AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 02
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING,. MARCH 15TH, 1932
LETO XXXIV— VOL. XXXIV
Hindenburg predsednik
Berlin, 14. marca. Dasi pri volitvah stari Hindenburg1 ni dobil absolutne večine glasov- nad vsemi kandidati, vendar je gotovo, da bo pri ponovnih volitvah Izvoljen. H i n d e n burg je spolnil 84 let in si je že zdav-tiej želel pokoja in miru. Sedaj pa bo ponovno moral napeljevati prihodnjih osem lot nemške-1 mu narodu. Od leta 1011 že prosi Hindenburg, da ga pustijo iti i v pokoj, in v istem letu je bil v | i resnici že upokojen v vojaški službi. Paul Ludwig Hans Anton von Benechendorf und von Hindenburg je bil rojen 2. oktobra, 1847, kot sin pruskega častnika. Kot 18 let star fant jo že stopil v armado in se udeležil nemškoavstrijske vojne v letu 1866 in francosko-nemŠke vojne v letu 1870. General je postal, ko je 40 let služboval v armadi, iz katere se je umaknil leta 1911. Dne 22. avgusta, 1914, pa mu je nemški cesar poslal telegram, pozivajoč ga, da se zglasi za vojaško službo. Odgovoril je, da je pripravljen in oblekel vojaško uniformo, štiri dni pozneje je že Hindenburg prijel Ruse pri Tannendorfu in jih silovito porazil. Rusi so zgubili 350,000 mož, dočim so znašale nemške zgube 37,000. Ruska nevarnost je bila odstranjena, in Hindenburg je postal narodni junak. O njem se je večkrat poročalo, da je ubit, da je j ranjen, da je storil samomor, da ;.ie bil vjet, toda v starosti 72 let, i je dne 1. junija, 1919, se odpo-Ivedal vojaškemu poveljstvu. Leta 1925 je nenadoma umrl predsednik nemške republike Ebert. Vršile so se nove volitve, ki pa niso prinesle rezultata. Tedaj so prosili Hindenburga, da prevzame kandidaturo. Izvoljen je bil s 14,690,000 glasovi. Nemški narod ga naravnost obožuje. Visok je 6 čevljev 6 palcev, in kljub svojim 84 letom je pri do-. brem zdravju.
VSI POLITIKARJI IMAJO LETOS VELIKE SKRBI
Zanimive vesti iz življenja: naših ljudi po ameriških naselbinah
"Glas Naroda" priobčuje sledečo notico: Vse one, ki so direktno ali indirektno zanimajo zo zadeve Sakser State Bank, ki .10 sedaj v likvidaciji, opozarjamo, da nima razen dr/Javnega bančnega departmenta ali exa-minerja, nihče pravice dajati informacije glede Sakser State bank. če hoče kak vložnik, oziroma upnik, kako pojasnilo, naj se obrne naravnost na naslov: Sakser State Bank, in liquidation, care of Bernardini State Bank, 36 Mulberry St., New York City. Upati je, da bo prvi denar izplačan koncem marca, aH pa začetkom aprila. Bančni oddelek pa še ni natančno določil dne.
V	Ridgewoodu, N. Y., je preminul rojak Peter Petek, star •r,8 let, doma iz Doba pri Kamniku. Kot 14 letni deček jo že odpotoval po svetu.
V	Oregon City, Oregon, bolnici se nahaja močno poškodovan rojak Alojzij Zorza, doma -z Notranjskega. Poškodoval se ju pri lomljenju kamnja na svoji lastni farmi. Moral je predati hudo operacijo in se nahaja v nevarnem stanju.
V	Forest City, Penna., kandidira Jennie Zaje, soproga Antona Zajca, za urad državne poslanke na socialističnem tiketu.
Ko se je nahajal na trgovski turi v La Salle, Illinois, 36 letni John Somrak, fotograf iz; Milwaukee, se je zagledal v 18 i
letno Tončko Kosi tako močno, i j . i Ga je pozabil med drugim tudi ■
na to, da ima doma ženo, s ka- i tero je poročen že 15 let. Pomočil se je s Tončko, toda oblast •io temu prišla na sled. Somrak .le bil aretiran in obtožen biga-mije. Ko je žena o tem zvtedela, mu je šla takoj na pomoč. Iz-; Puščen je bil pod $5000 varščine, in druga poroka je bila razveljavljena. Sedaj se nahaja zopet doma pri svoji prvi ženi in Čaka porotne obravnave.
Veličastna drama Pasijon na Cvetno nedeljo
Brez dvoma je, da je največje dramatično delo, kar so ga ame- i riški Slovenci še kdaj postavili c na oder, največja drama sveta 1 "Pasijon." In tudi bi ta veli- j častna drama ne mogla biti vpri- 1 zorjena na tem ali onem sloven- i skem odru, kot na odru Sloven- ( skega Narodnega Doma, kajti v 1 igri nastopa hkrati nad 100 < oseb.	i
Društvo Kristusa Kralja št. ' 226 K.S.K.J. se je že leta 1930 ' epogumnilo in vprizorilo to dra- 1 mo vseh dram na našem odru. ! Letos se ta drama ponovi v tret- < ja, v nedeljo, 20. marca. Spra- ! viti tako dramo na naš oder, pomeni nešteto skrbi, dela in žr- , tev, stroškov in potrpežljivosti. Prireditve v letu 1930 in 1931 so bile naravnost, 'čijjajne radi jjietet^ režije, in pristnosti značajev posameznih igralcev v večjih vlogah. Glas o uprizoritvi "Pasijona" je segel po vsem Cleveiandu in tudi zunaj Cleve-landa, in prišlo je vselej k predstavi mnogo drugorodcev, kajti nima vsak narod priprav in moči, da bi vprizoril to veličastno dramo. Ko je bil lansko predstavi navzoči sam elevelandski škof, se je izvanredno laskavo izjavil o uprizoritvi "Pasijona" ir. občudoval inteligenco Slovencev, ki so zmožni kaj enakega.
Dasi so bile že štiri vprizorit-ve "Pasijona" na našem odru. in dasi je bila dvorana vsakokrat nabito polna, pa so stroški s to igro tako ogromni, da še do danes ni pokrito "se, in se bo letos uprizoril "Pasijon" v namenu, da se končno poravnajo vsi • stroški, če pomislimo, da samo . za obleke igralcev je bilo treba i odšteti mnogo nad tisoč dolar-i jev, potem lahko vemo, kakšni so stroški.
PETJE PO RADIO
Iz Milwaukee nam sporoča S.
zbor "Naprej" sledeče: "Dne 20. marca, ob pol šestih popoldne, (central time) bo pel slovenski soc. pevski zbor "Naprej" ( !Jo radio. Koncert bo oddajala 1 radio postaja WTMJ, ki operi- 1 ra na 486.6 metrov ali 620 kilo- 1 ciklov. Poslušalci so prošeni, da * nam potom pisem ali potom do- 1 Pisnice javijo, kako jim je kon- 1 cert ugajal. Stvarne kritike so 1 dobrodošle. Dve nagradi sta določeni za poslušalce. Eno dobi ■ Poslušalec, ki je vjel programi najbolj oddaljen, in ki bo to sporočil društvu Naprej, druga na-Krada je pa za-najboljši opis koncerta, ne glede odkod pride. Vsa pisma naslovite na: Naprej, care of WTMJ, Milwaukee, Wisconsin." Torej rojaki v Cleveiandu in okolici, pazite, če boste mogli prihodnjo nedeljo dobiti omenjeno radio postajo.
Darovi za Slovensko šolo
Nadaljni darovi za Slovensko! *-'olo Slovenskega narodnega do-! ma na Holmes Ave. so: Klub slo- j venskih groceristov in mesarjevi v Collinwoodu je daroval $25, Kras št. 8 SDZ $5, dr. Col-Hnwoodske Slovenke št. 22 SDZ Janko Rogelj $1, Anton čau-tek 50c. Hvala lepa vsem darovalcem, in se tudi drugim pripona, da pomagajo po svoji moči.
ŠERIF SULZMANN 5
<
že zadnji petek je dospela v i Cleveland odločitev a p e 1 a t n e j ( sodnije v Cincinnatiju glede šerifa Sulzmanna. Šerif, ki je bil . izvoljen s 100,000 glasovi veči- ( ne, je bil od kakih 1000 fanatičnih suhačev obtožen, da je dovolil konjske dirke in stave v bližini Clevfelanda. Sulzmann je ' bil od nekega zunanjega sodnika spoznan krivim in odstavljen iz urada. Pritožil se je na apelat-lio sodnijo, in ta sodnija je v petek prišla do razsodbe, ki se je včeraj razglasila v Cleveiandu, I namreč, dii je bil Sulzmhjnn | pravilno odstavljen. Odvetniki Sulzmanna b.odo sedaj tožili na najvišjo državno sodnijo in bodo ,skušali dokazati, da postava, po kateri je bil Sulzmann obsojen, ni ustavna. In dotedaj bo preteklo še mnogo časa.
Rev. škur—srebrnomašnik
Poznani in splošno priljubljeni župnik na slovenski fari v Pittsburghu, Rev. Josip Škur bo i praznoval v četrtek 25-letnico, I kar je bil posvečen v mašnik|. j V ta namen se vrši v četrtek ve-|čer v cerkveni dvorani v Pitts-burghu velik banket, katerega i se namerava udeležiti tudi mnogo Clevelandčanov. Do sedaj se • jih je priglasilo že okrog 20 in ako jih bo dovolj, bodo najeli bus. Srebrnomašniku, odličnemu duhovniku in iskrenemu Slovencu, Rev. Joseph škurju tudi mi kličemo: iskrene čestitke in še na mnoga leta!
11
ditvah za to umetniško delo Mr.; j Ivan Zorman. Mojster odra jejf Mr. Frank Žagar, za razsvetl i a- ( vo skrbi Mr. Albin Kremžar, | masker je Mr. Ralph Danilo, garderobar pa Jos. Jemc. Kot , se nam poroča, in kot ste opazili ( že zadnja dva meseca iz časopi- ] sa, se vse igralno osobje izvan-1 ^ ledno marljivo trudi in vežba za ogromni nastop. Tekom zadnjih dveh mesecev so imeli igralci po tri ali štiri vaje v raznih dvoranah, tako da lahko priča- . kujemo odlične predstave "Pasijona."
