148. številka.
Ljubljana, v soboto 3. julija 1897
XXX. leto.
llhajn «»ak dan uveicr, iziuifii nedelje in pcaRtiike tnv velja po pošt i preje on* n za a v n t r o - o p e r s k e letele <a rte leto 15 gld., r.a pol leta 8 gld., 7.1 0. t t-f leta t gld., za jeden 1KM 1 gld. *0 lr. — Z« Ljabljauo teti pošiljanju na dom za vte leto 18 gld., na fletrt lota 8 M, 80 kr., »a jeden mesec 1 gl«i. 10 kr. Za po&iljanje ha dom računa se po 10 ki.
□a ki-.sl-c. po HO kr. sta Četrt lep*. —  Za t;. i ••    f 11 't kolika        kolikor poštnina zoafia. Za osna ni la plačuje m od Itariatopse pet-1-*-rate po 6 kr., će ne' osnanilfl jad« • fc.rai tiaka, po B tur   če te etusrut fn po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj kb kcvoHI n-utk:rati. — Rokopisi et ne vračajo. — L 1 »■<.       tvo m npravniatvo je n» Kor-^i-ettreui trgu $t. 12. Lp rftwuihtvu .<tj se blap.ovonio pošiljati naročnice, rekJantacije,      fcttila, t. j. ite adinintUat.v^e Livadi.
Jezikovne konference in Slovenci.
V Prago ho obračajo 8*d,*j oči v>eh avstrijskih državnikov, t Pragi naj ae reši toli trdovr^na kriza, v katero je zašlo ministeratvo, v Pri gi n j 89 odloči nsoda sedanje ustava ter dolo'i, na k>k način nai ae spravi zavezani parlamentarni voz zopet v normalen tet.
R-idi jezikrvn h randb, tega jedinega pravic nega čina grefa Badenija, kakor se je izrazil pater Stojr.l«. wski, radi malenkcstreg« napredka na poti k ravnopravnesti Slovanov je ztdivjjl po vnej (j - lit vaniji teli f' nat un boj moj posameznimi strankami, kakor že di Igo ne.  Razdivjani elementi zagrizenih nasprotnikov Siovaestv«, nemški nacijonalci, ao pri tirali z abstrakcijo, kakoršne še ni doživel avstrijski parlament, razmere dotlej, da se je moral taktjučiti državni zber 1.     vsakega uspeha. Razpor me j C« hi ter češkimi in meravskimi Nemci ae je \. \      , do viška napetosti. Nemci pa kličejo že celo bvoj bate Pruso r : pomoč proti avstrijski vladi.
V tej hedi politični vročini, kateri more kmalu slediti vifcar z gre mom, z bliski in strelo, hite vladpi in opozicijon&lni reditelji akopaj in pc nuja jo nami-s t e 111 o, pa Če tem in Nemcem Bioje . r dl > ki naj rešijo A\strijo. Teh načrtov, prcd.cgnv n nasvetov je f i ti; j po časopisih že toliko, da človek te nora več pregledati vseh. Kar je pa najzftnimive.šr, je dejstvo, da povdatjati obe inteieeovani sttoaki: mi n e odnehamo niti za la- Kako naj pridejo -potem pcgsja'cido nekega zadovoljujočega rezultata, je vBakomur, ki pametno m nI-, »m u ml. i o. Zato pa so izražajo različni češki in nemški, pa tudi drugi — mej t- r.ii slovenski poslanec pl. H e r k h — jiko skeptično o izidih bodočih pogajanj, ki bržčas ne bodo imela nobenega takega uspeb», s katerra bi bili zadovoljni popolnoma i na trj i na oni it ani. Nemški nacijonalci že f*daj trdijo, da bodoča evea-tuvaJna sprava ne bo sklenjena mej vsemi Čehi in mej vitim Neme', nego le mej nekaterimi strankami. Videti je torej že sedaj, da popolnega miru iu popolne narodne zadovoljnosti skrraj da ne bo možno doseči.
N11, taeli vit da saoia se j^ lotila sedej rosno priprav, da se dožfne, če moAno, nek ni> dvin vi-vendl na Češkem iu Mora-sxem. Skltcati LoLe spravne kontrrerco, na katerih bodo razprav1 jali prepoma vprašanja člani toipo^k^ in p . .1 • - k • zbornice, deželni poslanci in nao'jonalai strokovnjaki obeh strank. VI dr. no bo konfereno kar r.ič omejevala, tem eč j m p repo sti p»,pr.lnc svobodo. Kiifrtnce, kater« ji predipg.l s..ui cef-ar, boio ušile ctlo v rs'o zakonov v varstvo narodnih manjšin tir dc gcale v: ras&nje. o s o 1 a h narodnih manjšin, ki 8) tolifcokr,. t žitv- večine. Nt-kateri p.odlagajo t idi vpeljavo kroia h uprav po načinu in s polno bjlčjo ogerakih komitato«; g'ed^ jezikovnega zakona pa svetujejo drugi, raj se začno iz nova z sakonom dr, Hi gerju iu ministra Sch&fUja. Vlada fe je torej sprave ratnobno z«v^el.j.
Tudi pri uas Slovencih 8: ubijajo mneg glave, kako r»aaiti jezikovna vprašanje .0: kako zavarovati narodte manjšino in njibove iole Slovenci na Koroškem, na iSpoiojtrm Štajerskem in na Primorskem, živeć-i polcg brutalni večine, si žele tujno, da ee jim zavaruje nfrodni obstej. jezkovno ravn«; r r«, v nest ter se y.m pedado vsi kuiturni pr-pomećkt v domačem jeziku. Toda tega vprašauja ne bomo rešiii Slovenci sami. Vlada bo ostala kon sekvei tna v vf*\ h deželah t. < bo pri even; uvalnem ležt-varju jtziiic.uili pripormn ločk postopala vedno pw anaiogi;ab. K t-, kor na C'g tem in Moravskem, tako tudi na juga Avsfrjp.   To bo  njtDo stiihšče.
Z velikim zanimanjem, pa tudi s skrbjo zr*mo zato Bedsj v Prago, kjer naj ne začno kcfertn s, I:id teh bo vtlevažen in od cčilen tudi bi Slovence, Obžalujemo, da niaj utopili slcensti državni pc-slanci v dogovor s čeSkitn poslanor, kako naj s« r»šl jezikovno vprašanja in k?.ho nuj sa ravaiuejo marj^int-. S^daj bi bil čas, da se lot j > slovanski poslanci principa, ne pa le separatističnih interesov tega »h onega naroda, s«j jedino slovanska politična vzajemnost je ona sil«, ki nis rrore obrali ti! Da bedo imele konference ugodne posledice iza nss, za to b^do pesbj odgovorni zlasti ni^i briti Č hi.
Ktub avstrijskih narodnustij
s sfde'eta na Uunaji, je dne 30. junija t. I. sprejel naslednjo reaolncijo :
Uvsžu.e, da te š ri mnenja, d4 hoče vlada s Čehi in Nemci n» Ć»Akem, oziroma tudi Moravskom, v narren sp< ratomljenja g'ede na jezikovno ravnopravnost pričeti nova pogajanja ; uvažUj«, da so nemški z» topnik« v državnem zboru samem go\o-rili o potrebi jrzikovneg^ zak< nj.. da, celo nacijo« nr.lu« avtoncmjo ; uvaža,e da je sedaJ^ja večina zbor« n ce poslancev, v kateri sestavljajo Uabi anatendel, je v načrtu adrcse priznala princ )S razširjanja narodne jedrakopravnost,*; nvsinje, dl a^ojst^ene na-cijonalne r^zmure v državnem zboru zastopanih kraljestev in delti zahtevajo in prodpolaga-o na prvem mestu in prei vsako drag iz; r membo itvrienjs nEcijnrjaln«* jednako iravnesti, dz torej pred ra^širjanjaoj dež«dno same uprave mora priti na vrsto fsvrssn e člena drž csnovnih zukonov o občih pravih državljanov (21. dso. 1867) j uvažaj, da navedeni člen izrečnn ;>rijoz'iP vi 3vse .-arode države jednakepravnimi" in zagf^avsja vsakemu narodu neporuSno pravo do ^čiščenja in gojonja svoje narodnosti iu jezika, da zaščito in Bvobcdo narodnosti in jezika mora jamčiti izvršilni zakoo ; avažnje*, da ao dosledno Bili na to, da bi se najprej na Češkem poravnal naci-jonaloostni razpt r, v tem ko so druge dpžel« spo« razumljenja pofrebre ravno tako in radi većih kri« vičnostj cd strani večin še v veti ireri ; uvažujt', da ie r; di Nemcev ra Češkem dano tako rekcč izhodišče za spcrazumlenje v sen narodov, d a se dosežejo u slovi j a za sporazumljenje tudi po dtugih nacijonalno mešanih deželah, da je torej c.pravljaoje za izvršenje naci-jonalne jedaakopravnoati »rokah češkega naroda sedaj v rokah Mladočsbov, ki so se smatrali ved.-o kot tastopniki elovannke \ztjemrosti: — glede na vsa ta dejstva in vpo te okolnost-, je „klub avstrijskih narodncshj* tega mnenja, da ja dolžnost sedanjih zastopnikov češkoga naroda, postaviti kot prvo uslovje za s poraz u mijenja
LISTEK.
Shod literatov in umetnikov.
Velecenjeni prijatelj I
G. urednik, poživljate mo, naj izrečem svoje misli „o ehodn literatov ia umetnikov". Zlodej! — Kdo Vam je pa povedal, da se mi je ta projekt koj v srce zaklinil? Ne skačem sicer križem domo vine kakor „Samo Skok*, zalezem pa večkrat v kakšen nje kot . . . Nekaj tednov je od tega, kar Bva se pogovarjala o shodu sležno v puščavnici na Skalah z zlatim g, Antenom. In nekaj dnij je, kar so me trpeli ob obmizju oče in „jogri" nove struje pri istem predmetu.
„S ato" moj ms je motril z znanim pogledom in ljubkim zolovskim smehljajem, a vender me ja stresel ati.doj rokoj", češ, , nepoboljšljiv ideja-Ust« si!
Še t:t f i dan nstavil sem na ulici Jupitra naše književnosti; in tudi on je k principu vsaj diplo-matično prikimal . . .
No, za sv. Telo bil sem na Notranjskem pri č. gg. Vesel- Vesninu in J. Bilca. G. Vesel se udeleži pripravljanja in izvrSevanja. In kaj velja pomoč taksnega moža, ki je odet s svetovno oliko . . .?
Pa dosti nveda ali celo fras!
Da je ehod na vse strani potreben in da za-
pusti korisUo n^l'dfce ob pameti ;iu tolerantstvu — to je pribito! Naj Vira tu zapišem ekntrakt prijateljskih pogovorov z našimi vel mož.ni v literaturi.
O umetnikih, ozirom glasbenikih je treba tudi hitro besede . . .
Prva bodi na vrati „Slovenska Matica*. Bog varuj, da bi se pr šlo nanio s cepci! Dasi letos obeta velik napredek, vendar ja mogoč vtgledom na mlajšo s-'stro hrvaško š* v^čji — večji! P^sebe pri „Matici" veljaj geslo: 1 ■ 11 suknjo in proč s politiko — ne glej na stran ali politično mišljenje!" — aMatica" bodi pri naš h razmerah za zdaj deloma i znanstvena akademija . . . Kam hočete tirati i aMatico", Če pri vsaki osobni malenkosti žugate bodisi od katerekoli strani: „izstopimo itd". „Pišite s&mi ... na indeks vas postavimo" '? Seveda mora na£e naobraženo ljudstvo i materijalno storiti svojo domorodtio dolžeost. O naši »Matici* ni samo lehko mnogo govoriti, nasveto-vati ali zabavljati — nego mogoče je pri dobri volji in slogi tudi pametno sklepati in izvrševati...
No, hodimo dalje!
Drugo važno vprašanje je, da se določi našemu leposlovju kolikor mogoče pravna smer. Naš narod napravil je zadnja desetletja prilično velikanski skek; on potrebuje i moderne obleke in takšno duševne hrane!   Motič se ti, če hcčto na
rodno misito izvršiti h v fraku, kakor r>e moti ovi, ki poskuša to v kuti ali samo s kratkimi hlačami. — Nimamo sicer plemstva po krvi — in ne plakajmo za to —; pač pa potrohujemo kulturnega t !• m. t va ia salona, če hočemo kaj veljati in glasovati moj tom . . . Ia kojigs, primerna domača knjiga jo v prvi vrsti politura za salon.
Naš vrli Gabršče'c je to pot že ubral. Tri struje vzgaja v drmači, narodni dcužiai: „salonsko knjigo", „slovanf'ko knjižico" in tisto za „mladino". . . To je v ma!omt H: di tako tudi v širšem pomenu — vsenlo venskem.
Rncimo na primer, da goji „Zvon" s&loseko mer, „Dcm in Svet" meSčansko in pripravljalno, „sv. Muhor" priprosto; „Vrtec" :'n „Aogeljček" najdeta tudi svoje polje! S:rokor»jaški listi naj ostanejo tukaj na strani.
