wilsonovi delegaciji obiska v Kremlju, je postalo jasno, da je Wil-sonova zamisel posredovanja v vietnamskem sporu takorekoč propadla. Ameriški zun. minister Rusk je izjavil, da je „očividno, da komunistom ni za mir, pač /pa so odločeni doseči vojaško zmago nad svobodnim svetom“. Toda, je poudarila nekaj dni za tem ameriška vlada, komunistični teror in atentati v Vietnamu imajo ravno nasproten učinek: svobodni svet postaja odpornejši in odločnejši proti barbarom dvajsetega stoletja. Če tako predujem o dogodke med okupacijo, m m f> ugotoviti: Slovenski narod je vijal v odpornosti proti nacizmu in fahu tudi med okupacijo. Bil pa je pijem sprejeti borbo še na drugi froi ko so ga v najtežji uri zahrbtno izdajalsko napadli komunisti. Vodi borbo na dveh frontah, kakor jedel in znal. Grmade žrtev so rasna obeh frontah. Zapadni svet sdaj še ni zavedal, kaj je komunizen Taka je rea. Vse drugo, kar bi tej resnici nntovalo, so bila dejanja ali beseoosameznikov. Na en dojk bi vas še spomnil. V Vetrinju. Ko oilo že ugotovljeno, da domobrance 'o v Jugoslavijo v mučenje in smio imeli nekateri' mož-o z begom. Pa so na bi to, storili, odgovarjali, kako danes potrdil tudi polkovnik Cof: mor so šli drugi, gremo tudi mi! nost, da se prigovarjanja Koliko primerov take zvestobe, prijateljstva in pripravljenosti na žrtve je v zgodovini ? Prijatelji! Ali smo še vredni teh junakov? Ali še moremo trditi, da nadaljujemo delo takih borcev? Mi izseljenci v svobodi naše poti ne moremo spremeniti. Določno in jasno nam je začrtana. Ne moremo ne na desno, ne na levo. Pot naše dolžnosti gre naravnost in so nam jo začrtale žrtve odpora proti nasilju: Slovenci v Primorju in na Koroškem, na Gorenjskem in Štajerskem, borci v Ljubljanski pokrajini in v vsej Sloveniji, žrtve kpmunizma in nacističnih ter fašističnih taborišč in ječ. Neprestano gleda na nas 12.000 pomorjenih junakov. Zavedajmo se tega vedno in povsod in pri vseh naših. dejanjih. Za nas ni ne počitka ne miru, dokler ne bo v naši domovini v vsem, sijaju zažarela tista zarja svobode, o kateri so sanjale žrtve, katerim smo danes odkrili spomenik. BUENOS AIRES 1. julija 1965 , Nova saigonska vojaška vlada, ki si je zastavila nalogo potolči komuniste v Južnem Vietnamu, je prejšnji teden otgavila, da prekinja diplomatske odnose z De Gaullovo Francijo, ker „Francija je le navidezno naš prijatelj. De Gaullova vlada je vedno direktno ali indirektno pomagala našim sovražnikom ... Zaradi odločilne vojne, ki jo bojujemo, ne moremo dovoliti, da bi se tisti, ki so naši navidezni prijatelji, okoriščali z nami.“ Predsednik vlade general Ky je tudi poudaril, da ne bo trpel nobene opozicije vladnim načrtom: „Pripravljeni smo žrtvovati 10.000 izdajalcev, da rešimo 14 milijonov Vietnamcev. Streljali bomo vse podkupljive uradnike, strahopetne vojake in špekulante. Moja vlada in jaz smo sprejeli odgovornost pred zgodovino. Opozicija nas ne briga. Naš edini cilj je vrniti deželi mir in blagostanje po končnem porazu komunistov.“ Vse saigonsko časopisje je vlada ustavila za mesec julij. Izhajala bosta samo dva vladna lista: eden aa bojišče, drugi za zaledje. Vlada pričakuje, da se bo v tem času več časopisov združilo v enega, tako da bo pozneje manj, toda resnejših dnevnikov v Južnem Vietnamu. IZ TEDNA V TEDEN Bolivijska predsednika generala Rene Barrientos in Alfredo Ovando sta izjavila, da državo pod svojim predsedstvom proglašata za II. bolivijsko republiko kot vrhunec svojih naporov za ureditev razmer v državi. Gen. René Barrientos je ta prizadevanja konkretneje označil takole: „Kakor smo odstranili zmedo ter komunizem iz rudarskih področij, prav tako bomo z enako odločnostjo odstranili madeže iz našega upravnega sistema. Sodstvo bo potem v resnici postalo sodstvo, ker bo gospodarsko neodvisno, izvršna oblast ho pa bolj dinamična, ker jo bomo napravili bolj prožno in prikladno potrebam ljudstva. Biv. bolivijski predsednik dr. Siles Zuazo je po prihodu v emigracijo v Montevideo izjavil, da je sedanji režim v Boliviji v „službi bolivijske oligarhije, ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona“. Resnični vladar v Boliviji da je general Ovando, gen. Ba-rrientosa se pa samo poslužujejo sloji, ki imajo od sedanjega režima koristi. — Dr. Zuazo je imel v Montevideu tudi že sestanek z voditeljem kom. bolivijan-skih sindikatov komunistom Juanom Lechinom ter je po sestanku izjavil, da sta se dogovorila za skupno nastopanje obeh strank t. j. nacionalističnega rev. gibanja in narodne revolucionarne levičarske stranke. V Brazilu so trenja med predsednikom republike maršalom Humbertom Brancom in guvernerjem države Mina Gerais José Magalhaes Pintom. Do njih je prišlo zaradi volitev, ki naj bi bile v oktobru v enajstih brazilskih državah. Predsednik republike je za izvedbo volitev, guverner Pinto pa stoji na stališču, da razmere v Brazilu še ne dopuščajo volitev. Te naj bi bile šele prihodnje leto. Skupina mlajših častnikov, ki se zbira v skupini Radikalna demokratska liga, je pa sploh za izvedbo nove revolucije. Pred "dnevi je izdala proglas, v katerem vladi grozi z državljansko vojno. Za predsednika Humberts Castela Branca pa pravi, da je izključen iz revolucionarnih vrst. Vlada je dala več vročekrvnih častnikov, ki zagovarjajo politiko trde pesti proti pristašem odstavljenega predsednika Goularta, zapreti. Papež Pave] VI. je v govoru pozval vse državnike sveta, naj odstranijo vedno večja nesoglasja med seboj, „dokler je še čas“. Napovedal je, da bi tretja svetovna vojna pomenila konec civilizacije. —- V Vatikanu tudi razne vplivne osebnosti izjavljajo, da ne morejo ne potrditi, pa tudi ne zanikati govoric in poročil v listih, da namerava papež 23. oktobra potovati v New York, kjer naj bi na sedežu ZN govoril o potrebi ohranitve miru na svetu. f Msgr. Janez Hladnih Z msgr. Janezom Hladnikom lega v grob ena najmarkantnejših osebnosti v, razkropljeni družini svobodnih Sloven- Med nepregledno množico, Slovencev in tukajšnjih domačinov, je preprosta argentinska delavka gospoda Janeza tako-le označila: „Pustila sem danes službo, da se poslovim od rajnega gospoda, ki sicer ni bil naše narodnosti, pa je znal postati naš tako, da ga je vse spoštovalo in občudovalo. Ni bil le zgleden duhovnik, ampak tudi naš oče prijatelj, svetovalec in tolažnik in tako ddber, da je |znal pritegniti najtrša srca in pomiriti najupornejše značaje.