Kot povedano, je drama "Pasijon" tako ogromno delo, in! združeno s tolikimi stroški in naporom, da je pač dolžnost občinstva, da pride od blizu in da-leč in poseti td predstavo ter napolni dvorano S. N. Doma. Zla-j sti še letos, ko so cene vstopni-' cam znižane za skoro polovico. ■ Prvotno so se dobre vstopnice i prodajale po $3.00, letos so naj-; I boljše vstopnice po $1.00, dobi-jtc pa tudi dobre sedeže za $1.00, 75 centov in 50 centov. Vstopnice dobite v predprodaji pri Mrs. Mary Kushlan v S. N. Domu, pri Mr. Jos. Grdina na 6121 St. Clair Ave., pri Jakob Res-niku v Newburgu, pri Mr. Fr. ] Kostnu v Euclidu in pri Mr. I Lekšanu v Barbertonu. Priča-' kuje se precej zunanjih gostov. I
Predstava "Pasijon" se začne v nedeljo, 20. marca, na cvetno nedeljo, točno ob 2. uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Računa se, da • bo predstava trajala nekako štiri ure in pol. Pomniti je treba i tudi, da se priredi letos samo : ena predstava "Pasijona." že-i leti je pač, da si ogledajo to , predstavo zlasti oni, ki doslej še - niso bili navzoči,
V cvetju mladosti '
V nedeljo zjutraj je preminu-jJ !a v cvetju mladosti Ela Strai- j1 nick, hčerka dobro poznane hr-; vatske družine Mike Strainiča, j poznanega, bivšega trgovca z|; grocerijo. Družina stanuje naj] 6605 Bonna Ave. Poleg staršev < zapušča ranjka brata Mihaela : in dve sestri: Mrs. Ema Lokase- i vich in Mimmie. Pogreb ranj-ke sie vrši ■ v sredo dopoldne po-1 tom pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons. Naše iskreno so-žalje prizadeti družini!
Igralcem Pasijona
Naznanja se igralcem jona, da se vršijo vaje za Pasijon sledeče večere: v torek, 15. marca, v sredo, 16. marca in v petek 18. marca. Začetek vsak večer je odsedaj naprej namesto !ob običajni osmi uri, vsak večeri i ob 7. uri. Torej pridite eno uro I prej kot ponavadi, ob 7. uri toč-| no. Nocoj prinesite s seboj tudi i kostume oni, ki igrajo vojake, j in prosim, da ste točni.—Režiser.
Iz bolnice
Iz bolnice se je vrnila Mrs. i Mary Ponikvar, 12915 Lena Ave. Upamo, da se ji zdravje j kmalu popolnoma vrne. Resno zbolela
Nevarno je zbolela Mrs. Rose Herbst, ki se nahaja na svojem domu na 1027 E. 61st St. pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo.
EASTMAN JE MRTEV
Rochester, 14. marca. George Eastman, multi-milijonar, ustanovitelj slavne družbe za izdelovanje fotografskih aparatov, se je danes ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem pravi: "Moje delo je končano. Kaj bi še čakal! Eastman je bil star 77 let in vse življenje samec. Povspel se je od priprostega dečka do enega prvih milijonarjev v Evropi, ko je izpopolnil fotografski aparat. Tekem svojega življenja je daroval $75,000,000 za dobrodelne zavede, in je zapustil premoženja vredno par sto milijonov. Tekom zadnjih pet let se je polagoma umikal iz svojega podjetja, in je zadnje dve leti bil tudi bolehen.
PLAČE ZNIŽUJEJO
Nova mestna, administracija je včeraj naznanila, da se ji je posrečilo znižati mestni proračun za $100,000 na mesec, ali za skupno $1,269,000 na leto s tem, da so odpravili razne nepotrebne izdatke in da so znižali plače, kjer so bile prevelike. Toda s tem mestni proračun še ni gotov. Najti morajo pot in sredstva, da znižajo šs za najmanj en milijon dolarjev piestne izdatke, da bodo lahko izhajali. Računa se, da bo mesto dobilo $2,500,000 manj od davkov kot lansko leto.
Ubiti ropar
Policist William Cale je zapazil pred grocerijo na 2250 Processor Ave. tri sumljive moške, I ki so nosili ponoči iz grocerije blago v čakajoči avtomobil. Po-jttgnil je revolver in se ponoČja-| kom približal in zapovedal, da dvignejo roke. Eden roparjev je pa segel v žep in hotel potegniti revolver, toda policist je bil hitrejši. Krogi j a je zadela ro-jparja v sredo čela. Smrt je nastopila takoj.
Iz bolnice
j Iz bolnice je bila pripeljana j Mrs. Mary Dragan, 5910 Bonna Ave. Upamo, da v domači oskrbi čimprej dobro okreva.
* Trije dečki so utonili pri drsanju v Lima, Ohio.

DOMOVINA
Lindberghov otrok
—
Hopewell, N. J., 15. marca. j j Dočim si policija zaman prizadeva priti na sled banditom, ki !so odnesli otroka Lindbergha, je otrokova mati, Mrs. Anne j Lindbergh, danes izjavila: "Ni-| kdar ne bom zgubila upanja, da mi otroka vrnejo!" Medtem je ostala absolutna tajnost glede akcije onih banditov, katere je, (najel Lindbergh, da iščejo otroka. Od nikoder ni nobenih poročil. V policijskih krogih smatrajo, da banditi čakajo ugodne prilike. Mnenja so, da je ljudsko mnenje danes še pre-iveč razburjeno. Trinajst dni je poteklo, odkar je bil otrok odpeljan. Medtem pa prihajajo poročila iz raznih krajev Amerike, da so videli Lindbergh j otroka tu ali tam. Policija gre ; povsod seveda nemudoma na I delo, toda vse take informacije |so napačne. Nobenih drugih novosti ni o Lindberghu. Oče ; ugrabljenega otroka, Col. Lind-; bergh, je zamišljen in zelo malo ! govori. Povprečno spi štiri ali i pet ur na dan. Do četrto ali i I pete ure zjutraj je pokoncu in j pomaga policiji, potem gre k | počitku in vstaja navadno ob j 9. uri.
-o--
Lepe nagrade!
Uredništvo "Ameriške Domo-j vjne" pripravlja lepe nagrade, katerih bodo deležni naročniki dnevnika. Prihodnji teden, v četrtek, 24. marca, izide velikonočna številka "Ameriške Domovine," in v tej številki bo po-jjasnjeno, kako lahko pridete do j ; denarne nagrade. Opozarjamo | j zlasti naše slovenske trgovce, da j Se ta teden gotovo naročijo oglas J ; v tsj številki, kajti nagrade se I bodo delile v zvezi z oglasi v velikonočni številki, kar je velike-' i ga pomena za slovenske trgov-;ce, katerih, imena pridejo na ta ': način očitno pred vse čitatelje. | 'JAko kdo želi, mu tudi pošljemo ; velikonočno številko za svoto 10 ' centov v staro domovino. Pri-' | nese naj denar in naslov, ali pa to izroči našim zastopnikom.
Letošnja vprizoritev "Pasijo- c na" bo slična prejšnjim prire- ] ditvam, toda z večjimi spremem- i bami v osobju,.kar se tiče reži- * je in osobja. Doslej jo glavno i vlogo igre Krista, igral vzorno j in karakteristično, Mr. Louis s Oblak, pri letošnji predstavi pa ; bo imel td vlogo Mr. Joseph Gr- i dina. Mr. Grdina je videti po- i gosto na našem odru v tej ali ; eni vlogi, in za svojo značilno i vlogo pri "Pasijonu" še mnogo i trudi, da bo nastop čimbolj po- i polen. Marijo, mater Krista, je ' doslej predstavljala Miss Mary : Smerdel, letos pa nastopi v tej vlogi Mrs. Frances Kosten. Vlogo Marije Magdalene, ki jo je prej prednašala Miss Mary Pu-stotnik, bo letos imela Miss Ana Zavašnik. Heroda, kralja Judeje, bo predstavljal Mr. August Plat, dočim je prej imel to vlogo Mr. Frank Bradač. Izvrstno je portretiral vlogo Poncija Pilata dr. James W. Mally, a letos pa ima to vlogo Mr. Anton j Pluth. Vlogo desnega razboj-1 nika Dismasa ima letos Mr. Fr.! Zalar, prej ga je igral Mr. Fr. Bradač, vlogo levega razbojnika pa ima Mr. Tony Lužar, kot prej.
Judeža, eno glavnih vlog, je prvič predstavljal na originalen način Mr. Jos. Grdina, pozneje pa Mr. Rudolph Perme, a letos ima to značilno vlogo Mr. John . Globokar. še nekatere druge ; spremembe so v osobju. Tudi i nastane sprememba pri križa-. nju, in se nam pripoveduje, da . bo križanje še bolj originalno i kot doslej.
) Režišer "Pasijona" je letos i Mr. Joseph Grdina, pomočnik - pa Mr. John Kaučič. Pevski i vodja je Mr. Peter Srnovršnik, dočim je bil pri prejšnjih prire-
Mokri kongresmani apelirajo na liberalne suhače, da volijo zoper prohibicijo
Washington, 14. marca. Odkar ao Zedinjene države dobile prohibicijo, ni bilo še resničnega in pomembnega glasovanja v kongresu glede 18. amendmen-ia in Volstead postave. Te dni pa se pripravlja v kongresu bitka, kot jnismo še videli, odkar irAa m o prohibicijo. šlo se bo zares. Po mučnem prizadevanju s t je mokrim posrečilo spraviti skupaj 145 kongresmanov, ki so poslali zahtevo predsedništvu, da se glede prohibicijo začne debata in se tozadevno potem glasuje. Mokri kongresmani so zaceli te dni apelirati na poznane liberalne suhače, ki so sicer suhega prepričanja, toda so toliko pošteni, da glasujejo tako, kot misli večina v njih kongresnem okraju, kot n. pr. demokrat Rai-ney iz Illinoisa. Glede prohibici je so se združili republikanci kot demokrati, da glasujejo pro-; ti. Kongresmana Beck, republikanec, in Linthicum, demokrat, sta vložila v kongresu re-i solucijo, glasom katere naj se ameriška ustaVa Salto spreme-[n.;, da se dovoli posameznim državam samim uravnavati proda-j jo opojne pijače. Sleherni kon-igresman bo moral glasovati, in po tem glasovanju se bodo znali volivci novembra meseca ravna-|ti, da jih ponovno izvolijo ali pa porazijo pri volitvah.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published! dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko to Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko to Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879.
83
No. 62, Tue., March 15th, 1932
Prijeten glas o Jugoslaviji
Letos praznujejo Zedinjene države 200 letnico, ko je bil rojen George Washington, prvi predsednik Zedinjenih držav, "oče svoje domovine" in "prvi v miru, prvi v vojni in prvi v srcih svojih državljanov. Po vseh Zedinjenih državah, v velikih mestih, kot v malih selih po deželi, se praznuje ta zgodovinska obletnica z največjim patriotičnim slavljem.
Da so pa tudi v Jugoslaviji ne samo zvedeli za to praznovanje 200 letnice rojstva George Washingtona, pač pa ta ameriški narodni praznik v mnogih mestih tudi dostojno proslavili, je pač prijetna vest iz Jugoslavije. Vest, ki je skrajno ugodno vplivala tudi na ameriške kroge, kot posnemamo iz velikega dnevnika "The Cleveland Plain Dealer," ki prinaša z dne 12. marca na uredniški strani sledeči članek:
"Washington v Jugoslaviji. V Belgradu in po drugih središčih Jugoslavije so splošno in tudi na entuziastičen način praznovali 200 letnico rojstva George Washingtona. Dasi je domovina Jugoslovanov kraljevina, pa so vsa tri jugoslovanska plemena zelo demokratična, in v resnici je skrajno času primerno in prijetno, ko slišimo, da so počastili spomin enga največjih apostelov v borbi za človeško svobodo, kar jih pozna naša zgodovina.
