I^štniim plačana v gotovini. Leto LXIX. ŠL 100 Ljubljana, sobota 2. maja loj6 Cena Din SLOVENSKI iznaja vsak dan popoldne, izvzem&i nedelje tn praznike, — inseraa do so pciit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.«. Popust po dogovoru, taseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CJPRAVNlftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 In 31-26 Podrutnlce: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e> telefon ftt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št- 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Vojna v Abesiniji: Addis Abeba pričakuje sovražnika Abesinsko prestolnico mrzlično utrjujejo, da bi se mogla postaviti v bran Italijanskemu navalu — Deževic ere Abesineem zelo na roko in otežkoča prodiranje italijanskih čet Miren l. maj Pogled na abesinsko prestolnico Pari«. 2. maja r. Agencija Radio poroča iz Adis Abebe, da se vrše tam velike priprave za obrambo abesinske prestolnice pred italijanskim navadom. Posebna armada, ki je zbrana v neposredni bližini me. sta .gradi marljivo utrdbe in ztvetisča ter je opremljena z najmodernejšim orožjem. Razpolaga tudi z dovoljnim Številom plin-skih mask. V abesmskih krogih so preprL čani, da se bo mogla prestolnica upreti italijanskemu navalu, pjko bo rasu Nasibu in Vehib paši uspelo še nekaj časa zadrževati italijanske četet da bodo dovršene vse priprave za obrambo mesta. Pri tem ra_ Čunajo na to, da bo deževje oviralo na.pre dovanje Italijanov, kar bo Ab^sincem z^lo olajšalo položaj. Vsi Abesinci pod orožje' Bi Nov proglas abesinskega cesarja vsemu narodu: Kdor more nositi pušteo, naj gre na fronto! London, 2. maja. z. Rcuter poroča: Tretjič od začetka italijansko*abesinske vojne je včeraj zadonel po ulicah abe= sinske prestolnice tako zvani vojni bo* ben. Množici, ki se je na to zbrala pred cesarsko palačo, je visok cesarjev ured* nik prečital z balkona palače cesarjev proglas, v katerem poziva pod orožje vse moške državljane Abesinije. Vsak moški, ki ni ranjen ali nevarno bolan, se mora oskrbeti z orožiem in hrano za pet dni ter takoj odriniti proti se* ve.ru. da se z združenMi močmi zoper* stavijo prodiranju sovražnika, ki se bliža prestolnici. Množica je sprejela cesarja z velikim navdušenjem. Že v teku noči so prvi oddelki odrinili proti severu. V Adis Abebo prihajajo vedno nove trume mladeničev in starcev, pa rudi mnogo žensk, ki žele spremiti svoje može na fronto. V Adis Abebi jim dele orožje, hrano pa si morajo preskrbeti sami. V abesinskih krogih so prepričani, da bodo na ta način zbrali novo armado, ki bo štela okrog 60 do 80 tisoč mož. Orožja in municije imajo dovolj na razpolago. Hitler o mednarodnih hujskačih Nemčija bo šla svojo pot Cesarjevo letalo zaplenjeno v Italiji Kini, 2. maja r. Potrjujejo se vesti, da se jc francoski letalec Droui'.le!, k; je pobegnil iz Francije z letalom, ki da jc kupil za abe?>inskega cet>arjo. spustil na neko letališče blizu Rima. Letalec Drouillet je izjavil, da jc bil zaradi defekta v motorju prisiljen k pristanku. Letalo so Italijani zaplenili, dokler se vsa zadeva ne pojasni. Drouillet je pobegnil z letalom, ker je dr»-bil iz Ad:s Abebe obve=<' i! >, n-.v p rde takoj, zaradi česar ni imel časi, do si izpo-siuje potrebno dovoljenje za polet- Letalo je na/uodernejšeq.a tipa francoskih br-zih letal in leti z večjo brzino kakor v«=a italti ienskn letala, kar jih je sedaj v vzhodni Afriki. Novi transporti Napulj, 