“ Mi poznamo rajnega g. msgr. Janeza še bolje. Starejši se spominjamo njegovega duhovniškega in javnega dela v Metliki, v Kostanjevici in v Zagrebu med tamošnjimi slovenci, starejši rod Slovencev, ki se je naselil v Argentini med prvo in drugo svetovno vojno, se ga spominja kot neumornega misijonarja, ki je ne le v velikem Buenos Airesu, ampak prav do skrajnega kota te ogromne dežele leto za letom obiskaval slovenske ljudi, ki jim je pisal in razpošiljal mesec za mesecem „Duhovno življenje“, ki je prirejal romanja, izlete, festivale, igre in dobrodelne prireditve in ki je pri vsem tem ogromnem delu bil sam, čestokrat sam, kakor glas vpijočega v puščavi, pa ni bil nikdar utrujen in naveličan, ampak vedno poln optimizma in krščanske trdoživosti tudi v največjih težavah, ko Se je zdelo, da bo ves njegov trud brezuspešen. Poznamo ga zlasti mi, po zadnji vojni naseljeni Slovenci, ki v sedemnajstih letih življenja v tej deželi skoro pozabljamo, da je bila izključno msgr. Hladnikova zasluga, da je slov. protikomunističnim beguncem, ki so po taboriščih zaskrbljeno gledali v negotovo bodočnost, Argentina, kot prva država na svetu, širokogrudno odprla svoje meje in sprejela to bedno množico, ne morda kot dragoceno delovno silo, kot so delali drugi narodi, ampak kot ljudi, ki so potrebni kruha, strehe in miru v svobodi. Msgr. Hladnikovo pi-srAo na Socialni odbor v Rimu, da je Argentina pripravljena sprejeti 10.000 slovenskih beguncev, je bila prva svetla točka v brezupnem položaju, v katerem so bile takrat zlasti družine s številnimi otroki ter stari in bolni ljudje. Z dohodom novih tisočev Slovencev se je delo zanje lahko smotrneje uredilo. Ni bilo treba več vsega bremena nalagati na ene same rame. Cela vrsta duhovnikov, izobražencev laikov, iz-vežbanih organizatorjev in javnih delavcev je lahko prevzela delo med novo slovensko skupnostjo. Videč, da gre delo dobro naprej, se je g. msgr. Janez Hladnik začel polagoma odmikati iz prvih vrst, toda ne da bi užival potrebni počitek, ampak da še posveti novi nalogi, ki nam ga pokaže kot katoliškega duhovnika, ki zvest Kristusovemu naročilu, gre iskat izgubljenih ovčic, tja, kjer je sila največja. V enem naj bolj versko zapuščenih predmestij je začel organizirati novo župnijo. Po do hrem desetletju neugnanega dela vidimo, kaj zmore prava duhovniška gorečnost. Cerkev, farna šola, prosvetne ustanove, razgibano farno življenje so dali kraju popolnoma novo lice. Ni bila le vljudnostna poteza njegovega škofa, da je bil imenovan za monsignorja, bilo je res zasluženo priznanje in morda še več, msgr. Hladnik je bil s tem postavi,ien za zgled, kaj se da storiti tudi v najneugodnejših okoliščinah, če se loti dela človek iz nesebičnih nagibov in poln krščanskega optimizma. Slovenci smo lahko ponosni, da je sin slovenskega naroda dal domačinom, dostikrat malodušnim in nerodnim, zgled, kako je treba začeti orati ledino in zasejati seme božje besede, če hočemo pokristjaniti današnji poganski svet. Mi Slovenci bomo vedno ostali dolžniki rainemu msgr. Hladniku. Bodimo mu hvaležni. Hvaležni za svetel zgled pravega duhovnika. Bil je mož molitve, molitve zdravih in zrelih mož, ki najdejo čas za razgovor z Bogom tudi sredi dnevnega vrveža. Hvaležni mu bodimo za zgled, ki nam ga je dajal s svojo skromnostjo. Kako malo je potreboval zase. Kolikokrat ni vedel, kdo mu bo za kosilo ali večerjo ponudil grižljaj. Kolikokrat je prosil desetak na posodo, ker in preziranj je včasih doživel, a ni imel ne časa ne volje, da bi ga to vznemirjalo. Bil so časi, ko je bil sam in od višje strani ni bilo nikakega zanimanja za dušno skrb naseljencev, ko je moral g. Janez služiti kot pomožni kaplan po raznih župnijah, da je mogel živeti, in je le svoj pro3ti čas mogel porabiti za svoje rojake in pa nočne ure, pa ste ga edinega izmed farnih duhovnikov dobili vsako uro v cerkvi z brevirjem v roki ali pa v spovednici. Hvaležni mu bodimo za dober zgled, ■ki nam ga je dal kot iskren Slovenec. Čeprav ni mogel poznati in dognati po lastni izkušnji stvari, ki so se dogajale pri nas med zadnjo vojno, čeprav je bil svet o naših razmerah po načrtu napačno informiran, je ob prvih vesteh, ki jih je prejel iz zasužnjene domovine in iz vrst beguncev, brez oklevanja vedel, kje je njegovo mesto, in njegova velika bolečina je bila, da del Slovencev, ki je podlegel rdeči propagandi, ni mogel najti poti do resnice, če je morda v nekaterih nebistvenih točkah gledal naše razmere po svoje, to niti za las ni premaknilo njegovega jasnega pogleda na brezbožni komunizem. Hvaležni mu bodimo za zgled, ki nam ga je dajal s svoji dobroto. Sovražiti ni znal, potrpeti pa je znal krivice, ponižanja, žalitve. Če že ni mogel gmotno pomagati, je pa znal razumeti tuje težave in potolažiti in pomagati z dobrim nasvetom in z neštetimi posredovanji pri uradih in zasebnih ustanovah. Hvala mu za zgled človeka optimista, ki se tudi v najneugodnejših okoliščinah ne omalo-duši in ki zaupa v božjo pomoč in v pomoč dobrih ljudi tudi takrat, ko se človeku zdi, da ni izhoda iz zagate. To je idealizem veli kih mož, ki so iz nič ustvarili dela ve-kovitè vrednosti. Hvala za vse g. msgr. Hladniku. Poleg spomenika, ki mu ga bodo postavili nad njegovim preranim grobom, postavimo mu mi spomenik v svojih srcih, da bodo še pozni rodovi vedeli povedati, da je naš mali narod imel može, ki so znali vedno izpolniti ne le svojo dolžnost, ampak še Veliko več: Kolikor jim je dal njihov razum, njihova volja in njihovo srce. Kk Iz življenja in dogajanja v Argentini Obsodili so pisatelja Narteja Velikonjo Zadnji petek je poteklo 20 let, odkar je kom. oblast na slovenski zemlji zakrila obraz Pravici, da je mogla v njeni senci uprizarjati sodne farse. 