In zdaj? — K;er zvoti ,Zvon", večinoma se gluhi „D.jm in Svet" ia primeroma narobe. . . Isti pisatelji, ki bo kdaj v „Zvonu" „ljubili in objemali", se zd j v , D.im in Svetu* „radi gledajo in reka podajajo", k večemu „božajo . . ."
Moj Bog! Motijo se nekateri jako, če mislijo doseči svoj „prbožniu namen, ča kritiknjejo tako v Bvojih organih knjige a la „V krvi", „Knezova knjiga" itd., ki so za salonsko občinstvo v z g o j e v a I n e. S tem delajo le reklamo — skozi kijučevo luknjo jih ljudje še bolj bei6 ...
z Nemci na Češkem, ozi rora a Moravsk ena, da ae dajo poroštva, da se začne in doseže sporazomljenje ne le z deželami češke krons, torej mej Čebi in Nemci teh dežel, temveč z vsemi narodi vseh nacijonalno mešanih dežel, kamor spada tndi Nižja Avstrija, s po-močje izvršenja naciionalne in jezikovne jednako-rravncs'i, ker v nasprotnem stečaju 8« je treba bati valed mnogotere skušnje, da bi se Mil o ros i, Hrvatje oziroma Srbi in Slovenci, kakor doslej v n a c i j o n e I n em pogleda potisnili v stran, in bi se jim kratila i nadalje na določno dobo njihnacijonalna ustavna prava, kar pa bi bilo po oslabljenju teh narodov po Nemcih in dragih narodih 8 čisom na škcdo tndi že doseženemu sporazumljenju v deželah češke krt ne in pravom češkega naroda.
V I J 3i I* I Jani. 3 julija. O spravnih poskusih moj Nemci in Čehi poroča „Hlaa N reda" :   Spravna pogajanja, h ka term bodo povablj?ni tuli člani gospodska zbornice iu deželni poslanci, se bodo  vrflila v Pragi. Cesar je izrecno povdjrjd,  da 8.t morajo ta pogajanja vrsti na č-ških t sb, Zastopniki Čehov in Nemcev z Moravskfta bodo prišli terej v Prago.   Čas se ni đolečen, a * r prav« so že dogotovljeno,   Vlada ss nsdeja, da bj razpravljanja vodil knez Jurij L o b-kovvitz, s katerim se že dogovarja.   Razen tega 8« ndeli e razprav gr.f O vvald Than, princ Schvvar-zenbirg iu drugi  Konference e« hoio pečale 8 vprašanjem, kako nai se varujejo   narodne manjš;ne in kako caj si skrb II šole v mešanih krajih Oiličen konservativen drživnik, ki je bd že minister, predlaga, da se vrn* s I indames talkam, posebno k narodnostnim zakonom, katere je izdelal dr. Uieger z mini t:nra ^uh efil jem. Drugi zopst pripor )čajo, da se vrne k križni  organizaciji.   Seveda bi morali i^l-ti kmri isto samostojnosti kakeršao imajo oger-ski komiteti.   Krožni gl«s*ar bi imel nekak krožni parlament, s kattrit; skupno bi vodil pol t čoo upravo. S tem predlogom b»j j vlada simp.atizuje in tudi Nemci bi rr.Ju nc Ogovarjali.  Razume se, da ni govora o kakom prekl kovnih naredb.   č-du bi na pi*e; lahtevsli,  da s? določi vea pregram konfj-renc. — „D-uf svhes Volkahfatt" poroča, d% so liberalci pripr t. i     sd      -vati 83 konferenc, ker se ti idej a jo, da jim bo možoo odstraniti jezikovna na-i dbe s tem, da se dossže zakonski prediog. ki bo uravnal nar." d ne iu jezikovne diference. Nemški na-cij;ralci pa se uik.vkor ne udeleže konferenc, ako se prej  n    odstranijo Badeaijeve naredba.   S tem hočejo dokazati,  da sprava   ni sklenjena z vsem nemškim naredom na češkem, nogo le z nekaterimi strankami.   S cer pa upaio, da zabranijo tuji liba-ralces ulel^žiti se ko^fj^nc.
Dunajski antisemitje kažejo sedaj, odkar so prišli na krmilo, vedno b !j, da so prav za prav zakrinkani klerikalci I) kler a) bili še v opoziciji, š'uvali so učitel,e proti občinskemu svetu, proti okrajnemu "oiskernu svetu ter jim obljubljali raj, če pridejo do vlada. Boljše službe, večjo, vsestransko svobodo so  obljr.bljali  učiteljem,  samo da so
Po stanu, p- duševni zmotnosti, po letih 80 hranimo in mej seboj pt;dpir*jmo in vzgojujrao, in imejmo acar'tasa za vodilno zvezdo, kul aro in vsestransko srečo Slovanstva pa za namen!
Ob, kako je želeti, da e-d-mo vkup k literarni mizi — vsaj nam je vsem sinovom jedoe matere doječi : ku torp, blagostanje iu po smrti — nebesa za svoj rod  Živi rebi pa nečemo v grob.
Jaz menim i v im?nu druzib, da bi koj te dni prešlo nekaj delavnih mož vkup v Ljubljani ali blizu nje in naprav lo okostnjak. Pokazali bi ga potem na svitlo. Meseca septembra pridimo in obložimo te ko£ti z meaom, vlijmo mu zdravo in trajno kri . . . če le hjčeao I *)
Kaj ri pripraven čas „skup8čina C ril Metodova* bodi v Loki, Kracju ah v Kamniku?
Kolikor več- se hode pripravljalo, toliko manj se stori.
G. prijute'j, hoteli ste te vrste.   Kar iz srca skozi glavo to vrele, ker je biio premalo časa. Ne pilim na „stoi", — ali veren eiu sera in rad dajem narodu velik da\ek, torij imaai glas. . . _ 1  N. Resman.
* Za tretjo kardinalno vprašanje bi stopilo atoprav nase ^pisateljsko društvo". Kdor je poznal Cimpcrmana itd., vo ceniti i njega sedanje delovanje. To druitvo naj so pre-osmije in postane lahko dirigent za vse naše slovstveno delo.
jih pridobili za Časa ljutih volilnih bojev i liberalci. Sedaj so pa Laegerjanci povsem pozabili svojih obljub in svoboda n*iteljstva je sedaj še manjka kakor je bila prej. Učiteljskim voditeljem se naravnost grozi, da morajo pasti, da bodo tepeni, ako se ne udado na milost in nemilost krščanskemu socijalizmu. Svobodnega prepričanja Laegerjanci na Dunaju mej očiteljstvorn ne trpe, oni hočejo Is ponižne služabnike in poslužno volilno orodje, klerikalci pa stoje smeje v osadji ter od veselja ploskajo.
Ruski car se je obrcil iz nova pismeno na sultana s prošnjo, n .; glede Grške odneha. Odslej bo turški pooblaščenci skromnejši v svojih zahtevah, tičočih s« vojne odškodnine iu regulacije meje. Ba.e so potrebne samo še tri, štiri seje in mir bo sklenjen.
V Nemčiji so so tore; veadar le izvršile važne izpremerobe v m nisterstvu. Državni minister pl. B <"> 11 i c b e r , ki je bil po 1 tr mi cesarji prvi zastopnik notranje politike, pri treh kaucelarjih na-mestn.k in tekom 17 let voditelj naj važnejših državnih del, je moral odstopiti« Na njegovo mesto je pdšel grofPosadowaky NVahner. F.oančui minister pl. M i 4 D e I je postal podpredsednik pru skega drž. ru nisteretva. Na mesto g*n jalnega drž. pošt ministra, rok, pl. Steptani pa j« poklic m neki upokojeni hiuarski general — Viktor pl. Pod b i e 1 s k i , ki ni imel doslej s poštnimi zadevami prav ničesar opraviti.
DopisL
Iy. Novega iiieMa, 1. julija. Tudi v Avstriji smo se tako daluč probu Uli, da snu se iznebdi oae deivctnosti, ki nam jo ;e bi srednjeveški fevdalizem vcepi-. Ni tresemo se več prod sodniki te a'.i one stroke, in  na nosimo  voč k!obr:kov pod p>>z luho. ko srečamo „viajkorodnou bitje, vijoletni ali rdeči talar  Dj sposnanja s no prish, da vse t?, kar nosi človeško obli-'je  prid-« j*deakrat po i zemljo, in da ima vsako človejko bitja svojo  vrednost in vsako pravci du življenja v oni meri, kakor je mogoča na zemlji, ki za vsa ljudi življenje ustvarja. Pri-vi legijam posameznih odkhnkuje, in kako: zd-j že precej  ljudi]  nosi svojo  glavo kvišku,  ki so b li pr«j prav ponižai, tako je tudi, kar ljudje z laj govorijo ali pis.jo o tem, kar našo družb) zadeva, iz:azr.j<-jo m.ško, neustrašno,   brezobzirno.   Ls je denkrat živimo, in zato naj bo to življenje vr. dno življenja — to je vodilo zdajšnjega človeštva in b^ez vse bojazni se pove, kar je trebi.   Tudi Slovenc. smo se že precej navadili tega sloga.   Ako pregle daoo naš d sidanji boj za  priznavanje naša slovanske individualnosti, vidimo,  da  nas je ta b:j izgojil do tega,  da smo se nemški jastici v naših deželah  nestavili   po  robu,   in   prišli    do spo znanja, kuj je uradnik. Odvadili smo se tresti pred temi udi naše  družbe,  a  ti so postali to, kar bi morali biti: uradniki ljudstva, njegovi delavci, nje govi dobri prijatelji. Javnost in možato postopanje nam je p:m.gala pndcbiri to, zla) prav lepo razmerje mej uradniki in ljudstvom.   Vlade pa eo bile prisiljene udati s?   zahtevam,  če  tudi majhnega našega ljudstva in mlajši uradniški zarod je, vzgojen v mr.derni šoli in iraajoč večjo občno omiko, jemal to ljudstvo kot. tako,  kateremu j a v službo poslan. Preje se je rado mislilo, da je ljuditvo zaradi uradništva na svetu. To povoljno razmerje smo tedaj pri nas že precej dosegli, ker se tudi že politični uradniki postavljajo na ta t'a. — Ali v red imamo ši d»ti razmerje z našimi  duhovniki. Ti aa zmiraj nočejo .sprevideli, da bo uradaiki ljudstva in  mislijo še vedno, da  so n*ikaj priviligiranega stanu in da je ljudstvo radi njih na sie'u. Djkler bo človeški rod obstal, bode pravno in versko živ ljenje zavzemalo  clasti  prostora v uredbi človeške družbe, to ve sleherni izmej nas; neumno je tedaj očitanje, da kdo hoče zatreti  to versko življenji; isto je organična prikazen človeštva   Ali druga je, kako naj bo življensko razmerje maj  duhovniki in verniki.   Na  Kranjskem je hud boj mej duhovtn-Btvom ter posvetnjaki.  Naj se isti motri s katerega koli stališča, vedno se pokaže, da ta boj provzročuje fkrb za ohranitev privil g ranosti duhovenstva na jedni !-r na drugi strani oni moški ponos, ki no etrpi, da bi uradnik ljudstva, kar je venderle tudi duhovnik, oblas'no postopal in se gospodarja čutil čez vse privatno, kakor tudi javno življenje ljudstva. In tudi tukaj prihaja na dan misel, da le jedenkrat živimo in da n:matuo jedino skrbeh za to, kar ima priti po smrti  J.i f ca ni zaradi same sebe na svetu in vera tudi ub  Vse to eluž: in ima služiti v korist, v bo'jše življenje človeške družbe. Zovejo to materijal zim! Ali je tako. Že eama hirarhtja kato'iške cerkve spoznala, da ne gre več človeštva le z obe-tanjpm boljšega  življenja   onostran   groba pri dobri volji držati, ampak da jo treba zdaj tudi boljšo uredbo tega sveta v ouo razmišljevanje in tudi dejaaoko delo vzeti, ki spada v okvir cerkve. In  na teh tleh tudi nima prostora za privileg ra-nooti.   M" ž v delavskem krilu ali vijoletni t dar, oba se boito,  kttkoc  v  Ameriki, vozila v kupaju istega razred*. Nrob.'.a, da je v duhovnu kaj bolj-
šega, kaj vzvišenejšpga, izginja tndi pri nas. Anatom ne najde pri raztelešen)u razlike. Pred kakimi dvajsetimi, tridesetimi leti alt prej, ko je bila še administracija z justico združena, so se pri nas na Slovenskem pol>tični uradniki tako nekako vedli, kakor sedaj nekateri naši duhovniki.— „Jaz sem vas gospodar", je oni dan fientjernejski dekan Fdttich-Frankheim govoril raz lece. Tako je t adi nekdaj kak okrajni glavar ropotal. B 1 je prepričan, da ja to res, kar govori. Ali to se je, kakor že povedan^, spremenilo. Na tem sveta pač nima nič dol-gega obstanka; mlajša duhovniki, ali vsaj duhovniki, ki čez 10 let pridejo v službe, ne bd) te ošab-nesti poznali. V zraku visi, v možgane vsikega človeka prihaja, kar misli ves svet, in tadi varno zavetje duhivenskih semenišfi ni varno pr d tem uplivom — V drugih verskih družbah že cd nekdaj voditeljstvo gleda na to, da se taki duhovniki na-meš'ajo, ki jih ljudstvo želi. V hirarhiji nafie cerkve ljudstvo v tem o iru nima ničesar govoriti. Hirarbija no.de cerkve je stroga vojaška organizacija, le pa-troni cerkve smeio tu pa tam kaj govoriti. I i vide-v-rao to, ali v vse) prirojeni nam poaižnosti, hi se vprašanja dotaknili, ki je po smrti prosta Urha post do za nas Novom«š'ane pireče, n*mre., kdo bo Urhov naslednik v naši prostiji!? Imenovati ga ima n«š cesar, nasvetovati ga imijo dcugi. Novo m->eto je postalo po železnici nekaj druzega, kot je bilo prej, in po novem letu postane tudi naše okrožio sodišče vBe kaj đruzega, kakor je d jslei ni I v Vsa drugače postanejo razmere t gi mesta. Ga Bog da, d* ne bo vedno prašičja ziprtija, ('.daj se moramo v tem oz'ru le še na Boga obrniti —), postane Novo mesto večje trgovišč^, večje mesto. V njem se bede zbiralo tudi vebko izobraženstva. Profit zavzemljo in bo zavzemal v našem mestu cddčao nusto, če bo sam hotel. Niše prebivalstvo je lepo varno in se v tem oziru iahko stavlja v izgled. N iše mesto sa pa mora v bidočih letih dobro držati, da pridobi vse, kar je več j - mu in v razvoju as na-hnjvočemu mestu treba. Pro.Jt lahko veliko v tem oz'ru koristno sodeluje, je pa tu li lahto ovira. Treba je srečne roke, ki bo isbirala mej kandidati za šo proštijo, in da bi bila srečna, želimo iz a.-ca Boj m o se pa, da ne bo. Dol^njaka mesta niso poslušna v političnih bojih klerikalnemu vodstvu, bojimo se, da bo t ) glavno vodilo pri stavljenju nasvt tov glede naslednika v niši prost ji. Žito se odlašamo. Inamo nskij v rosah. 8 čsmar lahko pomagamo rešiti to vprašanje. Naš cesar, in to veio menda vsi škofi, naureč naravnost sovraži hujskanje; mir hoče mej naridi, mir tudi mej duhovenstvom ter ljudstvom. Oi boie »meno val za nas prosta, ki ga bode vrlnvno vodstvo naša škofije naivetovalo. Naj sb siomni to vrhovao vodstva te vladarjeve želje, tega vladarjevega hrepenenja in to naj boda glavno vodilo pri izberi mij mogočim: k*ih dati za našo proštijo ia potem že nmpeej lahka rečemo, da bo dobro, da bo dobra sreča.