"V Zagrebu kot v Ljubljani, v katerih mestih je središče Hrvatov, odnosno Slovencev, so se vršile slavnosti sko-ro na enak pomemben in veličasten način kot v Belgradu, ki je prestolica Jugoslavije in obenem središče Srbov. Nikdar poprej ni Jugoslavija še na enak način počastila spomin kakega tujezemca, povdarjamo, počastila s tako velikimi slavnostmi. V Belgradu so prekrstili neko jako važno ulico in ji dali ime Washington. In kar je še posebno zanimivo pri vsem tem, je bil kot glavni govornik pri vseh slavnostih dr. John D. Prince, ameriški poslanik v Jugoslaviji, ki je ob tej priliki govoril v jugoslovanskem jeziku.
"Skoro smo prepričani, da noben drug narod ali država v vsej Evropi ni na tako slovesen način proslavila spomin George Washingtona, kot je to naredila Jugoslavija. Vzrok je, da so Zedinjene države v Evropi vse kaj druzega kot pa popularne, zlasti danes v teh časih, in je v resnici težavno podeliti in izkazati nepristransko in čisto spoštovanje in od likovanje uglednemu državljanu naroda, ki slučajno ni po pularen. Tekom svetovne vojne je bilo mnogo Amerikan-cev dovolj nespametnih, da so se izogibali in prezirali glasbo Bacha in Schumanna. Raditega pa je jako prijetno slišati, da nas vsaj ena evropska država priznava in časti v dovolj veliki meri, da časti spomin velikega državljana. Mi pošilja mo zahvalo Jugoslaviji!"
Tako se glasi članek priobčen v uglednem ameriškem časopisu. Prijetno je citati enake članke v ameriških časopisih, ker so redki, dasi bi bili lahko pogostneji. Tudi časo pisi v New Yorku so prinesli enake izjave, kar vse cilja za tem, da dobi Jugoslavija čimvečji ugled in kredit v Zedinjenih državah. Kaj enakega bi v Jugoslaviji lahko večkrat uprizorili na način, da pride v širšo javnost. Tudi stric Sam, ne samo drugi narodi sveta, je nekoliko častilakomen, in nekoliko pohvale in laskanja prav gotovo povzroči boljšo za-stopnost med Jugoslavijo in dolarskim stricem Samom, zlasti če se to pripeti ob tako nacionalistični priliki, kot je 200 letnica rojstva prvega ameriškega predsednika.
Jugoslavija je s taktično proslavo spomina George Washingtona naredila lep korak k boljšemu spoznanju in prijateljstvu med stricem Samom in Slovenci, Hrvati in Srbi. Taki dogodki koristijo nam, ki smo naseljeni tu v Ameriki, in so v čast in kredit narodu v domovini.
Euclid, O.—Kot depresija, tako tudi kriza — držita na vse kriplje, pa vseeno vemo in to prav gotovo, da bo zime prej ko-nec kot pa depresije. Zima je nekaterim prav prišla, meni že, smem vsaj biti doma. No, saj ra- n umete, kaj mislim, žena pravi, n ako je lepo vreme: "Pojdi no ma- n lo ven, da mi boš izpod nog. Ved- , no visiš doma, še usmradil se c boš!" Sedaj, ko je mrzlo, pravi: £ "Dobro, da si doma, boš vsaj ku- z ril kot se šika (ako je sčim)." r Primeri pa se tudi človeku, , ako ženi ugodiš in ji greš izpod ^ nog, pa se zamudiš malo dlje in ko se vrneš, pa ti že pravi: "Ali \ so te že spodili? Kako te morejo g vendar gledati tako dolgo? Pri ^ kom si vendar bil, ki te je tako dolgo gledal?"
Torej sedaj si pa pomagaj! . Vem dobro, da ni samo pri meni " tako, pač pa povsod. Pa vse se ] potrpi, samo da je zdravje in da j ni treba prosjačit. Vse se še ne- i kako prenaša, ako je človek v po- ] trebah in sam ali s ženo, ampak gorje je, ko sliši tarnati otroke, da so lačni, da jih zebe. In vendar si nedolžni otročički niso tega sami krivi, da so se rodili.. .
Mnogokrat me kdo vpraša: "Ti, ali veš kaj bo iz vsega tega?" Jaz mu navadno odgovorim: "Ako bi jaz vedel, bi bil eden najbogatejših na svetu."
Kdor nima pogleda v današnjo situacijo, kot je danes, sploh ne more imeti pojma o tem. Ampak zadnje čase imamo pri nas, v našem nazadnjaškem Euclidu to j priložnost, ko gremo okrog in vidimo na svoje lastne oči, kam smo prijadrali z našo smrkavo politiko, ki ni vredna, da bi ji obrnil nos. V takem malem, me-?tu bi se lahko našlo kak izhod, da bi se moglo ubogim ljudem malo pomagati, kot to delajo druga mesta. Poglejte, koliko ljudi je bilo zaposlenih pred volitvami in koliko jih je danes. To je dobro gospodarstvo, kaj ne, C leve-landčani, ki ste imeli toliko opraviti pri nas za časa volitev. S<?-daj ima pa čas. in priliko tisti kozji pastir iz Keewanee Ave., da napravi vsak dan en piknik, da se bodo naši reveži najedli vsaj suhega, kruha, še nikdar ni koristil pri nobeni stvari in tudi ne bo. Kadar prime za pero, ni drugega kot podcenjevanje in obrekovanje. On pa ni niti toliko vreden da bi ga kdo obreko-val, je škoda papirja.
Opozarjam rojake, da se bodo 19. marca kazale slike pod pokroviteljstvom J ugoslovanskega progresivnega kluba. Sezite po vstopnicah, da bomo mogli tako vsaj nekoliko pomagati našim siromakom za Veliko noč.
Eden, ki pazi.
SLOVENSKI PASIJON
Kaj je Pasijon? Ali je to kaka narodna drama, ali kaj slične-ga? Ne, Pasijon je bridko trpljenje in smrt Kristova, ki se začenja cvetno nedeljo in se konča na velikonočno nedeljo, ko vstane iz groba. Cvetno nedeljo pri-iaja Jezus iz Jeruzalema. Spremlja ga 12 njegovih učen-cev-apostolov. Ljudstvo ga pozdravlja in mu kliče "hozana sinu Davidovem!" To dejanje je tako živo in naravno uprizorjeno, da boste v resnici mislili, da ste na ulicah mesta Jeruzalema. V vaših očeh se bodo zalesketale solze radosti in ginjenosti, katerim se ne boste mogli ubraniti ob tem prizoru.
Drugo dejanje, zadnja večerja. Jezus blagoslovi kruh in ga da svojim učencem, rekoč: "Vzemite in jejte, zakaj to je moje telo." Milijoni in milijoni so vži-vali ta kruh in ga vživajo še danes in ga bodo vživali do konca sveta. Svečan trenutek, ki nam
•obudi vse nauke, ki smo jih čuli v šoli in cerkvi.
Tako se vrste dejanja, eno za drugim, katerih je dvanajst. Presenečeni boste nad vsakim dejanjem. Upeljano je sedaj tudi novo dejanje, to je pribijanje na krfž. Strah vas bo obšel ob pogledu na to strašno dejanje, katerega se je človek izmislil. Preveč pisanja bi bilo, ako bi se hotelo opisati vsako dejanje in je tudi nemogoče vse, kar se vidi in sliši. Lepa oprema odra, dragocene svilene obleke, lepo petje med dejanji. Vse to vam bo vtisnila slika, katera vam ne bo šla iz spomina celo življenje. Veseli boste, da ste videli to igro, to | strašno krvavo dramo, o kateri se bo še dolgo govorilo.
Zatorej, preskrbite si vstopnice, da dotyte boljši sedež; za 50c dobite že dober sedež. Dobite jih pri Mrs. Kushlan'in Joseph Grdina.
i
Josip Ponikvar.
TRINERJEV0 GRENKO VINO
I proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo. | bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah.
Ce verjamete al' pa ne.
St. Clair Rifle and Hunting Club
Piše A. G.
Cleveland (Collinwood), O.
—Slišite, to bo pa res nekaj posebnega v Colljnwoodu na 17. marca. Društvo sv. Jožefa št. 1(59 KSKJ bo imelo ta dan svojo redno mesečno sejo, obenem pa tudi prijetno zabavo in prireditev: predstava, petje in drugo. Videli bomo našega gl. tajnika, Mr. Joseph Zalarja, ki bo prišel ta dan nalašč iz daljnega Jolieta, iz glavnega urada, da nam bo nekaj koristnega povedal. Kdor še ni v tem našertl društvu, naj , se nam gotovo pridruži do četrt-1 ka, ta teden. Napolnimo dvora- j no! Na« glavni tajnik naj boj imel priliko videti ta večer kar! največ Jožefovcev.
Mr. Anton Rudman nam je zbolel- Zares škoda, zelo ga pogrešamo.
Velika noč se nam bliža in v j enem tednu bo že tudi pomlad- j pa imamo tak mraz, kot o boži- j ,Ču. Menda je vreme narobe zato- i . ker je prestopno leto.
Letos bo zopet veliko kričanja ob jesenskih, predsedniških volitvah. Kaj. pravite, kdo bo neki prodajal to pot prosperiteto? Pred štirimi leti je Mr. Hoover obljubljal polne lonce mesa in vsakemu svojo karo. Pa se je zlagal, obljube ni držal. Pa je še toliko predrzen, da hoče biti ponovno izvoljen. Križ božji je s temi republikanci. Ako bo Mr, Hoover ponovno izvoljen, kot nekateri govorijo da bo, joj, potem nas bo zagradil ponovno s kakšnim "modrim" tarifom, pa bomo res kot miška v mišnici. Edi-1 no lopovi bodo imeli glavno bese- i do.
Kam plovemo;?
Kaj neki bo napravil jeseni | slovenski republikanski k I u b Pameti nima menda več, bo pa j metal pleve v svoje zaslepljene! reve. Rojaki, d r ž i m o skupaj. Ako ne bcmp edini, bo vse i/, reda in preti nam še hujši glad in beda.	j
Demokrat.