25. junija 1945 je obsodila na smrt hromega, 54-letnega banskega svetnika, pisatelja in govornika, Narteja Velikonjo. Oslabeli in na palico se opirajoči Narte ni mogel na negotovo pot v brezdomstvo, dasi se je zavedal jasno svoje usode pod novimi oblastniki. V božjo voljo se je vdal in čakal, kakor je to storil vedno, kadar sam s svojimi slabotnimi človeškimi močmi ni mogel razrešiti problemov. In božja volja ga je določila za mučenika. Velikonja je bil vse življenje bistrih misli in jasnih načel. Tak se je pokazal tudi med zadnjo revolucijo, ko je takoj spoznal lažni obraz Osvobodilne fronte, ki je osvobajala narod najboljših mož, imetja in dobrega imena ter klicala nanj revščino, sovraštvo ln ki-voprelitje. In kako naj bi plemenito srce, iki je bilo vedno polno ljubezni do bližnjega, odobravalo taka početja? Tako je v odkritem boju nastopil proti malikovanju zločina, ki ga je Osvobodilna fronta postavljala na svoj ščit kot nekaj svetega in za narod nadvse zaslužnega. Odkril je njihovo masko in z jasno besedo povedal, da sovraštvo in kri ne moreta roditi dobrih del. V svojih radijskih govorih je marsikoga pripeljal do idejne jasnosti v tistih zmešanih dneh, mnogi pa so se mu tudi posmehovali, češ, lahko je govoriti in propagirati v senci varnostnih straž... -Pa je Velikonja bil neustrašen mož premočrtnosti in načelnosti. Nikoli ni uril v svojih rokah orožja, ki bi prinašalo smrt, a je bil več kot vojak na svojem mestu. Medtem ko so nekateri tožeče prosili svoje sodnike in tožnike za milost ter se s tem ponižali pred samim seboj in pred narodom, je bolehni hromeč še v tistem zadnjem trenutku, ko bi mu morebitno ponižno kesanje bilo prineslo omiljenje kazni, v obraz zaklical sodnikom: „Ponosen sem na to, ka- ko sem ravnal! Moja pot je bila prava! Živel Kristus Kralj!“ Ta veličastna izjava je izzvala smrtno obsodbo. Obsodili so človeka, ki je ustanovi Zimske pomoči postavil na čelo „ljubezen do bližnjega“, — in ki je skušal z drobtinami z bogatinove mize lajšati revščino, tešiti glad, utirati solze sirotam in oblačiti nagotne, — ki je gmotno podpiral z banovinskimi štipendijami v prvi vrsti tiste mlade akademike, ki so s svojimi prvimi začetniškimi poskusi obetali ràsti v soustvarjalce slovenske umetniške bogatije. — — Obsodili so človeka, risarja otroških čustvenih in miselnih tragedij, zbranih v knjigi Otroci, katerih ena, Vrnitev, opisuje prav otroka izseljenca, ki obišče domovino, pa zaradi neznanja materinega jezika ne more čebljati s starim očetom. — — Ubili so pisatelja ljudskih povesti Višarska polena in nekaterih novejših knjig, ki jih je napisal z levico, ker mu desnica ni več 'služilaT In ta obsodba je padla v 1945-em letu, ko je vse pelo in vriskalo o svobodi! O kaki svobodi? Kje so bili tedaj njegovi sovrstniki, tovariši pisateljske druščine, da bi bili dvignili glas proti krivični obsodbi v imenu nove svobode? Kako je bilo njegovo izdajstvo, da ga je moral plačati s svojo krvjo? Kaka je bilo ta sodba nad hromim človekom, ki je ostal zvest le svojim načelom? Sestanek dveh predsednikov Na potovanja na obisk Italiji, Franciji, Angliji in Zvezni nemški republiki se je včeraj ustavil v Buenos Airesu na letališču Ezeiza predsednik čilske republike dr. Eduardo Frei. Na letališču ga je sprejel in pozdravil predsednik argentinske republike dr. Arturo Illia. Oba predsednika sta imela razgovore v mednarodnem hotelu na letališču o vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med obema državama ter o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Razgovor je potekal v vzdušju prijateljstva, ki druži obe sosednji republiki. Za ureditev argent, gospodarstva V Parizu so bila zaključena pogajanja med zastopniki argentinske vlade ter predstavniki takoimenovanega Pariškega kluba o odložitvi plačil obrokov, ki zapadejo v plačilo argentinskih mednarodnih dolgov v letu 1965 in 1966. Mednarodni posojilodajalci Argentini so sklenili, da bodo obnovo njenega gospodarstva podprli z refinan-ciacijo argent, inozemskih dolgov v višini 223.7 milijonov dolarjev. Senator dr. Gelsi za odločnejše nastopanje proti komunistom V senatu so imeli prejšnji teden živahno politično debato. Sprožil jo je tucumanski senator dr. Celestin Gelsi z govorom, v katerem je omen,]al svoje interpelacije na zunanjega ministra o širjenju komunizma v Argentini tudi po „diplomatski poti“ in njihovo prodiranje v razna podjetja in ustanove. Zlasti je omenjal kom. gospodarsko centralo Capital S. A., ki po Argentini ustanavlja razna nova gospodarska in industrijska podjetja. Senatorje je opozarjal na dejstvo, da se komunisti vedno bolj vrivajo v razne centre za in- formacije, v dnevnike, liste, revije, založbe, radijske in televizijske postaje — omenjal je zlasti Kanal 7 —, zatem pa celo vrsto podjetij, ki so pod komunističnim vplivom. Obtoževal je argent, diplomatsko službo ter zatrjeval, da so nekateri njeni diplomatski predstavniki odlični, za nekatere pa je zatrjeval, da sploh nič ne delajo in vladi niti ne pošiljajo poročil. Zahteval je večje nadzorovanje Bolivijancev, ki so v zadnjem času prišli v Argentino. Omenjal je zlasti funkcionarje Bolivijanske rudarske konfederacije. Njen predsednik Irenej Piemental sicer zatrjuje, da ni komunist, toda senator dr. Gelsi navaja, da se je udeležil mednarodnega kongresa 81 komunističnih strank ter tudi zadnjega 22. kongresa sovjetske komunistične stranke. V zaključnih izvajanjih je zatrjeval, da je v sedanjih časih zagovarjanje tretje pozicije pesem koristnih bedakov, izdajstvo zahodnega duha in zahodne ter krščanske civilizacije. Prav tako danes ni nobenega dvoma več, da je vlada osvobodilne revolucije ravnala kot koristen bedak, ko je buenosaireško univerzo izročila komunistom. Dolžnost svobodnih narodov Predsednik republike dr. Illia je Siprejel nemškega princa Huberta von Loewensteina, ki je na potovanju po državah Latinske Amerike in je predsedniku dr. liliji izročil tudi pozdrave za-hodnonemškega predsednika dr. Lueb-keja. Po razgovoru z dr. Ulijem je princ Loewenstein časnikarjem izjavil, da na svetu obstaja samo ena svoboda. Svobodni narodi morajo sodelovati med seboj v prijateljstvu in z enakimi pravicami. Glede sedanjega položaja v Vietnamu pa je dejal: Borba komunistov v tem delu sveta je naperjena proti nam vsem. Stari slov. naseljenec o msgr. Hladniku Bilo je pred dvajsetimi leti... Tudi Narte je bil eden od žrtev kulturnikov na oltar nekulture. In koliko drugih nepoznanih umetnikov in kulturnih delavcev je v tistih dneh omahnilo brez sodbe v hladna brezna, ki bi lahko bili seme novega narodovega preporoda! Vsem njim naj velja moja beseda kot tiha počastitev njihovega spomina, njihove duhovne veličine, njihove velike ljubezni in prizadevanja do vsega vzvišenega in lepega... jkc. Na pok. Janeza Hladnika so bili navezani stari in novi slovenski naseljenci. Za oboje je skrbel z vso nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Kako so mu bili in so mu še