,,Slovenska Matica'.
III. oilborova seja v sredo dne 30 junija 1897.
Navzoč ni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A.. Bartel, Peter Grassclli, dr. J. Jane?.i6, dr. J. Lesar, M. Pl<:t.cr3tiik, dr. L. Požar, J. SuSnik, J. Šnbic, A. Tavčar, J. Vil h ar, Fr. Wioa-thaler in A. Zupančič (odborniki); K /gen Lah (zapisnikar). Skupaj 11.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, ia da besedo zapisnikarju, da poroča o kurentnih stvareh.
Zapisnikar poroča o izida dopolnih volitev v odbor. Oidanih je bilo 46 glasovnic s 421 glasovi. Soglasno so bili izvoljeni gg.: P. G ras seli i, dr. J. Lesar, dr. M. Murko, S. IUtar, dr. J. Stare in A Zupančič. Vse gUsove razven jednega so prejeli pa gg.: F. S t e g n a r , L. Svetac, A. Tavčar in R. Vavrii Oaienjeni go spodje so v smislu § 12 dr. pravil al. 4 ) voljeni v odbor za dobo štirih let.
O J častnega člana Jana Lega, kateremu se je k loMmci pisateljevanja brzojavno čestitalo, je prejela Matica pismeno zahvalo.
Poročilo o natiska van j a letošnjih društvenih knjig se vzame brez ugovora na znanje.
K Praprotnikovi alavnosti dne 4. julija v Podbrezju povabljena, sklene Matica u le* ležiti se, po posebni deputaciji.
Poročilo o delovanju Kopitarjevega odseka ee odobri.
Sprejme se ponuđena književna zveza 8 tS r h-skim profesorskim društvom" vB.iom-grada.
Matici je od zadnje seje pristopilo 23 udov, in sicer: 2 uetanovnika in 21 letnikov, knjižnici pa prirastlo 36 knjig, zveskov ia časopisov: 9 podarjenih, 27 zamenjanih. Povsrjeništvo za Duaaj prevzame akadeoaično dijaško društvo „Sloveaiia*.
OJobre' se nasveti ocenjevalcev nekaterih rokopisov in sklene ae v h aislu teh nasvetov ravnati z dotičnimi rokopisi.
Brez ugovora se odobri zapisnik o GX. odbo-rovi seji, ki bta ga potrdila overovatelja odbornika dc. J. J a n « ž 1 č iu Fr. W i e s t b a 1 e r , ter zapisnik o XXXII. ob.'nem zboru, ki sta ga pregledala odbornika A. K e c e 1 j in A. T a v č a r. Današnjemu
ggaaflT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskima Narodu" St. 148, dnć 3. julija 1897.
zapisniku bosta o»erovatelja odbornika dr. L. Požar in J. S n š n i k.
Preide se na volitve. Z vzklikom f)« potrde* vsi bi»6i nnkcijcnarji tndi ra U kočo dobo, namreč: Pref»Bor Fr. Leveč krt pndBednik; ravnatelj dr. Fr. Lampe kot prvi, ravnatelj P. Grasselli kot drogi pi dpredstdn k, c. kr. finančne proknratnre pristav dr. J. Stare k c t blagajnik iu biAni mri-vitalj. knncnik J S u s n i k in prcfescr A. K r ž i č kct k)jmTarja. KHiževnao>u cdseku fle privzame novi odbornik dr  M Murk o.
Potem, ko predsednik pojasni Še upra-šanie radi necga obljubljen« ga rck< piea, zaključi se, ker se nihče več no oglasi za betedo, seja ob polonmib zvečer.
Slovansko Snkolstvo.
Ljubljanski „Sokol". Jutrišnji društveni izlet v Škof jo Loko bode za gorenjsko stran prava narodna slavnost, katere se udeleže že oglašena tri društva in oba bicikliška kluba ljubljanska. Loka bode izletnike sijajno vsprejela z mlaji, zastavami, streljanjem itd. Zanimanje v mestn in obeh dolinah je veliko; in gotovo so bode zbralo mnogo naroda v prijazni Škofji Loki ter se bode tako prav slovesno praznoval predvečer naših slovanskih blago-vestnikov, katerima v čast se bodo prižgal kres. Gotovo se slavnosti udeleže tudi bližnja narodna društva gorenjska, in tako povzdignejo sijaj narodne slavnosti. Udeležba iz Ljubljano bode bržčas velika, saj tako ugodne prilike, poleteti v prijetni, živahni družbi v prijazno gorenjsko mesto ne bode kmalu zopet Na svidenje toraj jutri popoludua v Škofji Loki I — Člane „Sokolu" in gg. pevce društva „Ljubljane" opozarjan:o na poziv odbor«. No zdarl
„Postojinski Sokol* j» imel svoj društveni izlet v dkeoijan dne 29. junija cb jako ugodnem vremenu. Tega >zl»ta ne je udeležil ljubljanski „So-ko»B po felo*adf*ki deputaciji Ze krajšam na sebi, znamenit po svoji romantiki, je zelo vabljiv in je tudi pri tej priliki izvabil n» BVOJe livade nad 300 izl^trikov. Prirtli so in vse bližnje okolice, osobto iz Lcža, Rakeka in Cirknice. Izletniki no si oglodali najzanimivejše krajevne znarrenitosti ter se sešli na mestu, odločen* m javni telovadbi in prosti zabavi. Po^tojieek* čitalnica je ia nova pokazala ozko sveto s „Sokou m", kakor tudi la;tr«i napredek z ubramm petjem, s katerim je dobro zabavala i7detnike. J*vna telovadb« bi'a je povae;a vzorna. Telovadilo se je na droga iu bradlji. „Po stoiinski Sokol* je nastopil v jedn« vrsi z 9 in Ljubljanski „Sokol" z 8 telovadci. Vaje „Postojia-sk< ga Sokola* bilo so prav dehro izv-dene, pri poročati je le malo več elegance in lepši nastop, ker ravno tri leptrni nastopu pcksže telovadec naj bolj, keko »pliva telovadba na telo. O telovadbi na orodji pri Ljubljanskem ,Sokolu- pač ni treba izgubljati besed. Zn.n je že po dobrih telovadcih, ker je iz nova dokazpl pri tei priliki. Po javni telovadbi pričela te je prosta zabava z ljudskimi igrami in plesom. Omeniti j« še dobro araiž-vano grč ko turško vojsko, ki je tbnd.ia velike smeha in odobravanje. Vodili eo jo hud mi š^i grški in turški vojskovođe. „Pi stejir-oki Soko'" je s te< > izletom pokala*, da se dobio diži sokolskih načel, ter leto za letom napreduje ped vrlim vodstvom.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. julija. — (Povsod prepir.) D<«si so načelno ne vtikamo v zadeve naš'' dične .Glasbene Matice", vendar po nam vidi danes potrebne, spregovoriti o tem prekoristuem zavodu. Kakor je družba sv. Cs rila in Metoda ostajala do sedaj k:ven vsneega pro-pira, ravno tako je bilo z .Glasbeno Matico". Slo vensko občinstvo je z teseljem opazovalo prelepi napredek našega prvega glasbenega društva, in marsikdo, ki niti posluha nima, je z rtdostjo po Iožil dar n • oltar slovenski gUsbi. čo se je to od njega zahtevalo. Da so vladale v društvu solidne razmere, temu najboljši dokas je to, da n»u že b toraj celili petindvajset let načeljnje obče spoštovan rodoljub, ki si je b petindvajsetletnim svojim delovanjem pridobil gotovo vsaj toliko zaslug, damu mora biti hvaležno tako društvo, kakor občin-Btvo. Mir, ki jo vhtdal štiriindvajset let, pa hoče ravno s pefrudvajestie* letom ponehati. Čudno I Nam razlogi niso jasni! Nekaj vre v društvu, kaj pa je pravi uzrok temu vranju, no moremo izvedeti* Obžalujemo vse to, in sic*r zategadelj, ker .Glasbena Matica", koja je nam vsem k srcu priiaščeaa, ne bode mogla dolgo prenašati tudi najmanjšega prepira. Sio&r pa menimo, da v ,M*tiči" ni vprašanja, koje bi se ne dalo mej Atiriiai stenami v ljubezni m prijateljstvu poravnat), lp menimo tudi, da je naravnost pregtešno, če se notranja društvena vprašanja razobtšajo po listih, kakor so .Slovenec" aH pa Še celo „Slovenski L'st". Bolj jesna nam je stvar pos'ala, ko smo pročitali tistih dvejset mož, ki ao najnovejši vihar  provzročili pri „G'Vb-.ci
Matici". Lahko se reč«: mešana gospoda.   Na čelu dr. Janez Evangelist Krek, takoj za njim dr. Vinko Gregorič, potem pa cela odkrita in prikrita garda „Slovenskega Lista* z vso njeno nervoznostjo in z vbo njeno neplodnostjo.   Pravi uzrok celi nevihti tiči prej ko  ne v t*m, da se hoče koterija .Slo venskega L''s(au polastiti „Glasbene Matice". Pri-Četek je že storjen, prepir je zasejan ! Janez Evangelist in dr. Vinko s celim svojim spremstvom, bodisi da je to spremstvo odkrito, ali Ramo iocig nito, pa menita, da bode'a sedaj v kalni vodi ribarila.   Če B g da, ne bodeta. in naj ju podpira ta ali oni doktor.    .Glasbene Matice" ne bodemo iz ročili .Slovenskemu LJ«tu" !   To naj  je povedano vsakemu in zategadelj se nara je vidtlo že daw?s potrebno, spregovoriti besedico o najnovejšem pre piru! Sedaj je še ča«, da ee zadeva prijateljsko in z ljubeznijo poravna.   Gospodom, kojim je ležečo, da se „GlaMb»na Matica"  tudi  v  bodoče rezvija, priporočamo, da premišljujejo o i»>m, in da pravo časno pomirijo duhove, ker se je sicer bati, da po stane prihodnji občni  zbor  bojiš'e,   na   kojem ae bo*e največ ran vsekalo ravno — .Glasbeni Matici" sami!
— („Dramatično društvo.") Opozarjamo šo jfdenkrat na isred*i občsi zbor „Dramatičnega, dru-štva", kateri se bo vršil danes zvečer v čit*Iuiški kavarni v „Narodnom d« mu". Začetek ob 8. uri.