ZAHVALA SLOVENSKIM TRGOVCEM
Naša čitalničarka Anica Rogelj nam sporoča imena slovenskih trgovcev, kateri so se odzvali njeni prošnji in pripomogli s svojim darom do lepega ■ uspeha čitalniške prireditve, ob priliki pet in dvajset letnice njenega obstoja. Imena so sledeča: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Ažman Frank, 6501 St. Clair Ave., Eršte Louis, 6209 ISchade Ave., John Flajšman, 6400 St. Clair Ave., Hočevar Frank, 1264 E. 61st St., Kalan Jos., 6622 St. Clair Ave., Math Jvrižman, 6220 St. Clair Ave., Louis Lautižar, 1193 E. 60th St., Louis Mahne. 6101 St. Clair Ave., Ludvik Metlika, 1151 Addison Rd., Kar«I Mramor, 1140 E. 67th St., Novak's Confectionary, 6128 St. Clair Ave., Louis Oražem, 1142 E. 66th St., Pianecki Bakery, 6218 St. Clair Ave., Potokar John, 6517 St Clair Ave., Anton Prijatelj, 1192 E. 61st St., Louis Prijatelj, 6507 St. Clair Ave., Nick Spelič, 1107 E. 66th Place, Anton Svete, 1184 E. 60th St., Slapnik in Sinovi, 6113 St. Clair Ave., Jos. Vidmar, 1.145 E. 60th St., Nate Vu-kofiie, 6024 St. Clair Ave., John Zakrajšek, 6422 St. Clair Ave., Frank Zakrajšek, 1105 Norwood Rd.
Za Slovensko Narodno Čitalnico v Cleveland u;
Odbor.
Zadnjič sem pisal, da bo naš klub imel nekakšno zabavo za člane in njih družine. Zabava se je vršila res na 20. februarja pri jagru Bučarju. Nisem imel namena sploh pisati o tem, toda ker niso bili vsi naši fantje navzoči, zato hočem malo opisati, kako smo se imeli tisti .večer. Mislim, da jim bom s tem malo skomine napravil. Pri našem eks-predsedniku Buču smo se začeli' zbirati že nekako ob osmi uri zvečer. Vsak član je pripeljal seboj tudi svojo boljšo polovico, kar je zelo pravilno. (Sedaj so vsaj ženske videle, kako težko se je jagrom ločiti od vesele družbe in — njega.) Pri vstopu je Pograjc vsakega postregel z glažkom sveže vode (nekateri so jo spili, drugi ne), kar je tudi pravilno, saj so tudi v Kani Galileji pili najprej slabo, potem pa dobro pijačo.
Ko se nas je dovolj' zbralo, smo rekli, mislim da je bila tista : Oh, kam bova vandrala . . . Tej so pa sledile vse pesmi, kar jih znamo in kar jih ne znamo. Proti jutru smo začeli ponavljat, večina smo jih začeli od konca nazaj, kar se jako lepo sliši. No, pa kaj nas je brigalo! Saj ko smo klobase jedli, je bilo tudi vseeno, pri katerem koncu smo jih začeli. Da, klobase, kislo zelje, pečepe kokoške in sploh, kar se navadno na mizi dobi ob priliki ohceti; vsega je bilo dovolj. Pa še nekaj je bilo na mizi: krasen šopek cvetlic, katere je prinesla naša Roži. Prav srčna hvala, Rozi, pa drugič še kaj prinesi!
Ali smo kaj plesali? šur, pa še kako! Muzikantov imamo pri klubu pol ducata in še dva smo najeli. To je bil pravi direndaj : v vsakem kotu je cvilila narmonika.
Eden naših jagrov, ki je obenem izvrsten godec in pevec, jo je pogruntal. Po nesreči je razlil kozarec ohajčana po svojem stolu, kar je 'seveda hitro osušil, toda vendar je to zadostovalo stolici, da ni mogla več vtati na štirih nogah. Naš fant le hotel prav posebno lep in mogočen glas spraviti iz svoje bak-se, ko se stol nenadoma prevrne in žnjim, seveda, kar je bilo na njem. No, pa takšna malenkost pravega muzikanta ne ustraši, kot smo videli. Možak je kar na tleh svojo harmoniko naprej vlekel. Njegova boljša polovica ga je nagovarjala, cla naj vstane, toda ni ničesar slišal, dokler ni končal svojega "štikel-ca." Šele tedaj se je razljutil in rekel: "Ma, zakaj bi na tleh ne "špilal," saj tudi drugi ljudje no tleh plešejo in ne po stoleh."
Naš Jože Pograjc, ki je mno-so pripomogel do izvolitve župana Millerja, mi je povedal, da bo dobil službo "zogarja." V oskrbi bo imel St. Clair in bližnjo okolico. Torej kadar boste videli na St. Clair ju Človeka s svetlim znakom na prsih, ki bo
nadziral delavce, vedite, da je to član St. Clair Rifle kluba, Jože Pograjc.
Buč je bil tudi v tekmi za novega župana, kateri je zmagal in tudi njemu je služba zagotovljena. Njemu je Rajko obljubil službo zavirača na prvi zračni ladji, katero bo elevelandska policija dobila za svojo službo. No, to bo lahko delo, samo za "žlajf" bo včasih potegnil in lepo "pe-do" vlekel.
Naš klub je lahko ponosen, ker sedaj bo imel člane na ce-
sti (takih nas je več) in gori med oblaki.
Zaključek naše zabave je bil pa sledeč. Ko bi moral pravi kristjan vstati, je bilo še precej naših fantov pri Buču in ker si možak ni vedel drugače pomagati,, da bi ljudi ven spravil, se je domislil, kako je v starem kraju lisice ven podil, namreč z dimom. Zakuril je nekaj starih cunj in' hiša je bila v nekaj minutah prazna. To je bil pa tudi zaključek naše zabave.
Kar smo sklenili na zadnji seji, bom drugič poročal.
18. februarja in 3. marca smo takole streljali:
Podjjpdec .......... 167 —
Klemen .............. 126 115
Dolenc ................ 150 146
Kren .................. 155 162
Penosa V........... 135 142
Bučfar .................. 119 120
Gorjanc ............ 170 —
Sietz .................. 114 119
Kavčnik ............ 135 143
Urankar J......... 133 135
Penosa L. .......... 144 140
česen A. ............ 125 149
Novak J............. 128 140
Peterka .............. 151 122
Novak A........... 156 141
Urankar A......... 148 139
Malovašič .......... 143 130
Pirnat ................ 130 137
Glažar ................ 138 155
Papesh .............. 138 134
Turšič ................ 163 160
S ušel .................. 153 143
Rogel .................. 150 181
Vesti iz domovine

—Novi grobovi: V št. Gotar-du je umrla Terezija Režun v starosti 80 let. Devet mesecev se je nahajala na bolniški postelji, a je v tem času doživela vesel dogodek, da se je vrnil njen edini sin Anton iz Amerike, kjer je delal 20 let. — Na Muljavi so pokopali mlado gospodinjo Marijo Kutnar. Stregla je požrtvovalno svojemu možu, ki leži mrtvouden že šest let v postelji. Podlegla je pljučnici. — V Do-brniču je umrl posestnik Franc Rajer. Zapušča ženo, s katero sta živela poročena samo eno leto. — V Št. Ožbaltu pod Učakom so pokopali v dobi dveh mesecev dva. brata, Gregorija in Jurija žavbi. Prvi je bil star 81 let, drugi 87, oba. še fanta.—V čem-šeniku je umrl Jožef Zupan iz Brezja, dolgoletni ključar domače cerkve. — V Ljubljani je umrl Ivan Pernat. — V Gornji Radgoni so pokopali Ivana Pav-ca, upravitelja tamošnjih ad-montskih posestev.
—Vse gre, treba je poguma in jeklene volje. Te dni je napravil diplomski izpit na rao-droslovnem oddelku belgrajske-ga vseučilišča, slovenski rojak Srečko Baraga iz Starega trga. Gimnazijske študije je začel šele s svojim 21. letom, ko se je vrnil od vojakov. Nadaljeval jih je sredi vsakdanjega krušnega dela, premagal vse težave ter vztrajal do končnega uspeha v 32. letu svoje starosti. Njegova diploma je bila na časten način proslavljena o|d belgraj-ske akademske mladine. Profesorski zbor je g. Baragi čestital. Njegova vztrajnost ter njegova odločnost predstavljata lep zgled našemu dijaškemu naraščaju.
—45 let je minulo 17. februarja, odkar je zgorelo deželno gledališče v Ljubljani.
—Petelin povzročil smrt. V Bistrici pri Rušah je povzročil hudi Upnikov petelin smrt dveletnega domačega sinčka. Petelin je bil znan kot huda žival in pred dneyi se je na domačem dvorišču spravil na dveletnega fantka, ki se je igral na solncu. Srdito se je zaletaval v otrpka, ki se je obupno boril s slabotni-
mi ročicami pred hudo živaljo ter klical jokaje na pomoči Petelinu se je posrečilo fantka parkrat s kljunom močno kav-sniti po obrazu ter ga okrampa-ti s svojimi ostrimi ostrogami. Ko so petelina odgnali ter dečku oprali skavsani in okrvavljeni obrazek, je bilo vse dobro in nihče ni mislil, da bo imel boj med petelinom in otrokom usodne posledice za fantka. Petelinov kljun in kremplji so bili onesnaženi zaradi brskanja po gnoju in so se rane otroku zastrupile. Otrok je kmalu pričel po vsej glavi nenavadno hitro otekati in v kratkem se je zastrupljenje krvi tako razvilo, da ga ni mogla več rešiti nobena zdravniška pomoč in je dete v hudih bolečinah | umrlo.
—14 milijonarjev je zapustilo Osjek in se preselilo na Dunaj in Zagreb. Osjek ima radi tega najmanj 2 milijona Din letno škode.
—Lepo tele za, 4 kovače. Na zadnji sejem v Ogulinu so pripeljali mnogo telet, ki so bila zelo poceni. P,rav lepo tele si lahko dobil za 40 do 50 Din. Ljudem primanjkuje krme in zato prodajajo živino za vsako ceno.
—Zda,j pa še volčja nadloga. Huda zima je prignala cele tolpe volkov v bližino vasi in mest v Basni. Volkovj napadajo staje in koljejo ovce. te dni so v neki vasi našli kmetje v staji 2 velika volka, ki sta poklala 50 ovac. Kmetom se je komaj posrečilo, da so s koli potolkli volka.
—Nekaj številk. V dravski banovini je 15 gimnazij in realnih gimnazij, 7 učiteljišč, 40 meščanskih in 840 osnovnih šol. Prosvetnih društev je 1500. — Y vsej Jugoslaviji je 9212 'šol, 31,683 profesorjev in učiteljic i ter 1,330,157 dijakov in učen-! cev, za katere plačuje država na leto 858,000,000 Din.
TEŽKAIZKUŠNJA
Največja univerza na svetu je ! v Ksiri, Egipet, v katero pohaja 21,000. Kdor se hoče vpisati na to univerzo, mora na pa-i met povedati vse turško sv. pi- j smo, koran, kar vzame cele tri j dni predavanja.