danes hvaležni za to njegovo veliko ljubezen slovenski naseljenci v Argentini, nam priča pismo, ki nam ga je poslal stari slovenski naseljenec g. Ludvik Pangos. Takole nam piše ob novici o smrti msgr. Hladnika: „Svoje sožalje pošiljam vsem sorodnikom in znancem msgr. Hladnika, ki nas’ je za vedno zapustil dne 20. junija. Kdor ga je poznal, se mu je ob novici o njegovi smrti gotovo utrnila solza. Gospoda sem poznal od leta 1939. Rad je imel vse ljudi. Tudi tiste, iki so ga .zaničevali. Na njihove napade se ni oziral. Tiste, ki smo ostali na njegovi .strani, so nas obrekovali, da smo fašisti. Leta 1945 je bilo to sovraštvo do nas tolikšno, da nas je ostalo na Hladnikovi strani komaj 10%. Tudi jaz sem bil deležen psovk. Pa se nanje nisem oziral. Mislil sem si: S časom bodo že prišli k pameti. In res, ko smo se leta 1946 vozili z vlakom na roman, j e v Lujan, me je msgr. Hladnik v vlaku nagovoril z besedami: „Ludvik, sonce je že predrlo oblake.“ Jaz sem hitro spoznal, kaj to pomeni. In res. Od dne do dne so ljudje bolj sipoznavali, da je bil Pok. msgr. Hladnik o 20-letmfci slov. narodne tragedije ska tragedija“. Dežela je bila pod nemško okupacijo. Komunisti so izkoristili navzočnost okupacijskih sil za zakritje Rajni msgr. Janez Hladnik je bil v resnici poosebljena dobrota, kakor je tako lepo poudarjal g. arhitekt Viktor Sulčič v svojem poslovilnem govoru na pokopališču v Lomas de Zamora. To poosebljeno dobroto do novih slovenskih naseljencev je rajni msgr. Hladnik potrdil še v zadnjih dneh svojega življenja. še tedaj, ko se mu je že bližala smrt, je mislil nanje. Živo je spremljal prireditve, ki so jih demokratski slovenski izseljenci v Buenos Airesu pripravili za 20-letnico slovenske tragedije. V sanatoriju Sv. Jožefa v Buenos Airesu je za svoj farni list „La Voz de San José de Pompeo — Glas sv. Jožefa Pompejskega“ napisal uvodnik pod naslovom ,,20 anos de la Tragedia Eslovena — 20-letnica slovenske tragedije“. V njej jo svojim faranom prikazuje takole: „Vsi poznajo Slovensko vas, toda malokaterim je znana zgodovina in ozadje njene ustanovitve na naši argen- tinski zemlji. To leto se dopolnjuje 20 ni imel beliča v žepu. Koliko ponižanj j let tega, kar je dobilo oznako „sloven- svojih pravih namenov, Üri niso bili drugi, kakor podjarmljenje dežele komunizmu s pomočjo Osvobodilne fronte, ki je bila V ta namen ustanovljena. Narod se je znašel med mečem in zidom. Proti komunistom, ki so nekaznovano pobijali najboljše može in fante, je ljudstvo organiziralo samoobrambo. Toda vsled tajnega dogovora med rdečimi in Nemci ni bilo mogoče ustvariti take oborožene sile za rešitev pred rdečo nevarnostjo. Bolje povedano: To je bilo doseženo, toda šele v zadnjih mesecih vojne. Po razsulu nemške fronte vsled pritiska zaveznikov, je bila slovenska tragedija zapečatena s pogodbami iz Jalte in Teherana. Angleži so smatrali protikomuniste kot Hitlerjeve sodelavce, ne da bi za ta sum imel; kako osnovo. Z izpolnitvijo doloičil Jaltskega dogovora je bila slovenska protikomunistična vojska, kateri se je posrečil umik v Avstrijo, vrnjena maršalu Titu, ki je pomoril okoli 15.000 mož po grozovitem mučenju. Drugi so se rešili z odhodom v Italijo. Od teh jih je kakih 8.000 prišlo v Argentino. To naporno delo je zanje opravil naš župnik, ki si je v tedanjem času zamislil ustanovitev Villa Eslovena — Slovenska vas, ki je danes v polnem razvoju blizu nas.“ V nadaljnjem odstavku pok. msgr. Hladnik omenja spominske slavnosti dne 6. junija pred spomenikom Osvoboditelju gralu San Martinu in v katedrali v Buenos Airesu, ki so jih imeli slovenski protikomunistični naseljenci, nato pa zaključuje svoj članek z ugotovitvijo: „Naša župnija dolguje njim svoj nastanek, kajti, da bi župnik gospod Janez mogel za svoje vernike opravljati dušno skrbstvo z najbližje kapele sv, Jožefa Pompejskega, je naprosil ted. nadškofa v La Plati msgra. Solarija za ustanovitev krajevne vika-rije. Tako se je začelo n-ovo obdobje v življenju Sv. Jožefa Pompejskega. To je pa bilo 31. maja pred 15 leti.“ Tako pok. msgr. Hladnik. g. Hladnik in vsi tisti, ki smo mu sledili, na pravi poti. To je sedaj za nami, toda pozabiti vsega tega le ni mogoče. Sedaj po slovenskih domovih nič več ne govore o fašistih, o politiki ne smejo govoriti, še manj pa, da -bi se kregali z novimi naseljenci. Sovraštvo je izginilo, ker drugega ni kazalo, kakor podati si roke. To se je pokazalo posebno 9. maja na letošnjem romanju v Lujän. Težko je verjeti, da nas je msgr. Hladnik za vedno zapustil in da ga ne bomo videli nikdar več. Nikdar nisem mislil, da mu bom jaz pisal to zadnje pismo. Vem, da ga bom imel vedno v spominu, dokler se ne bova srečala na drugem svetu. Zaključujem to žalostno pismo. Za vsa dobra dela naj bo Bog msgr. Hladniku dober plačnik. Zbogom. Ludvik Pangos’, 1. r. it TEDNA V T E D E k Predsednik Kolumbije Guillermo Leon Valencia je izjavil, da bo kolumbijska vlada povabila papeža Pavla VI. naj bi počastil Ameriko in Kolumbijo s svojim prihodom na mednarodni evharistični kongres 1. 1968 v Kolumbiji. V ZDA so že določili 2 vseučiliška profesorja, 2 zdravnika, strokovnjaka za rakete in geologa, ki bodo kot prvi ameriški potniki potovali na Luno. V Bruslju se je v torek začelo zasedanje zun. min. držav Skupnega evropskega trga z razpravo o vprašanjih o financiranju proizvodnje teh držav po načrtu, ki bo stopil v veljavo v sredini leta 1967. Za izvajanje tega načrta bo potrebna vsako leto ena milijarda dolarjev. Sedaj bodo skušali določiti višino, ki naj bi za kritje omenjenih izdatkov prišla na vsako državo. Pri volitvbh dne 27. t. m. v Posarju je kršč. demokratska stranka obdržala še vedno večino. Pri volitvah so se precej utrdili socialisti. Holandska prestolonaslednica Bea-triz se je zaročila z nemškim diplomatom Clausem von Amsbergom. Predsednik italijanske republike dr. Giuseppe Saragat je bil prejšnji teden na obisku na Norveškem, še to leto bo obiskal tudi Argentino. Britanski min. predsednik Harold Wilson je izjavil, da to leto niti ne misli na razpust sedanjega parlamenta in na izvedbo novih volitev. AfflP'Ki'ki Med raznimi zakoni, ki so jih doma vskladili z zvezno zakonodajo, je bil tudi zakon o državljanstvu SR Slovenije. Predvideva, da lahko njeno državljanstvo prevzame prostovoljno vsak občan na njenem področju, izgubi ga pa, če sprejme državljanstvo katere