— (Pojasnilo) Oibor „Glisbeno Matice" nam piše: .Ohčui zbor za tekočo leto se je bil določil nprva za jesen t. 1., in to zato, ker bo 25. sept. t. i. petindvajset let, odkar se je nesel prvi občni zbor. Odbor jo s tom nameraval XXV občni zbor združiti s alavuottio društvene petindvajsetletnih Za jea*-n bo g< tov .Zbornik slovenskih p*ititur »a m-ški zfcoi", ki ga d>>\6 društveniki kot slavnostni dar za tekoče leto. in gotovo bo tndi obširno izvestj* o delovanju .Glastnae M-tiče" v nje j r v a petin-dvajsrtletji. S petindvaie*tle)lDioo združen bo slavnostni koncert, fei je koncem šolskega let« nemogoč. Pravila sicer veTeS, da .»e občni zbor sHaja vsako leto;" a to se da rezao tolmačiti. Da ae pa odbor izogne vsakemu podtikanju kak-ršuih koli dru/<h namer, sklical je XXV. občni zbor na zadnja leta običajni rok, to je na konec šolskega leta, doe 15 julija.
— (Osobna vest)   Gospod A«?g. K o b 1 e r, postajni načelnik na  tukajšnjem kolodveru dolenjskih železnic, pride, kakor se nam poroča, za na čelnikovega  namestnika na tukajšnji   državni kolodvor.
— (Izpiti gojencev v soli „Glasb Mitice") »ršili bo bodo letos po sledečem redn: 5. t. m. o x/4 na G popoludne iz teorij", harmonije in kontrapunkta, Zfctem iz klavirja in solopetja za gojeace g. koncertnega vodjo Čerina, na to iu goslii iu klavirja za gojence g. učitelja VednJa. Dne 6. t. m. o na G i" klavirja za gojence gdfne. učiteljice Rttztngerjeve. iz klavirja in eoioperja zts gojence šolskega vodje iu ia klavir gojencev g lčne. učitt* Ijice Praprotuikovo. Dne 7. t m. o l/4 na 6 iz klavirja za gojence g. učiti Ija H'iTmeietra. I -.piti vršili se b do v dvorani društvenega poslopja .Gl. Mat'ce" v Vegovih ulicah in se k t*mu uljndno vabijo stariši gojencev i* njih zastopniki, r.r vai ljubitelji glasbe.
— (Prenovitev mestne dvorane.) Te dni ao «e pričela rnzna dola za pre.ovljecje in rekou-Ftrnkcjo mestne dvorane na rotovžo. Pred vs*m 8u podere dozdanji „eksped>tw. Dvorana bode v prihodnje za j»dno nadstropje višja, moderno prirejena m opravljena ter bo imela tudi primerno galerijo. Dela bodo nemara izvršena te do k> n a septembra me*eca letos, in stroški, katere je kakor znano meptni zbor v to dovolil, bodo znafi-tJi okolu 13 000 gld. Tudi nekdanja Gahtova hiša dobi baje novo f< fado.
— (Kres na Drenikovem vrhu) Na čast elovanokima blagovt^tmkoraa bo jutri zvečer na Drenikovem vrhu siinen kn s. Ljubijančanje se ga gotovo mnogoštevilno ndele^o saj bo z vrba kraeen ra7gled po drugih kresovih, gostilna na Drenikovem vrhu pa pisk?bi za dobro jed in p';*čb.
— (Pevsko   društvo   „Slaveo" ) Pevci .Slavca" os zbirajo jutri zvečer ob 8   uri na Dro nikovpm vrhu  za petje ob krem  in   potem pri veselici in prosti zabavi.
— (Šentjakobsko  trnovska  ženska po družnioa družbe sv. Cirila in Metoda) vljudno vabi vse 66. člane in prijatelje družbe, k sv. maši, katera se bode brala v ponedeljek  5. t. m. ob 6. uri zjutraj na Rožniku.
— (V korist društvu za vzdrževanje vo jaških spomenikov na češkem) priredi vojaška godba pešpolka St. 27 pod osebnim vodstvom ka
I pelnika g. Frineka danes v Švicariji koncert i H jako lepim vzporedom. Z čdek cb polu 8 uri ' zvečer. Vstopnina za osebo 25 kr., rodbinska vstop-- niča za 5 i h b 1 gld.
— (Naše ceste) Pifl» se nam: Pred kratkim ste objavili glas iz občinstva, kjer ee upravičeno toži, da se sa aekatere ljubljanske ceRte premalo skrb*. Sed.^j p* eoornčam, d", ro b*š * rar^ke ce»»t«, kakor Dunajska, Tržaška, Rimska, Karlovska in M rije Terezije cesta naibolj zanem-irjene. Vh« skrb za nje je izročena baje jedaerr.u samemu laatul Z .kaj ne prevzame mesto i teh v oskrbovanj« ? — Mestne ceete so po odaošajih dosti lepe, a tudi tu sa vidi, da nedoetaje delavcev.
— (Ljubljanica) je jeh te dni vsled suše upadati. Dano i znaša na pr. ž* 20 cm pod nor-malom.
— (Praprotnikova slavnost.) Opoziirjamo še jedenkrat s!, občinstvo ua slavnost odkritja spo-uiinake pleš'e pikcjnemu AuJr. Praprotniku v Pcd-brežju na Gorenjskem, ki ee vrši jutri , v cedtdjo.
— Koranr se ni moči udeležiti, pa bi se vender rad spomnil ta dan z brzoj^.vnisa pozdravom častilcev, naznanjamo, da je brzojavna p.jst*ja PjdUart.
— (Baragov spomenik) Kip F/iderika Ba-ragp, indijatiRk-'ga apostola iu škcfa, razkril se je 29 m. m vpričo prav m cgega občinstva v dobrn^ki farni cerkvi. Izredni praznik privabil je v prijazne Dobrniče fndi dokaj j?ohj iz. Ljubljao «. Novega mesta in iz, drugih kraiev Sjrodiiištvo Fcid. Barage zastopal j« g. Fmn D.enik z r.biteljo. č^gar ma,ti, rojana Antonija Baraga j« fciln škofa Fr.d. Barage prava sestrična. M«rvSorni kip ie m .isterfiko i/delan po znanem Kru hub vi-vera bakrorezu. So-vesnost je prav le^o uspela.
— (Glas iz občinstva) Listi so nazuanili, da bode s 15 jul. t. 1. ob ncd-ljah oranipua prodaju tobaka na 4 uro dopoludne in 2 uri popo'adne iz-uzemši tr.fike ob želez, postajah, iu ua izgubijo tako zvane domače trafik, vsled r>ga, ker bodo lahko izvrševale cb nedeljah prodajo 8m» dk in tobaka, provizijo, za kar iim ne bode potreba na-jerašOine er«r »i plačevali Domii li los so vsled tega močno zadete Tako zva^e domačo trafiko imajo proti proviziji gostilničarji in kavarnarji, da preskrb^ svojo gosto s tobakom in smudkami, iu samo ob «*>hi je razumno, da se nihče rad ne trud?, aao nima dob>'-ka pri prodaji. Komur "o razmere v goetilnih ali ea*arnah znane, bode rad pritrdil, da akr»ra"i o -m bifin: tj-afikiat dobiček pri prodaji tobačnega materijala, je i->ti skoro da iluzoričea. Kako lahko pozabi gost si?odko plačati, kako težko je od strani gostilničarja kontrolirati prodajo sraodk; kolikokrat pozabi gost koliko s.nod* da si je kupil, iu škoao iraA pri te«s Rost.d.iča^ ali kacarnar. Ta škoda pri domačih trafikah rjr» je poravuala gOH,i|-ničarjem s (em, da so de bivali provizijo, a sedai ko ta odpade kje naj doba nadomestila ? Pri velikih gostilnah ia kavarnah znaša često-krat čisti dobiček pri predaji tobačnega blaga več stotakov, pri manjših seveda mani, a vh kakor j a s tem gostilničar mogel raćumti in v sedanjih časih se tudi taka svota dobro čut'. Ta udarec jo pa tud« z« to hud, ko? stopi v veljavo dotični ukrep že 16. julija. To je nepravičao, ker po pogodbi, kattro je skleail go<t :n;ča: z er< rjern, se mora p godba tri mesece i prej odpovedati. (§ 4. pogodbe) Proti tej naredbi bi corali prizadeti go-stilpu.ro d kavarnarji začeti akcijo v najširšem obiegu. Nehote se mi pri fomn usiljuje še neka ciruga misel, m io je pri odmerjanja najer.ifcčine za javne trafike. Najemščioa se vsIa,! postavnih določb odmeri od materijala v j^dnem btu prodanega namreč 10 0, in kar se več plača, je ravno preveč plačano!
— (Dolenjsko železnice)  V prett klem me flecu bil je na  progah   teh  železnic i bojni promet dokaj živahen, venduer zaslsja osobni za tovornim.
— Kflkor kaže ornduo objavljena bi.'anca te ielfs-niče, ie letos prvi primanjkljaj v znesku 23.000 gl. pri dohodkih, oziroma večih stroških, katerega bode vsled i*aranci»e morala Kranjska dež-da plačat'. Z laj se namerava z* bodoče prirediti fio nekaj prj znižanju viftie?s železniškega osobja.
— (Potrjena pravila ) Deželna vlada kranjska je potrdila pravil«* BGo8!iodarske eaveze" za Kranjsko.
— (Strah pred vročino in sušo). Večina sen,a je seda] že pod streho. Za ta pridelek «<■ je letina letos dobro obnesla. Krme bo torej dovelj. Kakor pa se nam iz okolice pn z dežele peroča, boje se naši kmetovalci — suše, ki žuga nastati, če OBtaoe šo tako vreme in ta tropična vročina še kacih 8 al celo več dni. Suša bi mnogim poljskim pridelkom kaj občutno škodovala. Jedina vinska trta, ki je sedaj v cvetji, utegne letos vsled te gor-kote, če bode še kaj črs£> trajala, dobro uspeti in obroditi. V ostalem pa kažejo poljski pridelki in sadje, /.Usti na Dolenjskem in Notranjskem, dokaj ngodao, seveda koder jih ni toča uničila ali jim škodoval črv i. dr.
— (Razširjenje šole.) V ovrho razširjenja ljudske šoie v Rovtah nad Logatoem vršil se je iu. o, v a junija letos komisijooalni ogi^d ua ltui mesta. Določilo se je, da se za šolsko sobo D porabi dozda -nje učiteljsko stanovanje, ker je poslopje prešibko spoznano, da bi se zvišati m« glo.
— (Ponesrečil) je v K rtnikovi oookarni na Verdu pri Vrhniki 14Utni Franc Turk. Fant je bil
> vtaknil glavo v napravo za vzdigovauje materijala,
r
prav v trenutku, ko je naprava funkcijon rala, ki je glavo popclnt rra zdrcbila.
— (Celjska slovensko nemška gimnazija)
.Domovina" prijavlja v včerajšnji svoji številki članek, v katerem bodri štajerske Slovence, naj po Štljajo svoje otroke v utrakvistično gimnazijo, češ, da se je caČetkom rainolega let* oglasilo za vstop v ta zavod za polovico manj dijakov, kakor ob ustanovitvi gimnazije.
— (Za jezikovno ravnopravnost) Občinski zaetop v T^barju je sprejel naslednjo resolucijo: Občinski zastcp teharski odobrava jezikovni naredbi za Češko i>i Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vledo, naj izda take naredbe tudi za vse sloveneke pokrajine in tflko oresniči Si, XIX. drž, osnovnih zekonov. — Kakor smo že poročali, sta tudi okr. zastopa vraosk: in caJjsk* sprejela po dobne resolucijo. V vrsoskem okr. zastopa se je radi nje unela bučna razprava; jedim Nemec v zastopu je hot*d rr-solucjo preprečiti, a ker je videl, da ve nič ne pomaga, je jezen cd šel.