2. maja. AA. (Havas). Iz tukajšnjega pristanišča je krenil pamik »Italias v vzhodno Afriko. Na krovu se nahaja general Sogno. zastopnik poveljnika divizije ^Sieta« z 937 vojaki, 75 ofi_ cirji in opremo za štiri poljske bolnice. Berlin, 2. maja z. Pri sprejemu depulacij hiilerjevskih delavskih organizacij je imel Hitlftr nagovor, v katerem se je dotaknil tudi zunanje političnih problpmnv. V svojem govoru je med drugim dejal; Nemčija je v teku zadnjih treh ali Štirih let postala močna. Nikdar pa ni te svoje moči zlorabljala za to. da bi ogrožala katerokoli drugo državo. Sedaj pa zopet širijo r-o vsem svetu laži, da bo Nemčija že morda jutri napadla Avstrijo ali celo Češkoslova- ško. Vedno se vprašajem, kdo so prav za prav ti elementi, ki ne dajo miru, ki nočejo miru, ki neprestano hujskajo, ki sejejo nezaupanje in ki onemogočajo sporazum med narodi. Zdi se, da je to le ozek kro^ mednarodnih interesentov ki žive od tet* a da hujskajo narode med seboj. Toda Nemčija se na te huj&karije ne bo ozirala, marveč to šla Čvrsto naprej po zacrtani poti trdno odločena, da pridobi sebi spoštovanje, ki ji gre ter mir, ki si ga iskreno z^1: Spor za egiptski regentski svet Kairo, 2. maja. z. Po poročilih iz Pariza je nvladi egiptski kralj Faruk I, danes ponoči odpotoval na angleškem parniku iz Marseillea v Egipt, kamor bo prispel še pravočasno na pogreb svojega očeta. V Egiptu je izbruhnil sedaj hud spor zaradi sestave regentskega sveta. Po ustavi imenuje tri petine članov regentskega sveta kralj, dve petini pa parlament. Ker pa je parlament razpuščen in so se še le danes začele volitve novega parlamenta, je izvršitev te ustavne določbe otežkočena. \Vaf- dovci. ki računajo na popolno zma-go pri sedanjih volitvah, zahtevajo, da se njim prepusti imenovanje članov regentskeea sveta, vlada pa smatra, da preide vladr^1'- st v pomanjkanju- parlamenta in regentskega sveta, ki se mora se etati najkasneje. de»et dni po smrti kralja. Sklicanje starega parlamenta, ki je bi/l razpuščen leta 1930, vlada odklanja, ker je bila med tem ustava spremenjena Kako se ho rešil spor, no mogoče napovedati. Saša bana še ni padla? London, 2. maja. A A. Reuter poroča iz Adis Abebo. da tamkaj še niso dobili nobenega pornčil.i. ki bi potrjevalo, da =o Italijani zavzeli Sasabano in Bulalo. V abe sinskih krogih pa tudi padcu teh dveh krajev ne pripisujejo posebnerra pomena. Protest zaradi obstreljevanja Hararja Ženeva, 2- maja r. Tajništvo Društva narodov je objavilo abesinsko noto, ki protestira proti italijanskemu letalskemu napadu na Ifarar, če^, da je Harar nezaščiteno mesto in da so I ti Rja ni s tem napadom prekrši-li mednarodno konvencijo o nezaščitenih mestnih. Obenem je bil objavljm tudi italijanski odgovor na ta protest. Italijanska vlada trdi, da se Abesinci niso ravnali po določilih omemjene konvencije, ker so v Harar ju končen t rirali abesinsko in t end antiko službo in je Kilo v njem zelo mnogo sklft-drše za orožje in streljivo. Ko je italijanski generalni štab to ugotovil, je odredi-1 letalski napad na ta skladišča. Letala drugih poslopij niso bombardirala. Beck poseti Beograd Varšavo, 2. maja. AA. Pat poroča, da bo poljski zunanji minister Beck uradno obiskal Beograd 25. maja. Minh ster Beck odpotuje v Beograd takoj po končanem zasedanju veta Društva na= rodov, ki se prične 11. maja. ■ Licitacija za cesto št. Vid — Jeperca odobrena Beograd, 2. maja p. Ministrski svet je odobnl ofertalno licitacijo