Uradnik, ki je bil uslužben pri brzojavnem uradu, pride neke noči prav zelo natreskan domov. In zgodilo se je, kakor se to navadno zgodi, da ga je začela cenjena soproga zmivat in mu je napravila pridigo, ki bi vsakemu kaplanu delala čast in slavo. Mož jo je samo poslušal, ne da bi zinil besedice. In saj veste, to pa zopet ni bilo ženici po volji, pa se zadere: "No, pa ne boš nobene rekel? Se ne boš. nič zagovarjal? Kaj pa stojiš tukaj, kot moker cucek?"
"Ljuba žena," odgovori moži-ček, "v tem, ko si me ti zmerjala, sem jaz računal in sem izračunal, da bi ti morala plačati ravno petdeset dolarjev, če bi hotela poslati to po brzojavu, kar si mi jih prejle naštela."
A
To-le pa še niste slišali, jaz jo pa vem, ker se je zgodila blizu nas. Ko je namreč Martin Krpan jezdaril iz Trsta proti sv. Trojici, ga je srečal cesar Janez. Martin je bila sila velik človek, kobilica pa, na kateri je jezdaril, je bila sila majhna, tako da so se Krpanu noge vlekle po tleh. Cesar Janez se je začudil, da tako velik človek jezdari tako nizko' kobilico, pa ga pobara:
"Povej mi, čemu jahaš tako majhnega konja?"
"I, zato, da lahko z nogami žlajfam, kadar gre nizdol," sc odreže Martine.
A
"Zakaj si pa izstopil iz pev-iskega društva?"
"Izstopil sem takrat, ko sem se oženil."
"Aha, že razumem: ko si so oženil, ti je prešlo vse veselje do petja."
Polk se je pripravljal, da se odpelje na manevre z vlakom. Poročnik 12. stotnije nagovori svoje fante pred odhodom: "Pa da mi ne boste glave vtikali skozi okno, kadar se bomo peljali skozi tunel. No,, prostak švedra, ali veš zakaj ne sme vojak glave moleti iz okna, kadar vlak vozi skozi predor?"
"Da, gospod poročnik, zato, da se tunel ne bi poškodoval." A
Učitelj je imel v šoli jako poredno deklico, ki ni marala za njegove opomine, zato pokliče k sebi mater otroka in ji reče, naj jo doma posvari in kaznuje. Mati vsa, ginjena reče:
"Vem, da je dekle leno in jezikavo, pa kaj si hočem? Za besedo ne mara, če jo pa kaznujem, pa ubogega otroka tako boli!"
A
Brat hišne gospodinje je bil v vasi in ker je hotel, da bi imel zastonj dobro kobilo, vpraša malo Miciko:
"Kedaj pa pri vas južinate?"
"Kakor hitro boste šli vi domov, so rekli mati," se odreže mala.
A
Pred madžarskega s o d n i k a pritečeta dve ciganki, Roža in Julča z gosko in vsaka trdi, da je goska njena. Modri sudac pogleda Rožoi in jo vpraša:
"Roža, je li goska Julčina?"
"Nem batta, ni, rečem jaz!" hiti Roža.
"Julča," se obrne do nje sodnik, "Je li goska Rožina?"
"Nem batta, ni, nikoli ne!"
Nato izreče sodnik svečano: "Ni goska Rožina, lii goska Julčina, torej je goska moja. Janoš, nesi jo v kuhinjo."
A
. Neka silno huda in močna žena je svojega moža dobro nakle-stila in bi ga bila še bolj, da ji ni ušel pod mizo. Takrat pa sto-pi v hišo sosed in ko zagleda moža pod mizo, se zasmeje in reče:
"Lej, šmenta! kako da s,i so pod mizo spravil," Ta mu pa ves je^en odgovori: "Kaj pa to tebi mar! Jaz sem gospodar v svoji hiši in sedim kjer hočem."
DOPISI
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15TH, 1932
S
TOM GILL:
NAJDENČEK V DŽUNGLI
Nekaj se je premikalo doli ob veki v visoki travi džungle. Ozrl sem se na Pedra, mojega spremljevalca, toda njegov obraz, zbran v gube, je kazal, da ve toliko kot jaz. Zopet se je zganila visoka trava, toda noben glas ni motil velike tišine mehiške džungle.
Kaj se je plazilo v visoki travi? Lahko je divji prešič, ta vražja divja žival, ki me je nekega vročega popoldne ustrahovala na drevesu, da si nisem upal doli. Morda je kak član divjega Pritlikavega plemena s svojo zastrupljeno pšico. In ker človek nikdar ne ve, kaj mu bo prišlo nasproti v divji džungli, sva predala skrita za gostim bambusovim trsjem.
Naenkrat se oglasi glas, kot bi mlada inačica klicala svojo mater. V dveh skokih sem bil' na obrežju reke in sem zrl v plava očesca male, pisane kepice pred menoj. Za menoj se oglasi začudeni Pedrov glas:
"Jaguar! Mladi jaguar!" Potem se Pedro ozre okrog in boječe reče: "Slab prostor sva izbrala, če bova srečala njegovo mater, senor."
Jaz pa sem začudeno zrl v to kosmato kepico pred seboj. Mladič ni bil star več kot dva mese-ca. Njegova fina dlaka je bila zlate barve, po hrbtu in ob straneh pa je imel črne lise. Mladič me je gledal nekam predrzno in Poskušal je potegniti ustne v grozečo potezo, kar se mu pa ni Povsem posrečilo. Resignirano se je vsedel na svoje zadnje noge.
Pokleknil sem poleg njega in se mu počasi bližal z roko. Mladi Jaguar pa je grozeče vzdignil svojo mehko tačico, v znamenje, da se žnjimi ni šaliti. Počasi in vedno bližje sem šel z roko in njegova grozeča poza je ponehala. Napravil je korak bližje in zopet en korak in kmalu sem začutil njegov mrzli, mokri smrček na moji dlani. Stegnil svoj hrapavi, rdeči jezik in me obli-zal po roki in v zapestju.
Nekaj časa sva se gledala, potem pa počasi stegnem svojo drugo roko in ga vzdignem s tal. Zapihal je kot v strahu in začutil sem, kako so se njegovi mali krempeljčki oklenili moje rame. Sicer je pa tiho ždel v mojem naročju in odnesel sem ga v šoto-rišče.
Vso pot sem slišal za seboj godrnjanje mojega spremljevalca. Kaj naj počnem z mladim jaguarjem? Kam naj ga deneva? In če pride mati ponj?
Resnica je, da sam nisem vedel, kaj bom počel žnjim in čudno »e mi je zdelo, da hodi sam po džungli. Morda mu je kdo ubil mater in sedaj revše hodi samo Po džungli in si išče hrane? In kje naj si išče hrane dva meseca star mladič? Tekel sem z mladičem miljo daleč do taborišča. Tam pogledam na mojega naj-denčka in vidim, da mirno spi v mojem naročju.
V taborišču snamem z veje moj usnjeni jopič, vržem ga na t ta in denem mladiča nanj. čez h ako uro se je prebudil in naznanil svojo čuječnost z silnim vpit-jejn. Toda na to sem bil pripravljen in položim preden krožnik kondensiranega mleka. Nerodno Pomoči jaguar tačko v mleko, jo otrese in obliže. Bilo je nekaj novega zanj, da bi znal lizati mleko s krožnika z gobčkom, zato mu potisnem gobček v mleko. Jezno je zapihal in se umaknil nazaj. Ponovno poduha mleko in žalostno zamijavka. Mleko mu Je dišalo, toda ni ga znal piti.
Domislim se, da imam v žepu gumasto cevko, s katero se deva kapljice zdravila v nos. Napol-ni m cevko z mlekom, primem mladega jaguarja z eno roko, z tlr"go mu pa potisnem, cevko v. mlekom v gobček in jo stisnem, Razume se, da je vzelo precej ča-ya> Praedno sem na ta način nasi-Ul mladiča, toda končno je bil le Mlt. S tačko odrine mojo roke !,roč, kar je bilo znamenje, da lnU dovolj. Položim ga zopet na suknjič, Park rat je zazehal, po-
tem se je pa zvil v klopčič, položil svojo glavo med prednji tačici in zaspal.
Popoldne sva s Pedrom postavila pod velikim drevesom kletko, na ta način, da sva v krogu zabila kole v tla. Tam naj bi spal jaguar ponoči. Toda to mu še na misel ni prišlo. Utepel si je najbrže v glavo, da sem jaz za njegovo materjo njegov največji prijatelj, zato je sklenil, da se tudi ponoči ne bo pustil ločiti od mene. Ko se je storil mrak, sem ga položil v njegovo kletko, toda začel je tako žalostno mi javkati, vpiti in kričati, da je šlo kar sko-zu ušesa. Ogenj pri taborišču je ugasnil, vpitje mladega jaguarja pa ni ponehalo. Zdelo se je, da si je za trdno utepel v glavo, da ne bo tam spal.
"Ali naj ga spustim iž kletke, senor, da bova imela mir?" vpraša Pedro. Odločno sem tnu odgovoril, naj pusti jaguarja pri miru, da bom že sam opravil žnjim. Obujem si škornje in grem do kletke. Mesec je polno sijal in videl sem mladiča, kako je z svojimi zobčki poskušal raztrgati ograjo. Nekaj časa je tr gal po lesu molče, udarjal s svojima šapama po koleh, potem se je pa zopet vsedel na zadnje noge in s tihim mijavkem tožil, naj ga vzamem ven.
Kaj naj storim? Vzamem ga v naročje in ga nesem na moje ležišče. Delal sem potiho, da bi se Pedro ne zbudil in ga stisnem k sebi pod odejo. Jaguar položi svojo glavo na moj vrat in tako je prespal prvo noč.
Ves naslednji dan sva s Pedrom preiskovala zgornji tek re-' ke, pustivši jaguarja v taborišču, najsi se je drl na vse pre-tege. Zvečer sva ga našla, zvitega na mojem suknjiču, sladko, spečega v mali kepici. Na veji drevesa nad taboriščem pa sta sedeli dve opici in ga zvedavo ogledovali.
Nalahko sem ga vzel v naročje in ga polahko nesel v njegovo kletko, kjer sem ga počasi položil na tla, ne da bi se bil zbudil. Počasi so se potegnile sence in noč se je zagrnila v džunglo. Vladala je grobna tišina, niti ptiči se niso oglasili.
Nenadoma pa je pretrgalo to nočno tišino silno in zategnjeno rjovenje. Džungla se je stresla vsled močnega, daleč segajočega klica odraslega jaguarja. V glavo mi šine misel: "Jaguarka je prišla po svojega mladiča!" S Pedrom planeva proti kletki, kjer je spal mladenič. Da bi le mogel zatisniti jaguarju gobček, pred no bo zaslišal klic matere. Toda prodno sem mogel do njega, je že mladič odgovoril svoji materi s tenkim klicem na pomoč.