druge republike. Novi zakon namreč dopušča samo eno rep. državljanstvo. Umrli so. V Ljubljani: Marjeta Jakša roj. Skok, M. Ambrozija Zorko, šolska sestra de Notre Dame, Marija Lamplj, vdova Čelesnik roj. Škerjanc, Vilma Kalšek, upok., Ivanka Javh, upok., Emilija Sagmeister roj. Žagar, Alojzija Taborski roj. Kovačič, Neža Fink roj. Knafelj, Katarina Mevlja roj. Štih, Jožefa Pavšič roj. Virant, Miroslav Benedik, Marija Plaveč, upok., Martin Medvedec, biv. kovaški mojster, idr. Kajetan Gantar, gimn. prof. v p., Marijan Rozman, prometni delavec, «Vna Jezeršek roj. Justin, upok., Roza Prijatelj roj. Maraž, Danica Kregar roj. Zupanc in Marija Gregorčič v Otočcu ob Krki, Slavka Belšak, učiteljica v p. v Ptuju, Ludvik Bernik, pos. ha Suhi pri Škofji Loki, France Gra-folj na Vrhniki, Olga Zevnik roj. Mleku! v Bovcu, Janez Hribar v Ložu pri Rakeku, Ivan Gajšek, ravnatelj v p. v Mariboru, Alojzija Bregar v Zabuče-vem pri Borovnici, Alojzij Eršte, stroj, ni mizar v Šmarju pri Grosupljem, Peter Jejčič v Šmarjah na Vipavskem, Matija Nosan iz Goriče vasi, Jože Pirc v Trbovljah, Jože Lesar, kovač v Kočevski Reki in Arnold Goslar, kemigraf v Kopru. SLOVENCI V AR GENTINI BUENOS AIRES 3. kulturni večer SKA je bil v soboto, 19. junija, in ga je vodil dr. Tine Debeljak. Pređ’avatelj g. Marijan Marolt je najprej orisal razvoj slovenske arheologije v zadnjih 150 letih in prešel nato na šempetrsko nekropolo. Podal je gospodarsko zgodovino noriškega kraljestva do njega vključitve kot rimske province Noricum v rimsko cesarstvo. Skrajna jugovzhodna točka Norica ,ie bila celjska okolica, kjer je mejila na Panonijo, kamor so spadale druge, pozneje slovenske dežele. V Celju so prejšnji prebivalci, Kelti, ohranili svoj gospodarski položaj in prevzeli tudi lokalna upravna mesta. V Šempetru so imeli celjski keltski mogočneži svojo villo rustico in so si postavili pokopališče. Celjski glavarji in župani so si zgradili mogočne nagrobne spomenike iz pohorskega marmorja, služabniki in sužnji pa so imeli skromnejše nagrobnike iz peščenca. To je trajalo do 1. 268, ko je Savinja strahotno na-rastla in vse pokopališče razdrla in preplavila, šele 1. 1952 so našli v zemlji ostanke nekdanjih spomenikov. Po večletnem izkopavanju je trajalo spet več let, da so uspeli neke sjpomenike snet sestaviti in potem so v bližini nekdanjega pokopališča postavili muzej nod milim nebom, ki je danes ena največjih tujskoprometnih privlačnosti Slovenile. Predavateli je nokazal serijo diapozitivov, ki so kazali spomenike in kinarsk? okras na njih. To so predvsem portreti pokojnikov in prizori iz antične mitologije. Tzdelal jih je g. Marijan Šušteršič. Zanimivim izvajanjem g. Marolta so vsi navzoči sledili z vidno pozornostjo ter so ob koncu nredavatelia ra- Ponravi ? V predzadnji številki Sv. Slovenile sta v življenjepisu Miloša Stareta dve tiskovni nanaki. Za podpredsednika ST R je bil izvoljen leta 1956 in ne 1936. Komunistična trojka ga je v Trstu napadla, d a bi ga odneliala v Ljubljano oktobra 1945 in ne 1944. gradili z živahnim odobravanjem. — Po predavanju je g. Boštjan Petriček pokazal še vrsto krasnih barvastih diapozitivov, ki so kazali -slavnosti pred spomenikom San Martina im v katedrali; vsekakor jih bo treba pokazati še širšemu ohčinstvu. Osebne novice Nova maša. V nedeljo dne 4. julija bo ob 10 dopoldne v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi nova maša lazarista g. Ivana Likozarja, doma iz Šenčurja pri Kranju. V duhovnika je bil posvečen v torek, 22. junija t. 1. v lu-janski baziliki. t Jožefa Javoršek. V soboto dne 26. junija se je v Ramos Mejii iztekla življenjska pot plemeniti slovenski ženi Jožefi Javoršek roj. Klopčič. Rajna je bila rojena 24. februarja 1886 v župniji Moravče. Njen zakon z možem Vincencem Javoršek je Bog blagoslovil z devetimi otroki. Življenjska pot ji ni bila vedno postlana z rožami. Že v prvi svetovni vojni je bil mož mobiliziran ter poslan na rusko fronto. Na gruntu je ostala sama, toda pri vsem delu z njim in z družino je leta 1917 hodila z ostalimi ženami in dekleti okoli in pobirala podpise za Majniško deklaracijo. Med komunistično revolucijo so njeno družino komunisti zaradi odločnega katoliškega prepričanja neprestano preganjali. Ubili so ji tudi sina Ivana, sin Francelj je pa umrl že v rani mladosti. Pred enim letom je z možem Vincencem praznovala zlato poroko. Rajna Javorškova mama je bila izredno dobrega in plemenitega srca do revežev in vseh potrebnih. Tako kakor prej doma, je tudi tu med rojaki uživala ugled in spoštovanje. To je pričala velika udeležba Slovencev, ne samo Moravčanov, ampak tudi iz drugih krajev, na njenem pogrebu v nedeljo dopoldne. V Argentini žalujejo za njo njen mož Vincenc, sinovi Jože, Tine, Tone z ženami in vnuki ter Vinko; hčerki Pepca por. Koprivnikar, Mici por. Koželnik z družinama ter sestra Frančiška por. Bergant z družino; v Angliji hčerka Ivanka por. Baker z družino, v domovini pa brat Jože z družino, sestra Ana z družino in ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje, rajna pa naj pri Bogu uživa obilno plačilo za vsa svoja plemenita dela. Slovenska mladin poveličuje žrtve okupacije in revolucije. — Prvi prizor odrske balde „Obsojen sem bil“ v španščini na spominski akademiji dne 8. junia 1965 v Buenos Airesu. — Prva predstava te balade v sloveni-ini bo v nedeljo 4. julija v Slovenski hiši. SAN JUSTO Žalna seja odbora Našega doma v San Justu v spomin ;0-letnic.e pokolja domobrancev je bila v soboto, 26. junija, ob 21 v spodnjih >rostorih Našega doma. Seji sta prisostovala poleg vseh članov ožjega in širšeia odbora ter referentov vseh odsekov delujočih v Našem domu tudi slovehki dušni pastir v San Justu g. Janko lernik in vodite-ljiva slovenskega šolaega tečaja gdč. Angelca Klanšek. Začel je in vodil sejo predsednik Našega doma g. Ton< Oblak, ki jo je razdelil v dva lela in icer v prvi žalni del in drugi proghaisko-prireditveni del. V prvem žalnem lelu se je v pie«-tetnem govoru spomiijal junaških del in tragične usode slovenskih domobrancev, ki so pred 20 liti položili svoja življenja na oltar dcnovine, kulturni referent Našega doma e. Ivan Oven. Za njim je g. J. Mernik v zvezi z usodo domobrancev obrazloži takratni mednarodni položaj. V drugem delu sejeje tajnik Našega doma Jože Miklič pojisnil širok načrt izvedbe prireditve Naaga doma, ki bo ob