— (Koroške novice) GUpom nkasa železniškega mi^isterstva se ne morejo pričeti ni i prave za (okolno progo C »lovec Podijubel, %mpak se to agtdi še'e  takrat,   ko ao obstoječa  železniška   mreža v južo>h alc»ekih deželah l ekeliko predrugači; najbrž« je ta .železniška aa;:?ža" — drug* zveza s Trstom. — Na 10 lei tt?ke ječo je bil dne 23  junija za radi   pletenja poligS    bsojen  37 let sfar: dninar FJorijau K-. 11 r; po prestani kazni pride pod poli cijeko nadzorstvo.   Tu hudcdelrc ie bil že 18kr»t kaznovan in ?e več kakor  10 V« let v pr/sih i de-lalnki. — XIX gasilni shod koroški se bede vršil dne  14. in 15. evgnsts v Št. Mohorju.   — V Cs lovcu be je pr*d kratkim iistaoo« lo krščansko-so-cija.'r.ti du.Si«.. p -i  v- um „Auntria"   Deželna vlada je njega pravile t« dn> potrdila   — Ni še zadosti, da se  bode dne   11. juhja vršil v Ca'ovci velik nemško n; rodni   h d,  kjer  bodo rcgovilili visoki „prusaški"   j) al» rci,   tudi sccjalni demokratj« ne zamude neb*.ne prilike. Pripoveduje se, da pamerava krakovski socijalno d«w»okreričei pos'nnec V. kurije, Ivan Das?ynaki, obokati sodiuge v C.lovcu. Ta naj nile.ši   čian   avstrijskega   parlwmnnta   priredi dns 15. julija velik ljudski ehod  ki bede »endu rek ako dopolnitev »ernško nar doerau ljudskemu shedu ; ta ehod  bo za  „uiijs"  slojeve,   oni pa  za nekoliko .višje".   O.', jezikovne naredba,  koliko napravljate nepotrebnih ekrhij in dela !   —  Javni  ebod keto lisko političnega in gospodarskega društv* ra Slo-ver-ca na KorcšVcm, ki bi imel hiti dn i 4  julija v GoidtinjaD, je prestavljen na dan 11. ju ija. — Izhajati je začel no- tednik „Cur Zntung vom Wor-thersee", iu sicrr v3*>o sobo'n. — Dne 3  m. m. nun.i ief tvidke Ivnmt Krickel či Suhvveig^ r, I/naci; Schweiger, jo vrhJ 40.000 gld. rent za uetanovo sa podporo ubf.žrkih horrije« m trgovskih vdov s_»eci jalno  za  trgovme s svilenim  bl»;;ox.  — Minuli prazo<k bi je zop*t pr ivi .^aj* za vse nemški ča-reče kolesarje v Celovcu.  Vred1* se je velikanske Blavnost Bziatega križa" ped pokroviteljstvom Nj.
isoJtosti nadvojvodinje Št f»«aije, in vsled želje baronice 1 Je Schmidr Zibićrov za napravo ur^dnisk h kopališč Ker je imela sKv^ost isgorj dobrodelni *u patrijotični namen, in ker j< štela na čelo preblag, gospa deželnega ^redsodnika, se pnrediteiii sJavnreti niso zatsjiii, ter poleg cesarskih in d-*Ž<ljib zastav na slavnestueci prostoru razobesili tudi nekaj pnsta-h — fiankfurtaric; seveda so jih uam^s^iii na manj vidna mesta. Rtmotako so tudi nemški biciklisti tekmovali drug z drugim giede vse m- in:h fr*nk-furtarskih spakarij. Pa saj more imeti tudi slavni Bsmaick kaj privržencev v tem športu! Nemški koledarji so bili v svoji navdušenost: tako kratko vidni, da je jednu ismej njih podrl celo G2let»ega starčke, stolne^* dekana g. Gre#. SebeHaoderja. ki si je vračal od kornib molitev dom »v. Nesrečniku se je vsit-d padca zlomila kovnica. — V zadnji seji trgcviuske in obrtne zbornice koroške se je odklo čila prošnja dcnsjsfcn dobrodelne razstave za pod poro, zaradi trga, ker je pod pokroviteljstvom grofa Badenija. — Kakor se kaže, bodo jutri zvečer go reli oblini kresovi na čast elovanukoma blago'Hit-nikema e?. Cirilu in Metodu in pričali, da ua Ko reškem še biva sloveueki ž-, -elj
— (Volilni shod v Ročinju.) kat* ,i se jo vršil 29. junija, je bil impozanten. Govorila sta drž. posl. dr. Gregorčič in dež. post. prof. Berbuč.
— (Bolezen goriškega nadškofa) Javili smo že, da je bil goriški nadškof dr. Zorn te dni prepeljan v sanatorij dr. Svetlina na Dunaji. „Cor riero di Gorizia" poroča, da se je to zgodilo, ker nadškof tri dni ni hotel zavžiti nobene hrane. S tem se strinja tudi naše poročilo. Ko je zdravnik spo ročil nadškofu, mu da bo treba iti na Dunaj, je nadškof kuj privolil. Storile so se potrebne priprave iu določeni dan so se nadškof, njegov tajnik in zdrav nik odpeljali na kolodvor. Nadškof je rad sedel v voz, ali na kolodvoru ni hotel z voza in spremijo valci so mu morali dolgo prigovarjati, da so ga spra vili z voza in v kupe. Vožnja na Dunaj je bila za
ubogega cerkvenega kneza prava muka. Ves čas ni
zatisoil očesa, ves čas so ga morali njegovi spremljevalci držati, ker je po vsi sili hotel iz kupeja. Prifiedši na Dunaj pa nadškof zopet ni hotel iz kupeja in Ie z velikimi težavami se je posrečilo, spraviti ga v voz in v Svetlinov sanatorij. Bolezen nadškofa ni nevarna. Nadškof je sicer normalen, samo domišlja si, da ima na vesti neke dogodke, pri katerih je pa tako nedolžen, kakor novorojeno dete. Kake grehe naj ima ta dobri, resnično plemeniti, mehki mož! Veleugledni psihijater gosp. dr. vitez Bleivveis sodi, da nadškof kmalu ozdravi, in z Dunaja se nam poroča, da je isto mnenje izrekel tudi prof. dr. Krafft-Ebing. Mi to iskreno želimo, ker navzlic razliki v političnih nazorih smo vendar goriškega nadškofa vedno visoko spoštovali.
— (Zanimiva izjava.)   Povodom za vlado jako ugodnega govora dr. llerolda v klubu češke svobodomiselne stranke piše .Edinost": aMlado-Čehi so sedaj najmočnejša skupina v parlamentu, a njih številna moč se opira in je sosebno narasla ob solidarnosti z drugimi slovanskimi  plemeni. Tega naj nikar ne pozabijo voditelji mladočeške stranke. Narod češki  imponuje danes grofu Buleniju in bi imponoval  vsaki   vladi.   Dvomimo pa — in to po pravici — da bi tako imponoval, ako   ne bi imel na svoji strani številno in moralno zaslombo ostalih slovanskih zaveznikov. Težko nam je, ali mora biti povedano,  da nam Hrvatom in Slovencem na Primorskem,  ki smo gotovo  čutstvovali z narodom češkim in ki se tudi sedaj brezpogojno iden-tdikujeruo z njega interesi, se že dolgo ni godilo tako slabo, nego ravno zdaj, ko so mladočeški   voditelji  toli   zadovoljni z vlado ! ! Mladočeška delegacija naj gleda, kaj dela I V isti hip,  ko bi obup prisilil naše jugoslovanske zastopnike, da bi si morali iskati drugih potov, ki bi se križali s  čeŠko-vladnim prijateljstvom, v isti hip, ko bi  se ločila češka iu  jugoslovanska pota, I triumfiral bode zopet stari avstrijski zistem, a češka J delegacija bode stala  na opolzli viseči ravani — brez odkritosrčnih prijateljev. Mi nočemo biti glasniki čruogledstva, niti ninmo pooblaščeni od nikogar, da bi govorili o kakih konkretnih ukrepih, ali naša dolžnost je. da povemo kar naravnost svoje prepričanje: ako se stvari na Primorskem bodo i nadalje razvijale tako, kakor so se začele zadnji  čas,  je izključena možnost — ako  naši  slovenski   in  hrvatski poslanci   res  hočejo braniti  interese naroda — da bi naroduo-krščanska zveza še ostala v sedanji večini; in če bi le-ta vendar-Ia   ostala, potem   pa jej morajo obrniti hrbet jugoslovanski zastopniki iz  Dalmacije in   Primorja.   Grof Badeni je menda zaljubljen  v Italijane;   dobro:   mi nočemo motiti te ljubezni. Ako je že tako zapisano v knjigi božje previdnosti, da nas mora še  nekoliko časa tlačiti nesrečni zistem, bodisi z božjo pomočjo prebijemo tudi to. Ali tega naj se ne zahteva od nas, da bi naši  zastopniki še azistovali  večini, ki bi s svojim imenom pokrivala tako  zisteraatično izpod-kopavanje naše narodne ekzistence. Mi smo bili gotovo vsikdar topli — in če ne najtopleji, gotovo pa najdosledneji — zagovorniki slovanske vzajemnosti, toda le take, ki bode res vzajemno branila koristi vseh udeležencev na tej vzajemnosti,  posebno pa onih, katerim voda že v grlo teče. In nam gre za življenje! To smo morali povedati, da ne bode izgovorov pozneje."
— (Značilno.) Tržatiki namestnik Rinaldini je minule dni potoval po litri, kjer s j ga najradi-kalnejši iredentovci slavnostno vzprejemali in pro-srčno pozdravljali. Navdušenost iredentovcev za g. namestnik* je nmevna. — Poreškerou škofu Flappo so Porečani na dan njegovega godu priredili svečano eerenado, pri kateri so sodelovali najboljši krogi. Pokojnemu škofu D. brili so Porečani obešali ciknene pm in mačke na vrata. FJappu pa prirejajo sorenade! 7 kaj — že vedj !
— (Izjemno stanje v Primorji) Scdua raz prava ta '■ dogodkov, kateri so se zgodili pri dr žavnozborskib volitvah v Puljn, vršila se bo v ire dentovskem gnezdu Rovinju dne 14., 15. in IG. ju lija Glavni obt ženec je izborni časnikar g Ivun K u š a r. Ta je od volitev sem ves čas v preisko valcem saporu. Zdaj so nesrečnika prepeljali iz puljske j*č* v rovinjsko.
* (Ponarejaloi denarja.) V Vršen »a Oger skem  je polcija pr šla na sled družbu  katera je ponarejala in razpečevala srbske in rnmunske ban-
kovce. Družbi so pripadali zgolj odličnejši ljudje. Policija je aretovala doslej nec?ga bogatega trgovca S 7-leznino. necega j»ko premožnega zasehn ka in posestnika ter jako uglrdao vdovo necega višjega sodnika, nekatere člane te družbe, ki je r-^dda jako mnogo ponarejenih bankovc-v, pa še zasleduje.
* (Nesreča na morji.) Dna 30. junja zadela je blizu Carigrada nemška !a4j« .Bertilda" z nem Ško trgovsko Uiijo .Reinbeck" in slednjo tako poškodovala, da ee je takoj potopila Izvzemei ka-pitana je ven moštvo ntonilo. Avstrijska 1-dja „ II i«" je hitela utopljencem na pomoč. Naši mornarji bo sh n« veo moč trudili, da rešijo potapl.ajoče se nemške niornarje, t ni se jim posr>č'lr, pač pa sta pri rešilnih delih našla smrt dva avstrijska mornarja.
* (Wagner in Verdi) Mi-od teden so v R<mu nastal" demonstracije, ker je mestna godba pri prGmen*driem koccertn svirala nekaj \Vagner-jevih skladb. D »e 30. m. m. bil je zooet koncert in ker j*" godb^ zopet svireia neke Wagnsrj«va skladbe, naet»I je vebk 'o kr*av pretep. Jeden del «biinstva j*> pri ev»ra«ju Wegnerjeve skladbe žvižgal in stkal ter kričal: .Proč z VVacnerjeml Svirajte italijanske skladbe! Hvviva Verdi!" Drngi del je godbi tdoeik-1- Končoo so i jedni i dru<i nehali de uionstr. veti ia ee začeli protei>ati Pretepa so se ndeležili tudi godci. Nevarno ranjenih je bilo 30 oeeb, lahko ranjen-h pa jako mnogo. Policija je aretovala 18 iaz«raielc»-v.
* (Italijanski umori.) V I i.ioni i j« ubil neki pek vo<i|o voj*ško godbe, ker je bil zaročen z njegovo starejšo hčerko, na je imel hkratu z mlajšo potonic*. — V Palermu je dal neki plemenita« i« poslanec svojega ko Aljaža umoriti, ker je imel I njegovo že:>o ljubavno rM»m*rje. — V Mi-lana je n^dgasil c ubil e^oj^ge slugo, ker ie zape-lial njegovo žene Ravno tnm se je ustrelil E >ri60 Gazzamig«. ker je podedoval toliko premoženja, da je od sreče zblaznd.
Danila a
lirednifttvu našega  lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda : Grsp. Anton  K ^s,   sodui svetnik v Pozeg.,  2 kroni.
Živio 1
Bxz o j šprice.
Gradec 3. julija. Policija je prepovedala za jutri nameravani slavnostni obhod o priliki zvezne slavnosti nemških kmetov.
Dunaj 3. julija. Vlada dementuje podrobnosti, katere je staročeški .Mas Naroda" poročal glede konference za spravo mej Cehi in Nemci.
Dunaj 3. julija. Bttlow je dospel sem, ia se danes dlje časa posvetoval z grofom Goluchowskim.
Pruga 3. julija. Pferscheju so vsi župani njegovega volilnega okraja poshli nezaupnico radi njegovih nasvetov glede češko-nemške sprave.
Kolomeja 3. julija. 150 pijonirjev je doslo na lice katastrofe.
PariiS 3. julija. V današnji seji poslanske zbornice je bilo prečitano pismo ruskega carja predsedniku Faureu, v katerem pismu pravi car povodom naznanitve Faurcovega potovanja v Petrograd: .Moja čutila za Francijo in za Vas so tako dobro znana, da ne morete ni jeden trenotek dvomiti, s kakim entuzijazmom Vas sprejme Rusija.
Poslano.
K*r s« od inveitns strani poi-^adujo. bodemo li na kuki način rdgovsrjali tu .preduhoviti" pod-liilek v „Slceacu", pod naslovom „Rivoiucija v PfBJivasi*, tikajoči ae naših preteklih občinskih vohtev, odgovarjamo tem potom, da smo prepor.osai, da bi odgovarjali na taka obrekovanja in zasramo-vnnja, ea takeumrzano laži n denuncijacije skrpana od roke — duho*na in tovariAev.