S Pedrom sta stala nepremično in slišala sva, kako so pokale veje pod težo bližajoče se zveri. Na odprtini sem zagledal rumeno pošast, ki se je bližala s hro-pečim glasom. Planem v taborišče, da dobim avtomatično pištolo. V svoji razburjenosti mi je vse prej prišlo pod roke, kot orožje. Končno sem jo le. otipal iii zopet planem ven pa prosto. Pral pojemajočim ognjem je stala .jaguarka. Njena mogočna glava je duhala zrak in njen rep .ic švigal sem in tj o. Bila je krasna žival.	» 'j
Morala me jo zapaziti, ker sklonila je glavo, potegnila ustne v grozečo potezo in iz oči ji je švigal ogenj. Skloni se in se vrže na ograjo, za katero je bil mladič, in jo podere z enim za-maham svojih silnih šap na tla. Mladič je dal skoro s človeškim ] glasom znak radosti in ji skoči nasproti. Iz grla samice se zasliši momljajoče, vprašujoče gr- j granje, skloni glavo in začne lizati mladička. Nato ga pa nežno , prime za kožo za vratom in ga 1 dvigne. Nobenega strahu ni ka zala pred menoj, ki sem. stal tam, držeč v rokah napeto pištolo. Mati, ki tvega vse, da reši svojega mladiča.
Za menoj zaslišim šepetajoči glas Pedrov: "Ustreli, senor, hi-
"Ali boš potoval čez Omsk?"
"Da, Veličanstvo."
"Ako bi posetil svojo mater, bi bil v nevarnosti, da te spoznajo. Ne smeš iti k njej!"
Mihael Strogov je bil v zadregi.
"Ne pojdem," je odgovoril.
"Prisezi mi, da te nobena stvar ne bo prisilila izdati, kdo si in kam potuješ!"
"Prisegam."
"Mihael Strogov," je povzel car, ko je izročal list mlademu slu, "vzemi to pismo, od katerega je odvisen blagor cele Sibirije in morda življenje mojega brata velikega kneza!"
Mihael Strogov je sprejel pi- . smo in dejal:
"Izročim ga Njegovi Visokosti velikemu knezu."
"Skušal boš torej na vsak način, da prideš do njega?"
"Prišel bom ali pa me bodo ubili."
"Ostati moraš živ!"
"Ostal bom živ in prepotoval Sibirijo," je odgovoril Mihael , Strogov.
Car je bil vidno zadovoljen s preprostimi in odločnimi odgo- ■ vori Mihaela Strogova.
"Pojdi torej, Mihael Strogov," je dejal, "v božjem imenu zaradi Rusije, zaradi mojega brata in zaradi mene!"
Mihael Strogov je pozdravi) po vojaško, takoj zapustil carjevo sobo in nekaj minut kesneje tudi Novo palačo.
"Zdi se mi, da si srečno izbral, general," je rekel car.
"Verjamem, Veličanstvo," je odgovoril general Kisov. "Vaše Veličanstvo je lahko prepričano, da bo. Mihael Strogov storil vse, kar more storiti mož."
"Strogov je v resnici možl" je rekel car.
ČETRTO POGLAVJE
lz Moskve v Nižnji nov <j or od
Pot med Moskvo in Irkut-skom, ki jo je moral prehoditi Mihael Strogov, je bila dolga 5200 vrst (5523 km). Dokler uralsko pogorje ni bilo z vzhodno sibirsko zemljo zvezano z brzojavno žico, so poročila prenašali brzi sli. Najhitrejši je po treboval za pot iz Moskve v Irkutsk najmanj osemnajst dni. To pa je bila le izjema, zakaj samo potovanje po azijski Rusiji je trajalo navadno štiri do pet tednov, četudi so carski sli razpolagali z vsemi prometnimi sredstvi.
Mihael Strogov, ki se ni bal ne mraza ne snega, bi bil rajši potoval pozimi, ker tedaj sneg izravna brezkončne stepe in sc da vsa pot prevoziti na saneh. Tako odpade mnogo zaprek, ki se jim sicer ni mogoče izogniti. Pr obresti ni treba n. pr. nobene
reke, ker so pokrite z ledom, po katerem sani lahko in hitro drče. Seveda bi bilo vkljub temu potovanje težavno in nevarno zaradi goste megle ,nenavadno hudega mraza ter dolgotrajnih in strašnih sneženih žametov, ki včasih zosujejo in pokopljejo cele karavane. Razen tega se po planjavah klati .na tisoče lačnih volkov. Toda navzlic vsem tem nevarnostim bi .bilo Mihaelu Strogovu ljubše potovanje pozimi, ker bi se zaradi hudega mraza tatarske orde ne mogle svobodno gibati, ampak bi se morale držati mest in njih maroderji bi ne stikali po stepah. A izbirati ni smel.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Nemčija je zaščitila svoje trgovce
Berlin, 14. marca. Glasom odredbe nemške vlade se v mestih, kjer je manj kot 100,000 prebivalcev, ne morejo odpreti takozvane "5 in 10c trgovine." Ta odredba je bila izdana, da se pomaga malim trgovcem, ki so radi konkurence omenjenih trgovin prisiljeni zapiijati svoje trgovine. Kaj takega bi tudi v Ameriki ne škodovalo.
Zdravnik, ki ni nikdar pošiljal računov
Pittsburgh, Pa., 14. marca.— Tu je umrl dr. W. L. Henderson, ki je zdravil tekom 29 let sirotne ljudi v McKeesportu. Poznan je bil, da nikdar ni plačal nobenega računa, toda sam tudi računal ni nič za zdravljenje, Vdova je sedaj naznanila sodniji, da je zdravnik zapustil kakih $25,000 dolgov.
Raje v smrt kakor bi šla v zapor
Los Angeles, 14. marca. Mary Nolan, znana igralka, je bila obsojena na 30 dni zapora, ker je bila spoznana krivim, da svojim delavcem ni plačevala plač. Izjavila je po obsodbi, da se bo raje umorila, kot da bi šla v zapor.
Trikrat poročen
Policija je včeraj aretirala 28 letnega William Aiken »katerega je dobila na 1082 E. 143rd St. pri neki ženski, o kateri je trdil, da je njegova prava ženska. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo sta ga pa tam sprejeli še dve drugi ženski, katerih vsaka je trdila, da je poročena z Aikenom. Obe prvi ženi sta se izjavili, da sta ga pustili aretirati le iz vzroka, da se adut ne bi več poročil, kajti kar prepričan je, da v par mesecih dobi novo ženo.
THE OLD HOME TOWN
Registered U. K. Talent Office
Stanley
V divjih stepah omske in tobolske pokrajine je silni sibirski lovec "zjeklenil" svojega sina Mihaela, kakor pravi ljudski izraz. Peter Strogov je bil lovec po poklicu. Poleti in pozimi, v žgoči vročini in najhujšem mrazu, ki doseže tudi 50 stopinj pod ničlo, je hodil po brezkončnih stepah, poraslih z macesnom in brezo ali pokritih z jelovimi gozdovi, nastavljal pasti in zalezoval manjšo divjačino s puško, večjo pa z roglja-čo ali nožem. Velika divjačina je bil sibirski medved, strašna in divja zver, ki je po velikosti enaka severnemu medvedu. Peter Strogov je ubil več kakor trideset in devet medvedov. Zna- , no pa je, ako smemo verjeti ruskim lovskim pripovedkom, da je že marsikateri lovec srečno premagal trideset in devet medvedov, dočim je štirideseti, užu-gal njega.
Peter Strogov je torej prekoračil to nesrečno število brez najmanjše praske. Od tedaj ga : je na lovu vedno spremljal enajstletni Mihael in nosil "ra-gatino," t. j. rogljačo, da očetu, ki je bil oborožen samo z nožem, priskoči na pomoč, če bi bilo tre- , ba. Ko je imel štirinajst let, je ubil popolnoma sam prvega medveda, ka.r ni bilo zanj nič posebnega. Ko ga je pa odri, je nesel kožo velikanske živali do doma, ki je bil oddaljen nekaj vrst. S tem pa je vsekakor dokazal, kako izredno je bil močan.
Mlademu Mihaelu je lovsko življenje zelo koristilo. Ko je stopil v moško dobo, je bil tako utrjen, da je zlahka prenašal mraz, vročino, glad, žejo in napore. Ves dan je vzdržal brez jedi in deset noči, brez spanja. Prenočeval je sredi stepe, kjer bi se bilo tisoč drugih na smrt prehladilo. četudi je bival visoko na severu, kjer noč traja po več dni in gosta megla zakriva obzorje, je vendar vselej našel pravo pot, kjer bi nihče drugi ne bil vedel, kam naj se obrne.
Vedel je vse očetove lovske skrivnosti. Razgledati se je znal po komaj vidnih znamenjih, ki jih razume samo strokovnjak, n, pr. po ledenih iglicah, drevesnih vejicah, pohojenem listju, po rahlem šumu v zraku, oddaljenem poku, po letu ptic itd. Ker se je utrdil v snegu, kakor se ukali damaščansko jeklo v vodah Sirije, je bil železnega zdravja, obenem pa, kot je po pravici omenil genera Kisov. | zlatega srca.
Mihael Strogov je poznal samo eno strast, ljubezen do svoje priletne matere. Ker stara Mar-fa ni hotela zapustiti hiše Stro-govih v Omsku ob bregu Irtiša, kjer je z rajnim lovcem preživela toliko let, se je le s težkim srcem poslovil od nje in ji obljubil, da se povrne, kadarkoli mu bo mogoče. To obljubo je vestno izpolnjeval.
Ko je imel dvajset let, je sto-I pil v carsko službo, in siccr mod carske brze sle. Mladi, pogum-! ni, razumni in vneti Sibirec se i j je najprej odlikoval na Kavkazu, ki so ga vznemirjali nekateri prevratni šamilovi nasledniki, pozneje pa v Sibiriji, ki jo jo! 1 zaradi važnih poslov prepotoval tja do Petropavlovska na skraj -1 ■ ni meji azijske Rusije. Na teh dolgih potovanjih je pokazal to- 1 i ; liku hladnokrvnosti, razumnosti L in poguma, da si je pridobil pri-
-1 tro ustreli."
• Toda jaz sem okleval. Bil je ),res lep cilj: pritisk na petelina t1 in zver bi padla. Toda moj prst se ne gane. V prihodnjem tre-, nutku sta pa tudi že izginil^ v . džungli, samica z mladičem v
-	gobcu.
"Gracias a dios," jo zamrmral i moj Pedro in se pobožno prekri-
-	žal.
Mnogo kandidatov
Pri primarnih volitvah maja meseca bomo imeli vsega skupaj 3500 kandidatov za razne urade in mesta. Da je število tako veliko so krive kandidature posameznih precinktnih načelnikov, katerih je nekako 1800, dočim odpade ostalo število kandidatov na razne druge urade. Pri primarnih volitvah maja meseca bodete dobili v roke precej obširno glasovnico, toda ker je to strankarska volitev, bo glasovanje lahko, ker se bo volilo "straight."