priliki njegove 9. oiletnice 10. oktobra. S to prireditvijo, ki bo pod naslovom „V letu juriakoT11 namerava slovenska skupina počasSti svoje junake in junake vseh n a rod o- za železno za- način proslavila naše junake ob 20-let-nici njih največjega junaštva v nedeljo, 27. junija, ob 10 v zgornjih prostorih Našega doma. Scena, ki jo je za to priliko pripravil Tone Bergant, je na občinstvo napravila globok vtis in ga v trenutku postavila v slovensko vas in na okope, s katerih so domobranci branili domačo grudo. Proslavo je začel z uvodno besedo predsednik FO Janez Frontini. Dekliški pevski zbor je nato zapel štiri pesmi, posvečene padlim žrtvam, vmesno črtico I. Cankarja „Gospod stotnik“ pa je občuteno podala gdč. Alenka Jenko. Recitacijo Jakopičeve pesmi „Mrtvi junak dekletu“ je na svojski način recitiral J. Frontini. Tercet sester Zajčevih je nato zapel pesem „Slovenija in njeni junaki“, katero je za to priliko uglasbil in besedilo napisal njihov oče France Zajec. „Obljuba na njihovem grobu“ je bila naslednja točka sporeda, katero je ob spremljavi moškega zbora na melodijo „Oj Doberdob“ podal I. Oven. Pro-slavitveni govor je imel komandant domobranskega udarnega bataljona g. Vule Rupnik, v katerem je pokazal na junaške borbe in zmage domobrancev v času komunistične revolucije. Svoj govor je zaključil s pozivom na zvestobo slovenskemu narodu in čisti slovenski zastavi, nakar so vsi navzoči za- Vsak teden ena MAJNIK 19i5 Marijan Jakopič V Cerkljah pojo zvonovi! Kam greste, mladci? V smrt? Ropočejo vozovi, pojo, pojo zvonovi: Sovrag je strt! Nebo je sama sreča; polje, zeleni prt. Na cestah strah in gneča, še pojejo zvonovi: Kam greste, bratje? V smrt ? Ljubelj. Predor požira živino in ljudi. V svobodo pot odpira, iz sten pa kaplja kri. Oj, bratje, bratje moji, pomlad je, v srcih maj. Prevara, groza v zraku in grob odprt, zakaj? veso, zlasti še tistih larodov, katerih folklorne skupine bod, sodelovale na P®h sloVensk° hirano »Narej zastava tej prireditvi. Zagotovleno je že sodelovanje argentinskih crkvenih, svetnih in vojaških oblasti, ka- bo pomenljivo pri izvedbi dopoldanskiga dela prireditve na trgu pred cerkvijo v San Justu. Vsi navzoči so načr, z navdušenjem sprejeli in obljubili svoje polno sodelovanje. V živahni delati in prijateljskem vzdušju so nekabri potem stavili še svoje predloge k iioljšaniu načrta prireditve, katere bo lj pomagali pokojnikovi rožni venci ali argentinska kojnika za papeževega tajnega svetovalca: „In če ne bi ustvarili v vseh teh dolgih letih v Argentini nič drugega, kakor sam0 Slovensko vas, ste storili denarna inflacija, dejstro je, da se je za ohranitev slovenskega življa v tej njegova dalekovidnost Èkazala kot nikoli in da ima danes na teh „poljih“ čez 120 slovenskih družin svoj urejen dom, da danes stoji tam edina slovenska cerkev v Južni Ameriki z velikim Baragovim misijoniščem — novo Groblje s svojo misijonsko šolo in s svojo deželi več, kakor bi se moglo od vaš zahtevati!“ Za napredek Slovenske vasi je bil vedno navdušen. Žiro se je vedno zavedal, da bo samo gospodarsko močna . v , , . . , . ” i vas mogla biti tudi versko in narod- farno solo, da ima v teh prostorih svoj i „ , , . . I nostno močna. Za tlakovanje cest pri sedež Slovenska misijonska zveza, ki i „ T „ „ , . .... , . , , , . I Sv. Jožefu, ki so bile izhodišče za na- vsako leto posije cez 10.000 dolarjev: , , . .... , daljnje tlakovanje proti Slovenski vasi, slovenskim misijonarjem v poganske ... , » , , , . . , 'je skoraj cerkveno premoženje zastavil, dežele, da se dviga tam ponosen slo- _ Opazoval sem ga, naprednega „Rovtar- venski Prosvetni dom, kjer tudi v Ar- . gentini rojena slovenska mladina naj- svojih zaslug na šolskem področju, je pričel akademijo, ki je bila v veliki dvorani Delavskega doma, in pozdravil vse navzoče ter častne goste. Prišli so predsednik deželnega šolskega sveta poslanec Guttenbrunner, podpredsednik tega sveta ravnatelj Seitschnig, zastopnik krškega škofa prelat Bliiml, predstavniki političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev. Akademija je obstajala iz pevskih, glasbenih in deklamacijskih točk. Pevske točke je naštudiral pevovodja vseh šolskih zborov — .deškega, mladinske-skega, mešanega in moškega prof. dr. Cigan. Ob pričetku akademije so se z državno himno in nekaterimi točkami spomnili tudi 20. obletnice obstoja dru-I ge republike in 10. obletnice podpisa I avstrijske državne pogodbe. Pred nastopom skupnega mešanega zbora, ki ga sestavlja 170 glasov, je spregovoril V imenu staršev predsednik Združenja staršev Janko Urank in se zahvalil za lep večer profesorskemu zboru, požrtvovalnemu dirigentu, ravnatelju gimnazije in tudi nastopajoči mladini. V vetrinjski župni cerkvi je bila 30. maja ob 11.30 sv. maša z molitvami za žrtve vetrinjske tragedije pred 20 leti , ko je na desetem, slavnostnem obč-1 ‘n Za Vse z^tve za^nJ'e vojne. 'Jiob/inTl 1 1 o jmrnnnl,! 1.-^ ! de svoje narodnostno poprišče, da je tam prostorno športno igrišče — ponos nove slovenske mladine, da se dvi-1 ga tam dan za dnem več slovenskih trgovin in industrij, da j« tam zaradi strnjenosti (po besedah pokojnega škofa Gregorija Rožmana) podana najmočnejša podlaga za najdaljše obdržanje slovenskega življa v tujini, skratka, da se je sploh ustvarila Slovenska vas. Ni vedno narobe, ako ponovimo, kalje bilo že zapisano. Naj mi bo ob tej priliki dovoljeno zapisati, kar je povedal stari slovenski naseljenec, obče- ja‘ j nem zboru Sociedad de Fomento, za- ; klical gromki „Tako je!“, ko je bilo sklenjeno, da naj se v drugem deset-j letju začne iz vasi graditi — slovensko mesto.. . Monsignor 'Hladnik je mrtev! Njegovo del0 pa je ostalo in bo obstajalo do poznih slovenskih rodov, naseljenih na „campos Zavaleta“, v današnji Slovenski rasi, — v jutrišnjem slovenskem mestu, v katerem bo ena izpred ulic morala nositi ime ustanovitelja — calle „CURA GAUCHO“ HLADNIK. J. M. Nekdanji slovenski koroški interniranci so 8. in 9. maja poromali v Marijino Celje, nato pa obiskali vsa taborišča, kjer so med vojno trpeli: Stein ob Donavi, Melk, Red in Mauthausen. V so mučili in morili pripornike. 9. ma-pd katerih epa je spremenjena v kape-ijco — krematorij jn razne celice, kjer soso mučili in morili pripornike. 