za zgTadltev in modemizaeijo državne ceste od Št, Vida do Jeperee. Delo je za znesek 6.013.167 Din prevzela ljubljanska gradbena tvrd ka Dedek. Poset Ruždi Ar asa v Atenah Atene, 2. maja. A A. (Atenska agencija). Predsednik vlade Metaksas bo sprejel v Pi-reju turškega zunanjega ministra Tevfik Rudži Arasa. Tekom dopoldneva bosta imela turški zunanji minister s predsednikom grške vlade konferenco. Nato ga bo ob 11-dopoldne sprpjel kralj v avdijenci. Ob 13. uri ho intimno kosilo v čast turškega gosta. Ob 15. pa odpotuje minister Rudži Aras s posebnim vlakom skupno z Metaksasom v Beograd na konferenco Balkanske zveze. Francosko-ruski pakt registriran pri DN ženeva, 2. maja. AA. Tajništvo Društva narodov naznanja, da so meseca aprila med drugimi mednarodnimi pogodbami registrirali tudi pogodbo o medsebojni pomoč: med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ki sta jo sklenili 2 maja 1935. Cesar Viljem se je „©drekel" prestolu Haag. 2. maja V Doornu je bil dan*>s nodbintski posvet Cesar Viljem JI. se je končno odrekel prest o'u v korist svojemu najstarejšemu sinu. Ti odpoved mirna ni-kakega praktvne^a pomena. Vtriorn H. je namreč mnenja, da se bo oeJm je proslava v prestolnici potekla ^ razmeroma mirno, pa je v provinci prišlo do izenredov. V mestu Majeve Delaroor so rrtanif estanti nasilno izvlekli tasmo&njega župnika iz njegovega stanovanja in za htevali. da je moral z njimi korakati v mamfe^tacijskean sprevodu. V Ouenciji so manifestanti napadli pisarno katorfiake ljudske akcije in uničili vse pohištvo in ves materijal. Večji del pohištva so mani festanti znosili pred hišo in ga nato za zgali. V Cul eri so izgreduiki napadh cerkev in uničili vse Mike in svete stvari. V Titulci je prišlo do bitke med manifestan, ti in desničarji. Ob tej priliki je baV> tudi mnogo ranjenih. V CataH so aaAgaU ekstremisti cerkev. V Sevflji so vfteraj ubili iz revolverja nekega Edvarda Ramo za zaradi tega, ker je levičarski sprevod pozdravil na fašistični način. Mednarodna razstava fotografije Danes dopoldne je bila v Jakopičevem paviljon« otvorjena II. mednarodna razstava umetniške fotografije Ljubljana, 2. maja. Aigimi l!j«ubljanfiki FotokJub je priredil že svojo 1L mednarodno razstavo umetnridke fotografije, ki je združiLa polog umetnin najboljših domačih amaterjev tudi svetovno znane kapacitete na tem poprišču in si raz-stavitelj lahko laska, da je priredil razstavo, ki je v pogledu umetniške vrednosti vsekakor med riajvečjimi svetovnimi sodobnimi. Otvoritev je bila danes dopoldne ob 11. Povabljene goste je pozdravil predsednik Faitoktuba g. O rum, posebno pa pokrovitelja župana dr. Adlešiča, dalje zastopnika bana nadsvetnika Borštnarja, dr. Pretnarja, ki je zastopal Zbornico za TO I, podpredsednika Nairodne galerije dr. Gradnika, belgijskega konzula dr. Dularja, predsednika društva likovnih umetnikov prof. Kosa in zastopnike časopisopisja. Za njim je spregovoril še načelnik razstavitvenega odbora uwiv. prof. asist. Brane ki je v daljšem govoru orisal vse države, ki so zastopane po svojih največjih amaterjih. Na raztavi, ki obsega nad 300 zares umetniških fotografij, naši amaterji prav gotovo niso med slabšimi. Sicer se p« o niti eni razstavljenih fotografij ne more peči, da ne bi bila umetnina za sebe. Jakopičev paviljon je bil za slovesni din otvortve cfcjiteal z zelenjem m se je zunanja slika prav lepo podala notranjemu okviru. Po uvodnih besedah je predsednik