Star denar
Da ima star denar vedno svojo veljavo nam priča en dolarski bankovec, ki je bil te dni deponiran pri slovenski banki. Bankovec nosi datum 1. avgusta, 1862, toda je kljub svojim sedemdesetim letom še jako dobro ohranjen. Najbrž je počival pri kakem skopuhu leta in leta, dokler ga ni kriza prisilila na dan. Takega denarja leži po privatnih domovih na stotine milijonov, kar tudi deloma zadržuje, da, se dobri časi ne vrnejo.
Iskanje denarja
V pondeljek se je v Cleveiandu organiziral odbor, ki šteje 1000 mož, in katerega naloga bo poiskati $20,000,000, katere razni Clevelandčani držijo skrite na svojih domovih ali pa v varnostnih zabojih v bankah. Odborniki bodo šli od hiše do hiše in skušali pregovoriti ljudi, da spravijo skriti denar v promet in na ta način pomagati, da se čimprej vrnejo normalni časi.
Hočejo $5,000.00
David Safier, predsednik družbe Safier Co., ki prodaja smod-ke na debelo, je dobil grozilno pismo, v katerem se zahteva od njega $5000, kar naj plača, če ljubi svoje življenje. Ako ne plača, mu poženejo njegove prostore v zrak. Kako in kdaj je za plačati, pa v pismu ni bilo navedeno.
Računi za vodo
Ako plačate račune za vodo do 21. marca, tedaj dobite tri procente prihranjenih. Po 21. marcu se mora plačati polna svo-ta. Vse račune za vodo lahko plačate v našem uradu.
MALI OGLASI
___ -
se da v najem za enega fanta, s hrano ali brez. 15005 Westropp ^ve.	(64)
Zgubljena očala
Ako je te dni kdo našel očala, je prošen, da slednja prinese na 978 E. 69th St.
Pev. zbor Jadran!
I V sredo večer, 16. marca, se ! vrši redna mesečna seja pevskega zbora "Jadran," v Slovenskem Delavskem Domu, soba št. j 3. Prosi se polne udeležbe radi važnih zadev.—Tajnica. (62)
Lovski pes
| se je zgubil, temno rjave barve I z belimi lisami. Licenčna številka 20799. $5.00 nagrade, kdor j ga pripelje nazaj. Ralph Cc-bron, 4030 St. Clair Ave. (62)
Soba
se da v najem. Ima svoj vhod. Vprašajte na 1046 E. 69th St.
(62)
RABLJENE PREPROGE
JAKO POCENI
Mere 6x0 do 0x12
$4.50 IN VEC
Vprašajte ta Mr. Pcruška
The Stern Furniture Co.
15128 Waterloo Kd.
THE JOKERS AT' "WE 8A"R8£Rl SHOP' PICKED OUT A <£?OOP DAY TO CLIP THAT SHACSiOY QL.D HORSE OF BOB BOWLERS
CJg'i IIfeAi PR*- t •
SLOVENSKA BRIVNICA Z POBRO POSTREŽBO
F. A. OREOENCt 61 «4 Sf. ClfAIR AVE.
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
znanje in naklonjenost predstojnikov in je hitro napredoval.
Vsak dopust, ki ga je dobil po daljšem potdvanju, je posvetil 1 svoji materi, dasi je bil od nje j oddaljen več tisoč vrst in je zima zasnežila vsa pota. Zadnja c tri leta — zanj tri stoletja — pa je bil tako zaposlen na jugu države, da je ni mogel obiskati, s Zato je komaj čakal, da nastopi s daljši dopust. Bil je že popolnoma pripravljen, da odpotuje v Omsk, ko je bil nepričakovano c pozvan pred carja. Ta ga je s nekaj trenutkov opazoval z os- j trim očesom, ne da bi spregovo- i ril.	1
Mihael Strogov je stal nepremično pred njim.	s
Car je bil z njim vidno zadovoljen. Obrnil se je k pisalni mi- s zi in namignil policijskemu načelniku, naj sede poleg njega, t Nato mu je s tihim glasom narekoval pismo kratke vsebine. i
Ko je bilo pismo končano, ga je prečital še enkrat zelo pazljivo, dostavil običajno potrdilo ruskih carjev: "Bit po semu!" J ki pomeni: "Tako naj bo!" in podpisal svoje ime.	j
Potem je pismo vtaknil v ovi- x tek in ga zaprl s carskim pečatom. Nato je vstal in pomignil £ Mihaelu Strogovu, naj stopi bli- 5 že.	1
Mihael Strogov je stopil nekoliko korakov naprej in se izno- 1 va ustavil kakor ukopan pred ; svojim carjem. Car mu je še * enkrat pogledal naravnost v oči. Potem ga je vprašal:	1
"Tvoje ime?"
"Mihael Strogov, Veličanst- < vo."	1
"Tvoj čin?"	(
"Stotnik carskih slov."	1
"Ali poznaš Sibirijo?" "Sibirec sem."	1
"Kje si bil rojen?" "V Omsku."
"Ali imaš tam sorodnike?" "Da, Veličanstvo."	, s
"Kakšne?"	j;
"Priletno mater."	;
Car je umolknil za trenutek, i Potem je pokazal pismo, ki ga i je držal v roki.	;
"Mihael Strogov," je dejal, i "tu je pismo, ki ga moraš izro- 1 čiti v roke velikemu knezu in ni- 1 komur drugemu!"
"Da, Veličanstvo."	i
"Veliki knez je v Irkutsku." "Pojdem v Irkutsk." "Prehoditi boš moral deželo, ki so jo pobunili uporniki in na- • padli Tatari, katerim je do tega. da pismo prestrežejo." "Prehodil jo bom." "Varovati se boš moral zlasti nekega izdajavca, Ivana Ogarc va, ki ga utegneš na potu srečati."
"Ogibal se ga bom."
DOBER PREMOG!	<
Točna P0»lrežbat	'
The Hiti Coal Co.	(
l'4«t MARQUETTE KO.	<
Sui'1 Ctinpcfnianovi pro«toil	i
IIEmlemoti 67tfS
KUAN K ARIiO, zastopnik	,
AMERT.ŠKA DOMOVINA, MARCH 15TII, 3932
"Sedaj šele si prišla z njive?" bevskne Rojnica. "Koliko si ga pa prinesla?"
"I, koliko! . . . Eno procko sem ga tiar val a, pa je nisem mogla naložiti . . . Komr.nov Marko mi je moral pomagati . . . "
"Nikar vsega ne povej!" jo uščene čuka.
"Ali jo vidite? ... Ali vam nisem pravila? . . . Samo ako se hlače prikažejo, pa udri za njimi . . . ! O, boš kmalu lahko za njim bleknila, da bo le Božič ..."
Marta zardi in se zasrdi: "I, kaj mi pa hočete? . . . Za kom sem jaz 'šla? ..."
"Kaj rasteš? . . . Saj si sama povedala!" jo zavrne čuka.
"Jaz?"
"Ti! ... Za Komanom si šla >>
"Vidite jo? . . . Taka je . .. Najprej sama vse pove, potem pa taji, ko jo obide sram"
(Dalje prihodnjič)
Mati dveh otrok, za katere mora skrbeti, ponuja svojega, še ne rojenega otroka, da bi ga kdo vzel za svojega in sicer takoj po rojstvu. Mož jo je pustil pred nekaj časom samo in z veliko težavo skrbi za oba otroka in kako naj še za tretjega?
Hentiy Johnsonj; 22-letni mornai, ki je bil ponovno zaslišan, češ, da j,e v zvezi z ugrabljen jem Lindbergh-cvega otroka.
David B. Robertson, vodja unij železničarjev in Daniel Willard; načelnik odbora železniških interesov, ki sta podpisala pogodbo za nižjo plačo železničarjem.
Ako vaši dolarji še niso na delu, jih lahko na pravite uporabne po vsakem sledečih načinov
1 Kupite rjove 2%, enoletne, davka proste U. S. zakladniške certifikate, katere nudi vlada po $50, $100 in $500. Te certifikate priporočajo elevelandske Clearing House ban-' ke.
2	Ali vložite svoj denar v kako banko.
3	Ali rabite denar, da kupite potrebščine in porabljive stvari.
Prošnje za vladne certifikate se lahko napra vi i o v vsaki sledečih bank:
Lorain Street Savings & Trust Co National City Bank Society for Savings Union Trust Co.
American Savings Bank Co. Central United National Bank Cleveland Trust Co. Guardian Trust Co.
MONEY MOBILIZATION COMMITTEE
3Jf}p GUmlattii fflljambpr of (Enmrnmr
MAYNARD H. MURCH, chairman
PR. JAKLIČ:
Za možem
Slika iz našega kraja
"Vidite jo? . . . Taka je . . . 1 Prav taka! . . . Pa jo še Časih 1 hvalite in zagovarjale . . . Sedaj 1 pa vid ite, kako sluša!... O, čl o- j vek bi se snedel od jeze . . . Kar prcieknila bi jo, če bi se ne bala ; sodbe . . . Tako pa ... 0, sam 1 Bog nam daj skoraj Božič, pa 1 naj gre potem pulit korenje! . . , j čak! ..."	'
Rojnica je rohnela, ženske so se ji smejale, Marta se je pa pod streho počesala, preoblekla ošpe-telj in opasala bel, s čipkami obrobljen predpasnik . .. Gredoč je snela nov svitek in ga vrgla v procko, pa je šla po korenje na veliko jezo gospodinje . . .
"Vidite jo, kako se je nafrka-la? . . . Vidite zlikani ošpetelj in nedeljski predpasnik? ... Ha! ... To nekaj pomeni! . . ."
"Kaj pa to?" se čudijo ženske in gledajo za njo ugibajoč. A Marta je šla za njim. . . III.
Za eno procko se kmalu napu -li korenja, naj je zemlja še take suha. Zato se je Marta obotavljala. Ko je izpulila .koren, seje zravnala in se ozirala željno k fari.' In pri tem ni mislila na korenje, mislila je nase in nanj .. .
"Vdovec je, in jaz sem sama, stara komaj trideset let, pa se mi jih ne pozna toliko. Skoraj bi 1 mislila, cla sem stara dvajset let, ko bi ne bila že dolgo na svetu r pa on seveda tega ne ve ... In on je le malo starejši od mene in krepak je še ... Res ima otroke, pa kaj to! . . . Strahovala bi jih ... O, bi jim že pokazala, da bi mi ne žrastli čez glavo . . . Pa bi se zložno živelo . . . Seveda bi morala delati, pa saj trpim tudi sedaj celo za druge, a potem bi pa — zase. In to bi bilo dobro . . . Ej, pa kako bi bilo prijetno, ko bi ne bila več sama . . . Kako mora biti dekliču hudo, če ostane, ko si vedno misli: le j, nihče ni maral zate . . . Ne, jaz ga moram dobiti! In tega dobim, tega Marka! Vse mu povem, kako bom gospodinjila, . . . kako bom strahovala njene otroke — le zakaj niso pomrli, — kako sem gospodarna'; pa mi bo moral verjeti, ko mu povem, da sem si prislužila nekaj denarja, ker ga imam v hranilnici in nekaj še pri tej Rojnici, — o, saj ne bom pri njej do Božiča, — pa ni vrag, da bi me Marko ne vzel ... Kje pa dobi tako? . . . Le j, že gre! ..."