9. maja so se v tem taborišču zbrala zastopstva raznih evropskih pripornikov, ki j £9 preživeli grozote taborišča, in so ob j il položili vence prj spomeniku žrtvam, ob 2 na js daroval .mrišn škof in sedem dubovsikov, ki so trpeli v t-m taborišču. Prvovrstne Vestnik SFZ Športni dnevi S turnirjem lahke atletike se bode priželi letošnji špotni dnevi. Zveza je določila novo nagTado: prenosni pokal, na 3 leta. Dekliška organizacija sodeluje pri športnih dnevih s tekmovanjem v odbojki. iPrenošni pokal bo dobil okraj, čigar krožek SDO in odsek SFZ bosta seštela največ točk v vseh panogah. Sestanek SFZ bo v nedeljo, 4. julija po mladinski maši v Slovenski hiš^.________________ ____________________ Tema: Narodna vzgoja. Debato bo vo- Tčarpintero" de ’obra)'. ’ Informacije "pri Jii .. T» 1.141 D« ontrfonlrn lift * .. _____ _____„ ^ , Naš dom San Justo s KOLINE vam bodo na razpolago ves dan v nedeljo, 11. julija 1965 Od 17. ure dalje bo igral priznani orkester kvarteta Fink. Izvajanja bo komentiral g. prof. Alojzij Geržinič. Carapachay: V nedeljo, 11. julija bo v Slovenskem domu ob 17 predavanje in razgovor o spolni vzgoji mladine. Ob 19 pa bo v domu sveta maša. Sestanek naraščajnic nla Pristavi v Castelarju bo v soboto, 3. julija ob 15. dii g. Rudolf Smersu. Po sestanku bo na razpolago kosilo. Generalka za predstavo „Obsojen sem bil“ bo v soboto, 3. julija ob 13. Otvoritev XIII. športnih dni bo v Lanusu v nedeljo, 11. julija ob 10.30 in ne ob 9, kakor je bilo objavljeno. PO ŠPORTNEM SVETO V Parizu je 11. junija na tekmovanju na 5.000 m Francoz Michel Jazy postavil nov evropski rekord v času 13’29”, ni mu pa uspelo izboljšati svetovnega, ki ga s časom 13’ 25” 8 drži Avstralec Ron Clark. Celjan Važič je bil peti s časom 13’ 57” 6, a tudi tekmovalci, ki so zasedli mesta pred njim so precej zaostali za Jazyjem: Tunizijec Gamoudi je bil drugi s 13’ 44” 2, tretji je bil Francoz Maroquien s 13’ 54” 8, četrti pa Anglež North z istim časom kot Važič. 0BVS8TILA Slomškov dom: Redni prosvetni večer, ki bo v soboto, 10 julija ob 8 zvečer, bo posvečen vzgojnim vprašanjem. Predavala bo ga. Anica Kraljeva o temi: Kriza mladine — kriza vzgojiteljev? Lepo vabljeni zlasti matere in očetje in vsi, ki vam je pri srcu usoda naše mladine! Informativni sestanek članov Slomškovega doma bo v soboto, 31. julija. Upravni odbor, ki je v smislu sklepov občnega zbora pripravil skice načrtov bodoče stavbe Slomškovega doma, bo na tem sestanku informiral članstvo o predlogih za novi dom. Šahovski krožek Slovenskega doma v San Martinu vabi vse ljubitelje šaha, da se udeleže turnirja, ki se prične v soboto, 17. julija ob 20 v prostorih doma. Igrali bomo ob petkih in sobotah in sicer v dveh skupinah (A in B). Po trije zmagovalci v vsaki skupini bodo prejeli nagrado. Vsi ljubitelji šaha — J tudi začetniki — lepo vabljeni, da se vpišejo na razpis turnirja, ki je nabit na oglasni deski v domu. Odbor za postavitev spomenika padlim borcem prosi vse odbornike, da se zberejo na zaključno sejo v soboto, 17. julija ob 20 v Slovenski hiši. Dalje prosi odbor vse nabiralce prispevkov za ■ spomenik, da do omenjenega datuma (17. julija) dzroče nabiralne pole in denar blagajniku ali kakemu drugemu odborniku. „Gregorčičev večer“ bo v Slovenskem domu v San Martinu na argentinski državni praznik 9. julija zvečer ob 20. Na sporedu petje Slov. pevskega zbora iz San Martina, recitacije Gregorčičevih pesmi in predavanje o pesniku, ki ga bo imel g. Anton Kovač. Vabljeni vsi rojaki! Koline Slov. doma v San Martinu bodo letos v večjem obsegu kot druga | leta. Zvedeli smo, da nameravajo letos zaklati tri prašiče, zrejene na posestvu g. Jožeta Leskovarja. Krvavice in pečenice bodo na razpolago že v petek zvečer pred in po Gregorčičevem večeru, v soboto zvečer in v nedeljo od opoldne dal,je. Kdor bo želel, bo lahko dobil pečenice in krvavice, da jih odnese na svoj dom. V nedeljo popoldne oz. zvečer sodeluje priljubljeni orkester Moulin Rouge. Sanmartinski krožek SDO bo imel svoj redni sestanek v nedeljo, 11. julija po sv. maši. Predavala bo ga. Iva Vivodova. Poleg članic so vabljene tudi mladenke ! Družabna pravda sporoča, da je na razpolago služba za stavbnega mizarja g. šestu (T. E. 21-3292) V Carapachayu bo dne 9. julija ob 7 zvečer v Slovenskem domu sestanek v spomin pobitih slovenskih protikomunističnih borcev. Vsi rojaki vabljeni! Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo, 4. julija po mladinski maši v Slovenski hiši. Na programu med drugim tudi Podprimo KULTURNI SKLAD SLOMŠKOVEGA DOMA Z nakupom srečk velikega nagradnega žrebanja! Kdor hitro da, dvakrat da! predavanje o spolni vzgoji. Govorili bosta gospe: Pavla Kremžar in Frančiška Reja. Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 3. julija t. 1. od 15.30 do 19.30 v Slovenski hiši. IV. kulturni večer SKA bo v soboto, 3. julija t. 1. ob 7 pri Bullriehu, Sa-randi 41, Capital. Bo prireditev Glasbenega odseka pod naslovom Ob plošči JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 ESLDVENIA LIBRE Editor responsabile: Müo» Star» Redactor: José Kroselj Redaoeión j Adxoinistraeión: Ramò» Falcón 4T58, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Dopoldne: tek 1500 m met krogle tek 100 m, serije met diska tek 400 m, serije OTVORITEV Športnih dni III. TURNIR LAHKE ATLETIKE V LANUSU, 11. julija ob 10.30 Spored Popoldne : tek 100 m, finale skok v daljavo skok v višino tek 400 m, finale tek 3000 m Tekmovalci naj bodo ob 10 na igrišču DDPRT1 GROBOVI pričevanja o komunističnih pobojih domobrancev ODPRTI GROROVI popisi množičnih grobov domobrancev ODPRTI GROROVI seznam m črteži domobranskih grobov ODPRTI GROBOVI spomenik na domobranske grobove «b dvajsetletnici ODPRTI GROROVI knjiga, l|i mora v vsako slovensko družino j Dr. FRANC KNAVS I ODVETNIK * Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital j j T. E. 35-2271 : Uradne ure 17'—20 ■ S S Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne Ì CORREO ARBENTINO Central ■ FRANQUEO PAGADO Coneesióa N* 5775 TARIFA REDUCEDA Coneesióa N* 3824 Registro Nacional d« 1» Propi »darf Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za laka 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, n pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gràfico* Vilko S. R. L., Eatadoa Unidos 425, Bs. Airas. T. E. 33-7213 SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU v nedeljo. 