g. Orum vodil goste od fotografije do fotografije in jim tolmačil posamezne slike. O raz- stavi bomo še poročaJL 2S dezei vsega ta je poslalo 14&1 del 377 avtorjev, od les term je razsodišče stprejeio 337. Tuph avtorjev je 146, domačih pa 56, Odklonjeoli je bilo 175 avtorjev. Razataviteaji so tzdab prav tičen vodič, ki ga krase hfcsjaj— reproducirane razstavfjene ucnetnme. Pogodbe o radijskih postajah umaknjene Beograd, 2. maja. p. -Na voerajSnji seji finančnega odbora narodne skupščine je poštni ministar dr. Kaludjerčic po debati, v kateri je govoril med drugimi tudi narodni poslanec g. Ivan Mohorič. umaknil predložene pogodbe z radi j »kam a družba ma v Zagrebu in Bogradu, ker so ga go verniki prepričali, da so te pogodbe slabe m ker obstojajo mnogo povoljnejše ponud be. Minister bo vodil nadaljnja pogajanja ta sestavil nove povoltoejše pogodbe. Za. radi tega te pogodbe tudi ne bodo pred 1 ožene finančnemu c*$bora SRnafoi, čigar seja Je bite. odpovedana. Sorzna poročs!s~ Čarih, 2. maja. Beograd 7.—, Parrx 20265, London 15.205, New York 307.875, Bruselj 52.05. Milan 24.25, Madrid 41.98, Amsterdam 208.80, Berlin 123.«5, Dunaj 5«.— Praga 12.71, Varšava 57.85, Bukarešta 2.50. >SI,OVENSKI NAROD«, aobota, 2. maja 1986. §tev. 100 V boj proti jetiki! milijonski in za fond za zdravljenje jetičnih jetike LJubljana, 2. maja. maju (od 17. do 24. ija). t —ecai adarvja in novega življenja, je posrečen potrebam borbe proti jetiki. V tem tednu naj posebno vidno pride do izraza nad smisel za probleme ljudskega zdravja. Jetika je so vodno najstrašnejša bolezen, ki uničuje nase ljudstvo. Za jetiko umira v Jugoslaviji letno 40.000 ljudi, v dravski banovina pa 1-500. Z odprto jetiko ograža zdravje drugih, zlasti pa zdravje otrok v dravski banovini letno 5000 aH v posameznem srezu 200 bolnikovi J etika prisili bolnika k dolgotrajnemu brezdelju, radi jetike so bolniki in njihove rodbine izročeni propadanju in poginu. Je-tika povzroča teto za letom ogromno izgubo na narodnem premoženju. E^ctt&fo^t zdravega naroda je zato, da se proti j etiki bori z vsemi stredstvi, ki mu jih daje v roke sodobno zdravilstvo. Ta borba, ki je bila uspešna v skoraj vseh zapadnih državah mora in bo tudi nam prinesla uspeh — uspeh za celoto in korist kakemu posamezn ik u! Tej borbi je namenjeno de'o Protituber-kulozne zveze. Izredno številne in važne so naloge, ki jih mora izpolniti Protituberkuloz ni zveza, ako hočemo — akoravno z veliko zamudo — dohiteti druge narode. Proti tuberkulozna zveza hoče v vseh večjih krajih ustanoviti proti tuberkulozne dispanzerje, ki naj omogočijo tudi najrevnejšemu brezlačno proiskavo in kolikor je to mogoče strokovno zdravljenje. Dispanzerji naj pazijo na šolsko mladino, da se med njo omeji jetika. Dispanzerji naj širijo splošno zdravstveno prosveto med narodom. Dispan zerji naj bodo središča dela proti jetiki. Proti tuberkulozna zveza je v zadnjih letih — žal skoraj brez vsake pomoči ljudstva — ustanovila dispanzerje že v najvažnejših središčih industrije in tujskega prometa. V desettisoče gre število oseb, ki so bi-le deležne dobrot dispanzerjev. Kdo izmed vas ve, da r prihodnjem letu rudi sam ne bo potreboval pomoči dispanzerja? Število dispanzerjev je treba izpolniti. S predavanji po mestih, trgih in vaseh, po šolah, v delavnicah in tovarnah hoče proiituberkulozna zveza sama m po krajevnih ligah širiti higienski poduk in 8 tem preprečiti vsako nepotrebno novo okužen