Sicer pa: Zgodovinar piše naj resnice; zakaj s« neki omsojoni zgodovinar tako ogiba resnice ? Se li boji. da ne bi ista preveč bodla v oči njegove stranke? No, tai se razumemo !
Kita c i v Sodražici.
Bratje Soholi!
V nedeljo, dn6 4. jnlrja 1897
bode
popoludanski
izlet v Škof j o Loko.
Zbirališče je do 11. ure v telovadnici v .Narodnem domu", od koder odkoraka društvo točno ob VJ2. uri na državni kolodvor. Istotam se zbira v svojih prostorih pevsko društvo „Ljubljana" točno ob II. uri ter odkoraka skupno s svojo zastavo na državni kolodvor.
Da se v prav obilnem številu udeležite tega zanimivega izleta, Vas vabi odbor.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntefin oče mišice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano .Moli-o v»> francosko žganji* in sola, katero se sploSno in nspesno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena st» kl*»ni< i 00 kr. Po postnem povzetji razpošilja to m*zilo vsak dan lekarnar A. MOL I j, c. in kr. dvorni ealagatelj, na DUNAJ I, Tnchlauben i). V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. 2   ('J7 —1>
Proti zobutMilii in jrji)ilot»f zott Izborno delajo
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom 50 kr. Jod iiui v aloy; ii
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (91—2f>)
Najtečnejfta umetna hrana otrokom je, kakor splošno priznavajo zdravniki, popolnoma Škroba prosta Frana Ctlaoomelli-Ja I. dunajska otroška redllna
moka, dobavitelja društva c. kr, državnih uradnikov avstrijskih, Dunaj, XV,'1, Bob«rt Ilamcrlinggasse 1. Ogromna množina spričeval in priznalnih pisem. Velika škatlja 80 kr., majhna 45 kr. Zalog« pri j». lekarnarju M. Mardetschlae-gerju „pri zlatem orlu" v Ljubljani, Preširnov trg štov. 2. Dalje v vseh lekarnah in drugerijah. (880—4)
»Glasbena Matica" v Ljubljani. VABILO
na
XXV. redni občni zbor
dn6 15. Julija zvečer ob 8 uri
v dvoru ni »Glasbenega doma" v Vegovi ulici.
l>ne% ia i  immI t
1. Poročilo tajnikove      5. Volitev predsednika.
2. Poročilo blagajnikovo.  6. Volitov 13 odbornikov.
3. Poročilo revizorjev.     7. Posamezni predlogi.
4. Poročilo loter, odteka
Ljubljana,  1. dan julija 18(d7.
Za odbor .Glasbene Matice" :
T č. predsednik: T. č. tajnik:
Pran Ravnihar. Ivan Bele.
Dejstvo je,  da današnje  dame vsakdanji rabi    ■•onilir - LK^lailt ilM'    in  SllVOll -
■K^lllill lile zahvalijo ono mirno barvo kože in ono motno aristokratično polt, ki ao prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roko vedno proste svetenjl in marog, veo te prtdnoafi se dosežejo, rV* ea uporabita za j
svojo toaleto Poudre - b:^inn< Ine in Sji-
VOll-KjS;lailtlllC. IV higijeuicoi toaletni predmeti nimajo v nebi nikakoranih metaličtiib snoviin so zajamčeno n<?nkodjivi. Za varnost pred brezvred-nostniuni ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: ,,Glava s čelado"
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko : Lekarna pri sv. hulm. E. Tomu ju naslednik
A. WliiK<ki> Zagreb, Ilica št. 12. (8125—26)     Zaloga za Iijiibljauo:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, II, Leustek
Helijeva cesta št. 1., pole;? mesarskega mostu.
I/i uradiiegfa lista.
i*vr£lllie »11 vWv l,',iMoic <9r»žl»i>: J*neia Blatnika zemljišče v Visejcu, cenjeno 34') gld., dne 7. julija in 4, avgusta v Žužemberku.
Margareto Banovec posestvo v TuSevera dolu, cenjeno 8HU gld.,  p-.tom relicitacije) dne 7. julija v Čniomlji.
Matije in Jožefe K um p posestvo v Svetlem potoku, cenjeno 822 gld, dne 7. julija in A. avgusta v KoOevji.
Martina Zupančiča posestvo v Zaplata, cenjeno 1285 gld., dne 7. julija in 10. avgusta v Trebnjem.
ProatOVOl jim relloliaot|a« Marijo in Neže Pir-ner iz Dobrave in Jožefa Piruerja iz Rožigča posestvo v kat. obč. Dobravi, cenjeno ;Uli2 gld., dne 7. julija v Mokronogu.
KonknrH. Ivan Pod les ni k, trgovec z usnjem v Ljubljani; konkursni komisar višji deželnosodni svetnik g. AJojzij Tschoch- upravitelj konknrsno mase dr, Fran Papež, odvetnik, oba v Ljubljani. Shod upnikov 13, julija, tiijatvo j« zgiasiti, do dne 2o. julija, likvidacijski dan 2. avgusta. ______
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
Jnlij	Ca« opazovanja	Stanje barometra v nun.	ralurn v C	Vetrovi	Nebo	**lokrina v mm. v 24 urah
a	9, kvečer	786*0	261	si. szah.	skoro jas.	
3.	7. zjutraj	734 8	29*1	sr. sever	jasno	00
	2. popol.	c,	338	si. Jjsab,	del. obl.	
Srednja včerajšnja temporatura  27*0°,  za  7 8° nad nornialom.
DZ)"ULr_ua,jsls:a< borza
dna 8. julija 1897.
kupi   državni dolg v notah .... ".kupni državni dolg v srebru avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta _•/, . . iOl
Ogeruka zlata re^ta »•/«......• *'J2
Dgeruka kronska ronta 4°/8 avatro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice..... , ,
r.ond -ista........
Siem&ki drž. bankovoi ta 100 mari SO mark
BO frankov ........
Italij&rrki bankovc-......
CJ. kr. cekin:.......
102 $\ 3. 102 ,
1^3 „
100 i>51 .167 118
58 11
10 k«,
15 „
20 ,
75 \ 05
45
62 »/i 72
r-2 56
.4 a o
S >
-g
CZ      ■ o
p— o> -* —i
ac »S _ 5
—5 '>  o 0
:S « H -
3 s tS 'w
ac     . — ".
mi >-> rt
91 s 1
a o*
<d      . i n
»<a rt > Jh
^ ju ea C-f
•tj s ^
> n
»1s3
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z radečlm orlom, ker se jako pogostoraa prodajajo pona-redbe (H—5)
MattonijBVB Giesstiubler slatine.
s
Turistom, častnikom, poš-potovalcom se najtiolje (645) priporoča gotovo učinkujoči llonolt*ov (17)
alicyl-obliž za kurja očesa
v pismih a 40 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g .1. .m«j'«t-|u, lekarnarja v Ljubljani,
Odela se takoj v najem
gos'tilriei
s 14 mebliranimi sobami, steklenim Halonom, ledenico in hlevom. — Natančneje izve se pri posest-nici Ani .l<*l.l<'r ua Itledn. t'51 —3)
Tapetarski učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika se VZprejmO s I. julijem v Celji. (981—«) Naslov se izv4 pri upravništvn  ,,SIov. Nar.".
Stenografa
za  slovensko   in  nemako  stenografijo vzprejmem,
Dr. Valentin Krisper
,972—1) advokat v Ljubljani.
10 minut od mesta Zlatara, na Hrvatskem, na 3 tečaje, zidan, v zdravi okolici, 8 4 oral', polja in livad se proda po cerd.
Natan''nfje Ne izvo pri lastniku Mirku Horvat-u, pošta Konščina ^Hrvatska). (916—9)
Lepa steklena veranda
prav dobro obranjena, T1   m dolga  .'l1 t >n široka
se s, o ccMii proda« (.68)
Veo se izve v DpravniStvu  „Slov, Naroda".
i-:r. avstrijske ^ državne ždermc;
izvod h voznega reda
rr«lja.,vrT.ogr& ocS. X. junija 1B37. fldhoil Iz I.]nl»l|nne (jol, kol).
Proga- dez Trbfi. r69-148
Oh 13   ori « «nln. po n<K'f onotml  vl"\li ▼ Trhli, Holjute, O-n.voo frfc.im.^fo.tc, i.itO.i.i.    o«« •vlitimi v Ahmo.1, ImU   Omr.inl a a, MtHO(P ad Ijoml-f',nH(i'in,   Zoll <ili  jozoru, Tiiomost,  llrn^cnc,  Onrili, Onanvo, 1'aris. ;,.^> Jwl»!'i-Koitl\:r.f t Bt*yr,  Lino,   11» llfinni ▼!»  A.«u«tottfla   — Ob 7 url b min. rjiitraj oiohnl vUk t Trbli, Poulahnl, Ho,j.vV, Olovr-c, Kt«.i r.ntis njabno, Dunaj ;  un   Hul^thal   t Molno^rud, i'"«  Klnin-Koiniiig » Htovor,   Line,   Hudejoviue,   1'licnj,   Marijino  vari,   11.»*«,   Kr mcivo t'iri. Karlovo vari, l'r.,k'.>, l,i|iako.   -Obll.nn 50 ni'ii   dopOludat OaobUl r\t,\ v Trfiii, »»nulnbrl, axii«k, Ce <jy»o, lijulma, S.-l».tfi-.', T)n:i»i    —Ob 4. »irl 9 min. pupoludne otobni  tI»»i t Trt li,   Holj^U,  OalovM, Pr.inzvu.fnsto , Zjjuhno; i:a* :>.•.»•» .A ▼ Bc>lii<>i»r»il, bmaV0Mt( i". E«ll ob lesom, luomait, llr.'sfonc, Ctirih, Gonevo, 1'rrl-; Ooi Kl»in HrtiHina V **ioyr, f.lnu lludsj^-▼ice,  PtMtjJ,  Marijino »s.r«,   Heb, Francovi- vare.  K.r'^ve varu, °t-._ i
Ijlpaku, n-.iujj vtu a 111»i. • 11. • 11 —Ob g. uri 3'» min. popoldnt oaobnJ vlnk v IiMBt Bltd, (\c ob noiloljali in prj»eniklh.) — Ob 7. uri 4(1 min. zvvcoi osobni vhik v  l>oaco-Hl<nl.
Proga v Kovo mosta ln v Kočevje.
Oh 6. nn IS rntu. ijutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 6f. mlj. p0 poaui,i<i  sMteal vlak. — Ob *i. tiri SO mlu. iroćet tacin.ii' vlak
1'5'llior* v i.|ubi|ai.o   ju?., kol.), Prosra ls Trbiža
Ob b   uri 42 min. >•> oanhni vlak s  Dunaja vla Amitotten.
Bolaogr»d«i liinon, ateyra, Gnnadtua, l»«')iliv, An«»noa, Parizii, (iciinve Ourihn, llreponcn, Inomoat.i , Zclla ob jozoru , i.iubii', ivoa, H.-ijalfu, Krau/Oii.^i>it'» — Ob 7. uri 65 min. zjutraj oaohnl vlak ll Loboo Bloila. — Ob 11, uri SO min. uopuluuj e ,>..■■■. vlak ■ Dunaja via \ i.t .:• n B^Jkrlorlb v-.ru,, lln|>a, Marijinih vari v, ^li.nja, Hudojovio, tSuluonr»,la Jjiuoa. Htoyra, larlia, Geunve, Guriha, Kro<*U'ja, ILoraoim, ZiUa ob jeaeru, Ijend-<iaatoiua, IJiibua, Oelovoa, I.lnca, fuutabla — Ob 4. uri >>7 min p,.)>olu<liie o«.»biii v Lak % Uuuaja, I.Ji.' i a, 6«littiftla>, Beli.ira, C^loro*, Krauzuuafoate, fontaola. — Ob 9. url G Mt< . »vooo« 'jaobui .lak » Dnoaia \ i .'tpf.iM- iu Ljubim, la UpakeiTi, l'ra<«», Kratnovib varov KarloviL V»Mt, Ilcbu. Marijinih ra.ov, Plsnjft, Bad^JavlO, Linca, Stoyru, Koluotfra.l*, B, v'aku. Ooluvcn, i oritaMa —Ob 10. uri rniuut . » ..-i oaobni vlak ii Loeco-lUc-da (lo ob noiloljah in praznikih )
Proga tz Novoga uiosta in Iz Kodovja.
Ob 8. ur: O* raiu. ajuiraj riM.iil vlak. - Ob 'i. url S3 ui' i. po ^>olutl;io luunaul — On 6. url Bti i:iin. avecer i.ieaaui vluk.
>«iik»«! |i L|al»ljane (dri, kol.) * 64»*.mitu.
Ob 7. uri 2S BUS. cjutraj, ob -i. uri 5 min popotuiin«, ob « url Cu min. avotsr, ob 10. uri 2i. min. ..»'»r. tPotleiujI vlak I« nb no<i0l'al. tu prnanihih.)
iPrlhod i L|uM|ano (drz, kol.) in Kamnika.