11. julija Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 26. junija 1965 po daljši zahrbtni bolezni v 79. letu starosti Vsemogočni poklical k sebi našo drago ženo, mamo in staro mamo Jožefo Javoršek roj. Klopčič Pokopali smo jo v nedeljo, 27. junija 1965, na pokopališču Villegas v San Justu. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo čč. gg. prelatu Francetu Novaku za vodstvo pogreba in za poslovilne besede na grobu, Janezu Kalanu za redno obhajanje naše drage mame in za asistenco pri pogrebu, Janku Merniku za obiske med boleznijo in za asistenco pri pogrebu, Danijelu Vrečarju za asistenco pri pogrebu, dr. Alojziju Starcu in Štefanu Novaku za molitve ob krsti na domu. Prav tako smo dolžni globoko zahvalo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so drago pokojnico prišli kropit in jo spremili na njeni zadnji življenjski poti na božjo njivo. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, 3. julija 1965 ob 7 v Don Bosco, Ramos Mejia. Ranjko mamo priporočamo v molitev in blag spomin. Za njo žalujejo: V Argentini: Vincencij, mož; Jože z ženo, Tine z družino, Vinko, Tone z ženo, sinovi; Pepca por. Koprivnikar, Mici por. Koželnik, hčerki z družinama; Frančiška por. Bergant, sestra z družino V Angliji: Ivanka por. Baker, hčerka z družino V Sloveniji: Jože, brat z družino, Ana, por. Kunaver, sestra z družino in ostalo sorodstvo Ramos Mejia, Cumberland-Anglija, Moravče Začetek opoldne Ob vsakem vremenu I ara MOUUIN ROUGE Rojakom sporočamo, da je dne 26. junija 1965 umrla gospa Jožefa Javoršek roj. Klopčič Pokopali so jo v nedeljo, dne 27. junija t. 1. dopoldne na pokopališču v San Justu. Zvesto članico bomo ohranili v trajnem spominu. Sv. maša za pokoj njene duše bo v sredo, 7. julija ob 19 v Slovenski kapeli. Zedinjena Slovenija Zahvala Ob smrti Monsignor ja Janeza Hladnika našega brata in strica, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v času njegove bolezni v sanatoriju, vsem darovalcem krvi, vsem, ki so ga v nedeljo, dne 20., in v ponedeljek, dne 21. junija t. 1., prišli kropit v cerkev sv. Jožefa, številnim slovenskim duhovnikom in množici slovenskih rojakov, ki so se udeležili, pogrebne svete maše in ga spremljali skozi Slovensko vas na pokopališče v Lomas de Zamora, monsignorju A. Oreharju za Reši me v cerkvi Marije Kraljice, vsem predstavnikom organizacij in domov, Svobodni Sloveniji, vsem darovalcem vencev in vsem govornikom, ki so se pri grobu poslovili od nam vsem dragega pokojnika. V imenu vsega sorodstva družini: Nace Hladnik, brat Marija Merlak por. Glinšek, nečakinja Slovenska vas, 27. junija 1965. H A3I Leto II. št. 12 MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT LEGIONARJI, DOMOBRANCI.. . II. Ko sva se spet srečala z Markom — bilo je po prireditvi na Rio Bamba —, me je bVž potirjal, naj kaj več povem o tem, o čemur sem mu govoril prejšnjikrat. Vsega da ni čisto doumel, je dejal. „Verjamem, da ne, dragi moj!“ sem mu rekel. „Je mnogo, mnogo ljudi, ki so odrasli, razumnejši kot si ti, a tega vendar ne doumejo — ali morda samo nočejo doumeti. So kakor slepci, ki imajo oči, a ne vidijo!“ Potem sem nadaljeval: „Komunisti so stisko slovenskega naroda, ki je trpel pod Nemci in Italijani, izrabili v svojo korist. Ustanovili so „Osvobodilno fronto“, ki naj bi — tako so govorili — osvobodila Slovenijo Nemcev in Italijanov. To je bila največja komunistična laž, ki so jo vsi zavedni Slovenci kmalu spoznali. Edini namen „Osvobodilne fronte“ je pa bil izvesti v Sloveniji komunistično revolucijo To se je tudi pokazalo takoj, ko so skoraj vsi Slovenci odklonili „Osvobodilno fronto“ in se ji niso hoteli pridružiti. Vse te so kmunisti proglasili za „izdajalce“ — čeprav so bili najbolj zavedni Slovenci! Tedaj so hoteli komunisti ustrahovati slovenski narod. Začeli so se umori in poboji vse vidnejših in važnejšh Slovencev, ki so bili proti komunizmu. Pobijali so preproste ljudi, duhovnike, izobražence; pobijali može, žene, dekleta — celo otroke — in tudi cele družine!" „Pa saj to vendar ni mogoče!“ se je zgrozil Marko. „Glej, Marko: še tebi, ki veš, da ti ne pripovedujem, pra.vljic, se zdi to nemogoče. Drugi, ki o tem rečeh ne vedo veliko, pa tega sploh ne verjamejo. In vendar je res!“ „Rekli ste, da so bili skoraj vsi Slovenci — zavedni Slovenci. Ali so te grozote mimo prenašali?“ „So. Nekaj časa. Potem pa je prišel odpor. Odpor proti pobijanju mirnih, nedolžnih ljudi, ki niso hoteli biti komunisti in ne z njim sodelovati. Zgodba o tem je še dolga, zato se bova pomenila o njej kdaj pozneje!“ MOJA DOMOVINA Oče, mati, bratje in sestre, kope, mesta, trate in steze, holmi, skale večnega snega: to je moja domovina. Zdravo, bodi moja lepa domovina, moja lepa domovina! Prva pesem, mladih sončnih dni, varovavka fantove moči, kres, ki sega meni do neba: to je moja domovina. Zdrava bodi. .. Zemlja rodna moja je tako, da, če treba, bil se bom za njo. Zadnja kaplja mojega srca: to je moja domovina. Zdrava bodi. , . Matija Valjavec: Lesoma skleda Prileten oče je izročil svojemu sinu vse pohištvo in imetje, da bi živel na stare dni brez skrbi v miru in pokoju. Ali zmotil se je sivi starček! Nehvaležni sin je vračal dobroto starega očeta s hudimi deli. Leta so prinesla staremu očetu slabost, da so se mu roke tresle. Ker je razlival redka jedila iz žlice na mizo, ■so ga spodili od mize v hišni kot. Tam je užival jedi, ki mu jih je nosila snaha v vegasti skledici. To je delo staremu očetu jako težko; na skrivaj si je otrl marsikatero solzo. Primeri se, da pade starčku skleda na tla in še razbije. Ko ugleda snaha na tleh črepinje ubite sklede, se razjezi. Ne da bi prizanesla sivi glavi in starim rokam, prinese starčku večerjo v leseni skledi. Nekoč se je igral osemletni otrok nehvaležnega sina s trskami in trešči-cami. Oče ga vpraša: „Kaj pa delaš?“ Otrok odgovori: „Koritce, oče, iz katerega bom dajal jesti vam, ko boste tako stari, kakor je stari oče za pečjo.“ Te besede presunejo nehvaležnika tako, da spozna svojo nehvaležnost in prosi starega očeta odpuščanja. Odslej je jedel starček zojpet s svojim sinom in snaho pri isti mizi. PISAN DROBIŽ Besedna uganka On je četveronožec, za mizo rad stoji. Ne vpraša za pijačo in jed mu ne diši. Tri slovenske reke X o č — X — + — Dr — + — Vstavi na mesta znamenj odgovarjajoče črke! Rešene uganke: iz 10. številke: Besedna uganka: slovenska zastava; iz 11. štev.: Besedni uganki: Luknja, uganka