je. Protiruberkulozne organizacije morajo krepko posegati v borbo za povzdigO zdravstva stanovanj, za zdra ve delovne pogoje, zlasti za primerne mezde. Proti tuberkulozna zveza smatra za svoio važno nalogo, da ustanovi ali pomaga ustanavljati rudi druge zavode za zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, predvsem preven-torije za otroke, bolnice in zdravilišča za otroke in odrasle. Tuberkuloza je naš najtežji zdravstveni problem. Toda nič ne pomaga: tega problema brez žrtev in sodelovanja v&ega naroda ne bomo rešiK. V delu pri reševanju tega perečega vseljudsikega vprašanja bomo pokazala smisel za ljudske težave in potrebe. Za rešitev problema pa so potrebna materi, jalna sredstva, Slovenci moramo zbrati milijonski fond za zdravljenje jetičnih in za zatiranje jetike! Milijon Slovencev je milijon dinarjev s skromnim enodinarskim prispevkom! V tem hotenju se mora izražati naš narodni ponos in naša življenjska sila! Nihče, ki ima srce za ljudstvo, naj se ne izgovarja na gospodarsko krizo. Naše geslo je: m al položi dar zdravju ljudstva na oltar Množina malih darov, ki so za vsakega znosljtvi, mora dati veliko svoto. Zato morajo prispevati vsi! Posebno pa so dolžni pomagati moralno in materijelno oni, ki so na vodilnih političnih, gospodarskih in upravnih mestih. Z usodo se ne sme nihče igrati, češ da se njega jetika ne tiče. Koliko vas je, ki ne bi imeti sorodnika ali prijatelja, ki trpi na tej bolezni? Prireditve, predavanja, zbirke, Sizstave, vse, kar bo v tem tednu storjenega za učvrstitev razumevanja za potrebe protituber-kulozncga skrbstva, je pod pokroviteljstvom g. bana naše lepe banovine. Predstavnik najvišje oblasti v banovini hoče s plemenitim razumevanjem za težave našega ljudskega zdravstva stati na čelu hotenjem, ki naj jih izraža slovenski narod v času, ko gre pokazati ljubezen do trpečega sočloveka. Kadar gre za pomoč sočloveku, naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega. Protiruborkulozna zveza prosi, da ce'ota in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando za vzbujanje razumevanja in smisla za cilje in naloge zveze. Nlaj med nami ne bo nikogar, ki bi godrnjal; vsakdo naj pomnožuje slovenski milijonski fond za zdravljenje in pomoč jetion.im. Kar storite dobrega za trpečega bolnika, storite sebi dobro! PROTI Tl'B-ERKULOZiN A ZVEJZA V LJUBLJANI Dr. Joža Bohinjec ptedsednik, — dr. Franc Debevee, tajnik, — ČJlani: Rado Celešnik, uradnik (Ljubljana), — dr. Oton Fettich, odvetnik (Ljubljana), — dr. Stjepan Ivič, zdravnik (Celje), — Evgen Lošin, direktor " (Ljubljana), — dr. Alfonz Levičnik, profesor (Ljubljana), — dr. Leo Mastnak, svetnik apelacijskega sodišča (Ljubljana), — dr. Robert N-eubauer, pri mari j (Golnik), — dr. Ivo Pire, direktor Higienskega zavo-d a (Ljubljana), — dr. Ivo Pless, tajnik TO i (Ljubljana), — dr. Josip Tominšek, direktor (.Maribor), — Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice (Ljub!jana), — dr. Franc VAdic, vladni svetnik (Kamnik). Sokolstvo Nemški glas o češkoslovaških sokolskih olimpijcih Oficijelno glasilo nemških turnarjev >Deu tseho Turnzeitung« prinaša v svoji zadnji številki zanimivo poročilo o pripravah češkoslovaških Sokolov za berlinsko olimpijado. Med drugim piše: »Priprave Češkoslovaških Sokolov za olimpijski igre se vrše v popolni tišini. Pred nami so rezultati prvih izbirnih tekem. V nedeljo 19. aprila bo bile v Tvrševem domu v Pragi pod vodstvom načelnika dr. Klingerja izbirne tekme, ki naj določijo vrsto za berlinsko tekmo. Zmagal je presenetljivo Petraček iz Prage pred Hudecom. ki so mu vsi prorokovali po dosedanjih njegovih uspehih prvo mesto. 