Ob 0. nn l» nilu. ajutraj, ol> 11, Url H nia, dupnliidnp, oh I rr-KO min. avocor, pb V. url U :.nr> »v. ■ ,r 'Vn.loJuj. vla.. L. jb neitel|a? In pravnikih >
vfattbagBVaSa^m.- ■  af   i   »Tfc ift aMSiHl ■ i l 'f l   1 irl atl......■
l ckblantlsko- ameriška črta. %
Parnikl vozijo po I k rat do 2krat na teden £
iz Eotterdama v 3tfew-York. |
Pisarna za kaju te: Dum)}. I., Kolowratrlng O.
risanu w mtJlroT : Dunaj, IV.. VV eyrinflerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 81. oktobra  . . mark 390 — 400*) „   1. novembra do 81. marca .     „ 230-320
II. kajuta:
Od l. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   IU. oktobra do 81, julija....... , 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci paruika. (964—1)
v,
Vzprejme se takoj
trgovski
pGmooiiik
v trgovino z mešanim blagom, niitvn BSlovenskega Narod a.
Ponudbe nprav* (9S0 8)
G-ostilanLSu
na tlobrvsm kraja v i.|ui»ijr.nl lell se pre\%etl ii u rm-iiu.
Ponudbe pod llnlCar'* na apravoiitvo .siuv.
Naroda-. t'.Tu.—2)
Prodajal niča
iaa SI uresu Ir^u it.     o<l«l    sv w 1, iiv^u-slosn i. 3. v nojem.
Na<Hn"ii"jt' f« pnizve v II nad-itrnpju to hiše ali pa pri A Kalia u, dir i ov trg :it. 8.     «»li*— 3)
l"rva «r>.skšgti» tovarua
za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiili & Como.
i
prevzernlje  pokrivanja z  lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno stresno lepko, dobavljanje iMolirskih plošč  strešne lepke. lesnega cementa in asfaltnih izdelkov. (959—1)
Prodajalnica
s kuhinjo
oil.la n«* n i. iii.»|«.*m v ii i« Jem mu t aha« ■orfoveiai Men (prej Kii/evuiski trg) št. -"i. Več sa izve pri F. Supančič-u. 220 -22)
Na državni cesti v Ivančni Gorici ležeča, »t) do 00 korakov od fitacijskega kolodvor,«. Zattčina oddaljena, solidno /ld.m.i in z» vsako podjetje, posebno za gostdm.ški obrt in z- lesno figo ino pripravna liišu si. 6 7 z isto tako solidno zidanim gospodarskim poslonjom in dvoma parcelama polja hv proilti na I8O0 khI., I41 st' plačajo v lOletnib obrokih
PovpraS« naj se pri Jo2ofii l4avNeIi-n, Škerjanče št I. pošta Zatičina. (957—1)
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER.
Stanuje v hotelu „pri Maiicu", II. nadstropje
stov. 25 26 Plombe v zlatu ln platini.
Nove emallove plombe, barva jednaka zohorn, traja mnogo let, ne da bi se odrabila, nikakorSiic bolečine po napolnitvi,
Umeteljnl zobje i le amerikanski) v zlatu brez neba v kavčuku, nebna stran z zlatoui obložena.
Za vse popolno jamstvo.
Sonzacijonelno : Zubne kapljice lastno iznajdbe, ki takoj ozdravijo \sako bolefiino zob. (H70)
J^ay Orttane trajno tukaj.
Veli Iti o
zalog-o
^^^^^priporoča
J. Soklič.
1 'li-
li < •<» '
1    JOSIP REICH ►
1 likanje sukna, barvarija* i in kemična spiralnica ► <j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41
4 se priporoča za vsa v to stroko spad»- w J joča dola.
* Postrežba točna. — Gene nizke, r
Ljubljana, Židovske ulice .št. 4.
Velika zaloga obuval W)
lastnoga izdelka za dame, gonpodo in
otroku je vedno na izboro. VsakurAna naročila   zvrSujejo bo točno in po nizki ceni. Vse mete ho shranjujejo hi saibatoemijejo. Pri zuuunjili na-4 rocilih blagovoh naj se vzorce vpu-iUti.
rmrnmmffff
I /Z, Alojzij Erjavec ,*$d
m (18) čevljarski mojster i £ v Ljubljani, Čevljarske ulioe Št. 3 £
§j priporoča sc pročast. duhovščini in slav. ^) «0 občinstvu za obilno naročevaujc rtzno« 2L ~ Vrstnih «>Imi v:i 1, katera i/.vr&uje ceno, polteno in i/, zanesljivo trpežnega usnja od ruijfiiiejsn do nojpriprostejie oblike. 9 Mero se shranjujejo. Vnanjim naročilom 9 Sj     naj se blagovoljno pndene vzorec. ^
1  .-.  ..   .-.  t,   .-. ~—.t"*.t-
itugon Ihl
* Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga n
suknenega in manu-fakturnega blaga.
a    -.i        ■ 7*m r*'
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov |{
J. S. BENEDIKT "
ustanovljeno 1830.
Ljubljana
Stari trgr št. Pr«ku|Jovalcem tovarniške ce«ia. Ceniki se pošiljajo brezplačno.
odercii
izvrstne facono,^ najboljši izdelek jd
n . j«*«-1» i»|«» pri [U
n ALOJZIJU PERSCKEf
g    Pred Škofijo 22, poleg meitn< bil«, jj]
I Pijte domači liker |
j iz planinskih zelišč j
Puškar in prodajalec biCikiov,
Ljubljana, FrunčiškaiHke ulice 4. f
Pleskarska mojstra c. kr. državne in 9 c. kr. priv. južne železnice. ^ Slikarja napisov, ^ scavbinak* 5.n pohištvena pleskarja. K * Tovarna za oljnate barve, lak. ? ? in pokost. (.'14) ^
P1 Zaloga orlsriimluena Ut*rlM»liiie)n. T jI   Maščoba M konjska kopita in usnje. C
št pcjIu/* ■ rt^^>*   rht^KJ^>»-nji "nnS
^ BMF~ delavnica za popravljanje bi
V Ljubljani 1 Sfilenb'jrgcveulicoB.
Najbolja* urejena
tklov ln šivalnih s tro J o v. 'TEN«
Največja Izber najnovejšega
svilnatega blaga
eruo iu Imrvaato, " za ce!© obleke in l»ln#.«>9 priporoča
114»   ,ii» jui / i ki-,   iti ii» h (ij5j
Alojzij Persche
Prod Škofijo 22, poleg mestne hiše.
[J. Klauep v Ljubljani.
Sobni slikar
Poljanska cesta 72
Solmi slikai
Moste 3;
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče
nižjih cenah.
C'b) Za ukusno ln trpežno delo se Jamči.
Ij3ZF~ Naročila pismenim potom: Moste št. 33.
^u^^aVssVMsK7:      v 'Ja.9BBbWBI
" Toma pohištva"
J. J. NAGLAS
Ljubljana <2U> Turjaški trg štev. 7.
XTT3£i3s:€i Toni
BI)     V   1 Otllll.lhl  Nt. :t
pdporoSa \> n, občinstvu, zlasti gg. po> isstnikom konj in vosov, svojo
I k»vašk«> al)3Pti
isdelnje vsa v to Btroko Bpailajoča dela, -s posebno priporoča gg hifinim posestnikom 3
vezi ia stavbo ]
ter jamči sa dobro delo in točno potrsibo. ^
HENRIK KENDA
Ceneni lepi klobuki za^
dame.
Vedno Badnje novosti.
IViprat 1 i>&
se urno in prav po ceni. Mo'lni žutuali franku in ustuuj.
LJUBLJANA,
(21!)
Ljubljana, l^ipisajsliju c»es1« st. IQ«
Tovarniška zalega
šivalnih strojev \;, in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37>
Poljanski nasip št. 8 (foiekovi hiSa)
priporoča svojo bogato zalogo
a^tedilnili ognjišč
n sj«Ti jii-osti jslli, kakor tudi iinjfl-fi«-|Mi)i, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obkladu s pečnicami ali kalilami. l*opruvl.|uii|tt liil,•••» 1m po
. •   i -   Vnanja naročila se hitro i/.vrše.
	
	t V * '4
mL	
	
	SBU&3 ..
Anton I^^^^l^ejr
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic iu plašče v za gospe, nepre-močljivih liavelokov itd.
OV>l«^lf«s \><> mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje isgotovljajo. 180)
ser® rs
=orsi
ffll e h a n i k
(38) Ivan Škerl || Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j
Izdeluje Ju |io|»rav|Jtm
Alvalno    wl rofo    in v«^lo<^I-£ potili ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo Htn.ko upadajočih dol in popravkov po najnižjih cenah.
Vnanja naročili      torno iKvrNiijejo.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
ur
zlatih, srebrnih, Is i uh-, jekla in nikla, knkortudi
stenskih ur,
budilk in salonskih ur
vso   le dobre do najfluojio k vrt",-telo po nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah v «• fin o v zalogi. 23 Popiave so l&vr&ujejo ntijtočueje.
^^saMssTpBtts^s:
x±t*±±±±±±±±±±±±±±±*.±*.±±.±±±±±±.±'t±±±±±±±±±±±±*±±*i
p usluit* v  1^ j it I> 1 j    ii i
Židjvske ulic^ št 3
pripor<»ča svojo bogato zalogo
orožja / ii lov ln «mIhi» varnost«  Nti-4'IJiva  In potrrh-hvIic /;i loVCC« (31)
Poprnvkl se Izvršujejo v moji delavnici.
i sir
l^i^« m Detter
I_i3ia."bljaLnsi, Stari trgr štev. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji Posebno pa priporočam avoje  izvrstne mIuhio-reznice in nalutiliifre, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. Ceniki zastonj ln poitnlne prosto.
v Ljubljani, oa Starem irp št. 21
postreza točno z  najraznovrstnejslml fitlrlkrat na dan svežimi, nknsnlmt, zdravimi ln slastnimi
v slaščičarski
in
(89)
pekovski obrt
spadajočlml izdelki.
Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrBt krah ji
na vago, ržen kruh in prepe ^
oeneo (Vanille Zvviebaok).
4994
Agenti
(953-2)
»prodajo Bvetovnoznanih amerikanskih gtereoskopov in podob Underwood & Dnderwood, New York, se vzprejem-^jejo JamSčine je položiti 10 gld. za vzorce. — Ponudbe ttprejema Leopold Siteinleltner, glavni agent v irviu.
V z prejme m takoj
(989—3)
i lepo pisavo.   Znanje laščine ni pogoj.
Odvetnik dr. Franko v Gorici.
Kodarskl mojNtt?r (61—2b)
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja \HHkovrnlo«> Hode Iz lir»»tovefc« iu meh«
tcepja l«'aik po najnižjih cenah. Tudi protlHJHui iu kupujem »turo viu«Uo poHorie.
Pristno Brasko sukno
Kti iiolelje in Jesen. Kupon ft*10 jm đolftV|gl«        la dobr« \ 9
Ctt popolno  moNkoIgli   tt.— it. boljno    - r. "» obleko (aiikiijn.   jal«  7.75 i r. fine      1 Z blnee ln telovnik)I«1.  O.— Isflnelie[t 5 J
Jeden kupon za črno salonsko obleko gi«l. 10#—« kakor sukno ia poVl*finike, tnristski loden, najfinejše grebenine in vse ti rug • vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot, reclna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno —2lj
Vzorci brezplačno ln poštnine prosto. Jamči
so za pošlljatev po vzorcu. l'COtlnosK, naročati blago uatrnvtioMt pri gornji firmi v kraju  lovarne,  so   precejšnje: Velika Jzker* vedno novo blago,   določene  najnižje cene, najpozornejša izvršitev tudi manjših naroČil itd. itd.
Wmmamat \WkWkWKkWkWM
Mesečno sobo
(tudi brez oprave) išče samec za dalj čaia v ljubljanski ckolici (do 5 kilometrov) ali na kaki bližnji železniški postaji dolenjske, gorenjske ali kamniške železnica. — Ponudbe opravniStvu „SIov. Naroda" pod „Mesečna soba". (948—3)
Lavn-Tenis igre Croquet igre Igre s keglji Šahove igre Domino igre Dirkalne igre Družinske igre
Fr.
priporoča
v Ljubljani
Kongresni trg
Tonhalle.
(882-6)
Ogersko-hrvatskodelnlko pomorsko (60)  parolorodno društvo v Reki. (27)
Preko Reke
Redne vožnje:
d sobote |o hitri r Spljet •Castel-mtleljek parniki V sredo
parni ki
I 10 uri et. in na ). poStni shcnico, nedeljo i nazaj.
vsak kaspij     i ^irr^
Vsaka. hripaVOSt J    s Kranse-ja
katamim uničevalcem
(doitrookiiMiio Icossfltni*e), (.«•, 1 -10j Zavojčki po SO kr. s.' ti. 1> vajo v l.|ul>l|»ui pri: tlilann l,eiiHlek-u. lekarna pri „Mariji Pomagaj" ; 1'linlilia |»l. Triikoc#.^-iil, lekarna „pri HlOrOgtt*; 4iwl»r. 1'ieeoti-|n,
lekarna .pri angejjn 1 ; .1. .'i»»>r-|u. lekarna pri „zl jelenu*,
PeininghausDvo marčno pivo I
vedno sveže točeno i-V/. uli.'o kakor tndi j|
od 10 iteklenic naprej iu v praktičnih zabojih pa z;> steklenic ."i 0*8 litra,  najceneje zaračunjeno in brc/, strefikov na dom postavljeno, priporoča najudaneje
Peter Krisch
gostilna ,,Pri lovcu'* Tržaška cesta št. 17 — Rimska cesta št. 20.