Hitreje se pripogiba in puli korenje; ko se pa natančneje ozre, vidi, da nekdo drug prihaja.
"Pa ga le še ni! . . . Lej, kako sem se bila prestrašila. Vem, da mi je šla vsa kri v glavo. O, pa kako sem čudna, zato mi sili kri v glavo, ker se pripogibam; bom pa bolj rdeča, morebiti mu bom še bolj všeč. Pravzaprav bi se bila jaz že lehko omožila, ko bi bila taka kot druge, ki gredo venomer za njimi, da ga dobe tako ali tako; jaz nisem mogla biti taka, jaz sem čakala rajša pravega. In ta se mi zdi pravi, kakor nalašč zame. O, Bog je že prav naredil, da mu je umrla,... meni je bil namenjen, to vidim; samo ko bi teh otrok ne imel, ali pa ko bi samo pri teh bilo, pa kdo ve? . . . Dolgo ne bo mogel biti brez gospodinje. . ."
Zdelo se ji je, da vidi nekaj črnega na poti od fare. Zasloni oči z roko, ker se ji je bleščalo, in motri ono črno stvar, ki se ji je bližala in bližala. Ko pa vidi otroka poleg človeka, ji zagome-zi po vsem životu, vročina pritisne in kri se burneje pretaka po vseh žilah.
"On je!" dahne predse "Moj Marko! . . ."
Sedaj pa naloži procko s korenjem do konca, da je viselo na
vse strani, potem si ogleda še en-krat gole noge in se uredi obleko, da bi ne bila kaka guba pre i malo, . .
Ko se Marko približa, izkuša ■ Marta zadeti procko na glavo, ( toda — oj! — vse moči je izgubila ; ni šlo in ni šlo, naj se je še tako upirala. Zato se je proseče ozirala na pot proti Marku ...
Tn on je videl Marto in procko in vedel, da je treba pomoči.
"Ti neumnica, kaj P a nalagaš toliko, da ne moreš zmagati!" jo posvari Marko.
Pa on je bil dobrega srca. Stopi s poti med korenje in gre pomagat Marti.
"Odložiti bi bila morala, ko bi tebe ne bilo ..."
"Zakaj pa nakladaš toliko, saj nisi samo za danes na svetu!"
Združene moči dvignejo procko od tal.
"Ti si pa res močna." Pogleda ga hvaležno in gre ž njim na pot.
Težko je bilo iti molče, težke govoriti o onem, kar je imela na ; srcu.
"Sedaj si opravil za njo, kaj . ne?"
Marko prikima,
i "Pa te je dosti veljala sedaj ob bolezni, k;ij ne? Predolga je bila ..."
"E, kaj to! . . .To nobenega nič ne boli, pa tudi ne skrbi."
Marta je čutila, da ni zadela . prave strune, pa je bila v za- i dregi, a on je molče peljal ob roki otroka.
"E, nisi užil dosti veselja ž njo, sedaj boš pa še trpel z njenimi otroki ..."
"Saj so tudi moji, se bo že ootrpelo ..."
Marta se ugrizne v ustnice. "Pa otroci se morajo tudi strahovati ..." "O, po potrebi . . ." "Pa se boš ženil, boš potreboval gospodinje ..."
"Kakor bo treba, sam svoj gospodar sem ..."
"Tako je! ... Pa izberi tako, da bo kaj vredna! Zdrava mora biti delavna in močna, gospodarna, pa tudi imeti mora kaj . . . Katera si prej ni nič prihranila, tudi potem ne bo varčevala. O, saj jih poznaš." "Glej, glej kako skrbiš . . ." "Veš, da! Dolgo te že poznam, pa bi rada, da bi se ti dobro godilo ..."
In tako so prišli mimo korita, kjer je Skendrova Lenčika devala ravno posodo s perilom na glavo.
"Ti si pa močna," se nasmeje Marko. "In hitro si oprala."
"O, jaz bi ga bila več," omeni Marta.
"Jaz bi pa bila tudi dvakrat toliko korenja prinesla kakor ti," jo zavrne Lenčika in zardi od sramote.
Bala se je, da bi Marko uge-nil, da je čakala njega.
Marti se togotno zablisnejo oči.
"Težko hodiš Micika!" ogovori Lenčika Markovo hčerko "Kaj ne, Micika je?"
"Da, njeno ime nosi," potrdi Marko in vpraša otroka: "Poznaš teto?"
Hčerka prikima. Gredoč vzame Lenčika tisti zavitek iz žepa in ga stisne Markovi hčerki: "Na ... Pa spravi, boš doma pogledala!"
Toda otrok je vselej radoveden. Precej izkuša razviti. Ko pa ni šlo ročno, da očetu. "Poglejte!"
"Kaj si ji pa dala?" reče Marko, vzame zavitek in ga razvije.
V roki mu je ostalo rdečeopi-sano medeno srce.
"O, o,- o . . . Micika . . . lej i. . . lej! .
"Le j to! Lej to! ..." vzklikne Marta pomenljivo in z jezni- j mi. očmi ošine Lenčiko,- ki je po- s veSala oči in rdela ...	i
Ah, Marta je bila od togote kar rjava, in zaničljiv smeli se i ji je prikazal na obrazu, da je t kar pihala ...	1
"P)i, še zrcalce ima," omeni Marko . . . "Na, Micika! Vi- 1 diš, kako te imajo teta radi . . . Le spravi, boš doma pokazala!" <
Dekletce ima v roki srce in gredoč ogleduje Lenčiko, in ko ji ta ponudi roko, se je oprime ! otrok ljubeznivo.	i
"Vedve bi bili kmalu prijateljici," se nasmehne Marko ra- < dovolj no. "Ali imaš rada teto?" Otrok prikima.
"O, otrok ve, kdo se mu do- i brika," pristavi Marta in korači ; srdita.
šli so vštric po poti. Marko : po sredi z otrokom. Ob levem ' kraju Marta s procko, na desnem pa otrok' in Lenčika s škafom.
Marta jo koračila z nevošlji-vo togoto v srcu, Lenčika z nejevoljo.
"Kaj se je prismolila?" sta mislili druga o drugi.
Za vasjo privozi naproti z voli kmet Zaman. Na vozu pa so sedeli delavci in se šalili.
Marko in obe Spremljevalki se umaknejo s pota, In ker je obe srce vleklo k njemu, sta stopili nehote in nevede obe s pota z Markom. Ena je stala na desni, druga na levi, ko so bibali voli z vozom mimo.
In ko so videli delavci vdovca Marka sredi žensk, so se suvali s komolci, si pomežikovali in namigovali . . .
"Viš! . . . Viš! . . . Viš!" "Hahaha ..." se nasmeje Zaman. "Da vidite! Ali nisem pravil? ... Ta jo kmalu dobi! . . . He — hej, Marko! Tič si! . . . Komaj si pokopal eno, že imaš dve!"
"He, kako je moški sladak' . . . Kaj ne punce?" In voz je odšel. Tudi Marko se je smejal in pogledal Marto na levi in Lenčiko na desni. Lenčika je bila rdeča od sramote in Marta od togote. Marko si je pa mislil: "To menda pa res nekaj pomeni !"
Pa se je še bolj smejal. "Pa pojdimo, no, ker smo že skupaj!"
"čeljust!" zavpije M/arta za vozom.
Lenčika pogleda Marka in nato hitro pobira stopinje. Gorelo ji je na licih, gorelo pod nogami in jo peklo v srcu.
"Kaj bežiš . . . ali te je po-gruntfil?" vpije za njo Marta si škodoželjnim smehom in se ne umakne od njegove strani.
Lenčika je bežala pred njima, a ona sta šla za njo, in Marta si jo mislila: "Ni vrag, sedaj se bo vsaj name spomnil Marko!"
"Bog plati, Lenčika!" vpije Marko za njo, ko zavije domov.
Pa so vendar hvaležno ozre in odgovori:
"Nima za kaj!"
"Za eno srce!" se posmehne Marta. "Bog ve, kaj je z njim namerjaln."
"Kaj pa misliš — ?" se začudi Marko.
"Ej, tihe vode ..."
Marta zavije na Rojnikovo dvorišče, Marko pa gre svojo pot.
In spotoma je mislil na Marto in Lenčiko in obe primerjal kakor kupec blago.
"E, ta Marta je oblastna . . . Kako ti govori! ... A Lenčika ima rada otroke. To sem vi-del! ..."
In hipoma mu je vstalo vprašanje: "Katero bi ti vzel!"
Zasmejal se je pri tem spominu in se spomnil Zamana.
"Hahaha ..."
IV.
Rojnikove ženske so bile po dvorišču že vse pobrskale. Rojnica in čuka sta si bili odpustili vse žalitve, pa sedaj v zelniku osipajoč, zelje složno trle Marto.
Rojnica je imela polna usta graje o njej tako, da so se druge kar čudile, da jo ima pri hiši tako žensko.
! "Ali ste videle danes? Dela, kar se ji ravno ljubi; kadar pa ugleda ravno hlače na vasi, je ne ud rži nihče; ilako mir je za moškimi. Ako le more, prasne za njim, pa naj bo ta ali oni."
"Dekleta, meni se nekaj sveti," vpije čuka. "Gotovo je šla za tem vdovcem."
"A ... a ... a ... "
"Jaz tudi to trdim, deklici!" povzame Rojnica. "Pa je tudi res,, le glejte: polno vežo ima korenja, pa gre ponj samo zato, ker drži mimo pot do fare, kamor je šel Marko ... Pa recite če ni res tako! ... Pa kako še je zlikala! . . . Ali je treba biti tako nafrkanfa, kadar napravijo za prašiče? . . . Ha? . . . Zakaj .je pa, drugekrati taka kakor ksk zmazek, da se človeku gabi? . . . To mi povejte! ..."
"Ima ga! ..."
"Uh! ..."
Nato se vrne Marta Odpa-sala si je bila predpasnik in pre-oblekla ošpetelj, pa je bila zopet navadna zamazana Marta.
Kadar dolarji delajo, tudi možje delajo
P REDSEDNIK HOOVER poživlja vsakogar, da pomaga dobiti nazaj normalne trgovske pogoje.
< #
Gornja pot, ki vodi do samotnega Lindberghovega posestva, je postala sedaj kaj živahna, ko švigajo vsako minuto avtomobili sem in- tja. Spodaj na sliki pa je državna policija, ki se je utaborila v Lindberghovi garaži, kjer se skušajo ob navadni peči ogreti v mrzlem vremenu.