Istotam je lep, popolnoma pralm prost gostilniški vrt h kegljlačom izborna pristni dolenjska, istrijanska in Itajen k.i namizna in butiljska vina in dobra Jedila 1926—8j
■Bl-
išče se
Vozni redi se nahajajo v Waldheim-ovem ,,KondukterJu" štev. 593 604.
Ozkotirne in normalnotirne železnice
«®r   •       Ounaj, I., Annagasse 3
; Orensteia l Koppel
tovarne totalnih železnic
3Do3o.oca.lri 600 griči-
Niitančneja pojasnila daje upravnici vo „JSIov. Naroda". (969—1)
Berlin S W. — Praga — Budimpešta — Dortmund.
Za prodajo in na posodo
jekleni relsi, gotovi tiri, korilasti in ikrinjasti nagibni loiri
sploh (714—2.
T;'.>$r vsakovrstni vozovi. "^Mf
Lckomctive, kolesa, kolesni stavki, ogibaliSča. vrtilne pioEčc, vezovi, viteče železnice, žične železnice, zavorne £c:ck; z-:.:;t: dal*e: ^raoilce trebilnice. va&raitl trebilnice, centrifugalni črpalni stroji, lokomobili in centrifugalne iccalnice, parni zabijalniki kolov. Posebni katalogi za vse industrije in obrti brezplačno in poštnine prosto.
Nadrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(d8—48)
priporoča
Karol Recknagei.
SAMICE
priporoča
Narodna Tiskarna
Zaloga oblaoilneoa blaga iz konkurzne
Rudolfa Bayer-ja
v ILi3vLTol3ein.l, 3tetxl trg: šte^r. 5
se bode od «Ine tt. junija ii»i»rtk.j
na debelo in drobno po nizki ceni v moji začasni filijali prodajala.
V zalogi se nahaja
mnogo volnenega blaga za ženska krila, perilnili kambrikov in vsake vrste podlog' za obleke.
Tudi se proda
Wertliheiniova blagajnica in trgovinska oprava.
V Ljubljani, dne" 8. junija 1897.
Feliks Urbane.
(905-1)
Razglas.
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št, 2, peleg čevljarskega mostu, 1. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način (1»>—30)
umetne zobe in zobovja
brez vbnkih bolečin ter opravlja pl«»ml>ovmi ja in vse zulin«' operacije. 0<lMti**»njiijo /.ohiie bolečine ac uMtt&ftGKiJem žlvoa.
Na c. kr. veliki državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učonci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v četrtek, elnić f*^. julija I. I.
od St. do 12. uro v ravnateljevi pisarni. Vzprejemne preskuinje vršile so bodo v petek dn6 16. julija, od 1 ,9. uro zjutraj dalje.
Dotični učenci pridejo naj ? spremstva Htarišfiv ali njihovih namentnikov ter naj priueso seboj krflfni list in zadnjo šolsko spričevalo. VHprep-mna taksa je določena na 3 g'd. 50 kr., ki ae bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Od Kranja oddaljeni učenci, pa se morajo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati pa morajo krstni list, zadnja šolsko spričevalo tor takso. Vender pa se morajo V petek, dne IG. juiija pred preskusnjo predstaviti osebno ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. drž. velike gimnazije v Kranju,
dne 2. julija 1897.
Največja zaloga
./ ".      ' šivalnih strojev
• - po najnižjih cenah.
Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po tlO i» lil.
Glavna zastopstva najboljlih tovarn Imam Ie Jaz, in sicer:
Stvria, Sviffc, Helikai, Premier, STenman, Kurir, Grerniania, Kaiser in angleške.
Vsa popravila se točno in ceno izvršujejo. — Stara kolesa zamenjavam.
Za obilen obisk se priporoča in vabi ,__ Ceniki za.tonJ ln .o Frail CUdCH
((jj7—2)        pošiljajo tudi po posti. urar v Ljubljani.
5511
Y gostilni „Pri zlati rftT
dobe* m vfak «ii»n
sve^i rakit
S spoštovanjem
(939—4) Franjo Rozman, ^ostiini^«i-.
Odda so s 1. avgustom lepa ''•>■>
meliloTana ali nemeblovana solia.
Rje? pove. i/, prjazmisti npra\ ni&fvo „Slov. Naroda".
. * .   • * ■.   r*.   . * » »*
JZ
i
<>^. •g
-S
:: JI
3 j| j§
—.< S
»A» *A» »A» *V"* «)j
Naznanjam si. p. n. občinstvu, tast. duhovloini, grajicakoin, uradnikom, učiteljem Itd, itd., da sem z dnem ti. juli ii t. 1. odprl
trjiiVino s poliištvoiii
iu
itesr tapetniško obrt
v Colji v .Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabrički ceni in garantnjem za solidno in trajto bla^o  Dela] bodem VM tapetniška
dela fino, čenč in trpežno. Zagotavljam
vedno dobro in biti o postrežbo m se priporočam v obilna naroČila.
(«.»71
V Cel j i, 1. julija 1897, JB troslav Kor
1) tapetar.
m g
g
g
g g
V naši knjigarni se vzprejme kot
volonter
mladenič iz dobre hiše, ki je vsaj spodr.jo pimnazijo dovršil in mora biti nemškepa in slovenskega jezika v povem in pismu vešč  —  Već se izve istofam. ('.»ta—2)
Ign. pl, K!einmayr & Fed, Bamberg v Ljubljani.
Izredno fine kartonaže
elegantni novi vzorci sa kr« Snjarjc dobavlja najceneje
T7"il3oaaa- F-'o.der
IstdelovatetJ kartonitl (003—.1)
v Terezinu (Therezienstadt) na Češkem.
Crno in rnjavo šetast potgaoar
(posebne vrate), na ime „FIocka slušijcč, «e j« lastilAko se najde, naj ae <>a odda proti nagradi tO kron v MMerjevi hiši št. 61 v Šiški ____mmmm____________(963]
L najstarejša posredovalnica itangvanj in iliftl
Ljubljana G. FVEaUSE Breg št. 6 službe iskajoče vsake vrste
(uioAke In £<*iimW(*) k a tukaj la .Imirori. %a k«. Ukor moguće liili-o iu v«'Ntno ptiNd-i >.lm ne {miiei.
!! Redek slučaj !!
Krč sna žepna remontoir-ura z verižico vreo
gld. 2'90 - -.....- gld. 2 90.
Po naroČilu eno izmej največjih tovarn za topne are, katere jedini
zastopnik sem,  naj vso na Dunaju ležečo zalogo tek retnontoir ur oddam za
še nikdar
tako Čudovito nizko ceno le gld. 2 90
vsakomur.
Slehernemu povrnem takoj
denar, Ce bi mu ura ne Sla prav ali bi mine ugajala,
Vsaka naj ročb.i jo torej brez rui k o.
Dobivajo se
dokler je ka-
aaloge, proti p< Itnemn povzetju, ali Ce se znesek vpo-Sljo naprej, pri
Wiener Uhren-Vertretur.g Blodek
\Vien, II J5, Herminengnsse 10 N.
NB.   Na stotine priznalnih  pi-*em in naknadnih i an čil teh ur je na vpogled razpoložen Ii. '.'J>J-2j
r
Bil
UUil 11 13
I
najboljši materijal za gornja okna, tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do P7f» f~| met rov. Posebne prednosti: Kar največja varnost proti prodrenju iu prebitju, nadležnih žičnih mrež nI treba, varnost proti ognju je Jako velika, ako se zlomi ostane gosto, iur lična vložka dtll steklo skupaj, svetloba prodira Jako močno in ie učinek luči, kakor se nikdar doslej. Pri mnogih državnih in 'za sobnih zgradbah se j.- v por.i bilo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje.
Iz stekla vlite tlakovan plašče za gornja okna
za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali predorov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali s po-vriino v raznih VSOroih, belo, na pol  belo (okoln B0fl ceneje nego navadno surovo  vlito steklo) in  barvano z žično vlogo ali brez nje. (W;j:>—Ji)
Stekleni strešniki in stekleni slebniki
v raznih oblikah in velikostih,
AktienGciellichafl fiir Glasinđnstric um« IVinlr. Sjemeni,
IS t i l l»<»i BI l »<>«4"« s ii (Bohmen),
Drupi izdelki:   Vsakovrstne  steklenice. Btekleniiki samaiki, steklene ploščo belgijskega in nemškemu izdelku, vlito in vdolhljeim sleklo.
01x0X7 Kamnik.
Poniino podpisani sla vnema p. n, občinstvu uljudno naznanja, da je s 1. majem letos obceznani
•Jam mltm ^m*jS  W JLi Rata
v mestu Kamniku, najijrijetnejšem zavetišču in kopališču
\ky prevzel zopet v lastno režijo.
^< Priporočajoč" se ilavnemn občinstva za obilni obisk, naznanja, da bode
rpj. skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z Izborno vinsko kapljico, z vselej svežim pivom, z dobro, okusno,  gorko ln mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, istotako se oddajajo ondot letna stanovanja.
76i-~8)                        S spoštovanjem   ETr»Il   IrifiM*li<*t". ^r-zi-. .. j—. ^i'^^r"7!.__■^•^ -ftrjfe ^7^^ -?
Specijalitet i proti stenioam, bolham, kuhinjskimi mrčesom, molom, parasltom na domačih živalih 1. t. d. i. t. d.
v.
■
n v:
-1
bodi
ca
£3
v gostilni „pri Figovcu"
od 7. ure Zv-ečer naprej oddajala
i   \\^^i^C    r >
na razni
V
16G •!
mieiina.
Tudi se dobi vsak dan ob 6. uri zvečer izborno
^udefemška pivo iz meščanske pivovarne.
Na mnogobrojen obi.sk vabi najndaneje z vele.spoj-'t.ovanjem
(958-2) I-r~Lrxjo ZE^r^sirlč.
er
ima čudovit učinek!  Umori nepre
Štejem si v čast, naznaniti, da sem otaoril dne I. /ali/a t. t. svojo
pisarno #s*
v Sorici na cKorntt (efCavčičeva hiša).
Odvetnik
(9.r).r.—;})        dr. 3\loJzij Branko.
i
kosljivo gotovo to hvali in i & č e s o :    1.  Z a p e č
LJubljana:
JanSS 1'alnaii,
F. dr oseb I, Karol Ilolzer, Kdvaril llajek, Ivan Jebat D,
Anton Jefimlnek,
Je^lić ft I.eskovic,
Karol Karinger,
Mihael Kastner,
J. Klauer,
Josip Kot din,
Anton Kritper,
Peter Lasni k,
Mili l.;i*.ri6a nasledniki,
Moj.-,,j Lencek,
Ivan Pi rdan,
Karol Planlatek,
A. Sarabon,
Viktor Bchiffer,
.Jakob SpoljariČ,
Anton Btacnl,
M. Iv Buppan,
Fran Tenlina.
Urad. konsuni. društvo.
Fostojina: Anton Ditricb, Fr. Koreja vdova,
G. Pikel.
Polhovgradeo: J. Ana I.eben.
in hitro vsako vrsto m r C e s o v in ^ a I na milijone odjemalcev.   Njegovi enak
ena steklenica, 2.	ime „ Z a c h c r 1 ".
Skofjaloka:	Vrhnika:
E. Bardvcb,	M, Brilev.
M. Žignn.	Mokronog:
Kočevje:	Jožef Erratb,
Fran Loy,	B, Sbil pri škofu.
Peter Pstsohke,	Tržič:
M l 11 j: i I! itn.	Ford. Reitharek.
Fran Se.bleimer.	Rateče:
Velike Laslče:	Ivan Ilalh-r,
Ferd. .M. Dogaveo.	J. Trepetsehnigg.
Krško:	Zagorje:
F. H. Aumanns sin,	Marija Hafner,
It. Fngclsberger.	H, K. Mibolčič,
Hrib:	Ivan .Mjilbr starejši.
A. Bučar,	Žužemperk:
Fran Kovač.	Jakob Dereani,
Idrija:	Kamnik:
Fran Kloss,	Alojzij Cerar,
Kranj:	Draga:
Fran Dolcnr,	P. S. Tnrk.
K. Šavnik, 1. pri sv. trojici.	Trebnje:
Lož:	Jakob Petrovfiič,
F. Kovač.	Črno m lj :
Kostanjevica:	Andrej I,ac,knor,
Alojzij Gatsch.	Karol .Miiller.
Litija:	Blod :
Lebinger ^ Bergmann,	Oton W6Ifiing,
Radovljica:	Pavel lb>man.
Friderik Ibonan,	Vipava-Vrhpolje:
Oton Iloman,	Fran Ko bal.
A Roblek.	(822—
I.........a™ m —i« ini...........■«■■—	
5)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".