12 telovadcev bo od 1. maja dalje skupno vež-balo do berlinske olimpijade v Pragi v Tvrševem domu. Vrstni red češkoslovaških Sokolov pri izbirni tekmi je bil tale: 1. Petraček, Praga od 150 dosegljivih točk 113.95, 2. Hudec, Praga 113.30, 3. Gajdoš, Brno 112.65, 4. Loffler, Praga 112.4), 5. Kollinger, Praga 107.9.">, 6. Sladek, Bratislava in Salač, Praga 101. 7. Tintera, ML Bole&lava 100.15, 8. Hospodka, Nemški Brod 99.30, 9. Novotnj, Praga Ofi.30. 10. Pavelka, Oloumuc 95.35. Od znanih tekmovalcev ima Hudec 2. mesto, Gaidoš tretje in Loffler četrto mesto, kar se da sklepati, da se bo vrstni red še močno izpremenil pri nadaljnih izbirnih tekmah. Češkoslovaška sokolska vrsta velja po svojih uspehih v Buđinpešti leta 1934. kjer si je priborila drugo mesto pred Nemci, za zelo močno in upoštevanja vredno vrsto.« — Barski nadškof dr. Dobrečić za Sokola. Te dni bo Sokolsko društvo v Baru, župa Cetinje, proslavilo desetletnico svojega obstoja. Za to proslavo so se odločili barski Sokoli, da bodo pobirali prostovoljne prispevke za nabavo telovadnega orodja. Med pivimi. ki se je odzval prošnji barskega Sokola, je bil katoliški nadškof in primas srbski dr. Nikola Dobrečić, ki je daroval Sokolu 500 Din. Plemenitost visokega cerkvenega dostojanstvenika je napravila na sokol-stvo in vse prebivalstvo zelo ugoden vtis. Znano je namreč, da je svoječasno rz lojalnosti nadškof dr. Dobrečić podpisal znano protisokolsko poslanico jugoslovanskega episkopata, vendar pa se ta poslanica v njegovi škofiji ni prečitala, — Sokolsko društvo Ljubljana-Vič ponovno vabi svoje eHansKo, da se udeleži jutri društvenega izleta na Polževo. Zbirališče ob 6. zjutraj pred kraljevim spomenikom na Gliucah, odkoder je si upen odhod na kolodvor. Odpeljemo se vb 7.20 Vozni na je po-lovična ter stane tja in nazaj Din IS. Bratje in sestre, pohitite jutri vsi z nami na Izlet na Poiževo. da se na v£ jemo svežega pomladanskega zraka. Zdravo! _ Sokol I vabi svoje članstvo, da v ne. 3. maja poaeti jucrjevanje sentpeter- skih Ciril Metodovih podružnic na ljubljanskem gradu ter s tem podpre CMD pri vršitvi njene prevažne naloge. Uprava. JS v ŠkoSji Loki Skolja Loka, 1. maja Letošnja skupščina škofjeloških jadranskih stražarjev, ki se je vršila v sredo sveder v mestni posvetovalnici je pokazala, da krajevni odbor kljub vsem neprilikam prav uspešno deluje- Skupščino je otvoril sreski načelnik in predsednik k. o. g. Ivan Legat, svoja poročila pa so podali za tajništvo g. Kolca France, za blagajno g. Marcon in za nadzorstvo g. Černe- JS v Škofji Loki je praznovala lani lep praznik: Deška šola je razvila jadranski prapor in je bila združena ta pomembna slovesnost z akademijo in obhodom po mestu. Sporedno s tem pa se je odbor mnogo pečal z organizacijo izleta šolarjev na morje. Spored je toliko dozorel, da je že skoraj gotovo, da pohitita letos na morje osnovna in meščanska šola z okrog 75 učenci, kar pomeni zelo razveseljivo dejstvo, ker bo JS našla v mladih srcih le tedaj stalno ljubezen in zanimanje, ako bo imela mladina čim češče priliko videti lepote našega morja. Redukcija uradniških plač je pomenila tudi za (krajevni odbor had udarec Sicer pa se je JS živo zanimala rs vse pojave, ki bi mogli dvigniti v javnosti zmisel za naše morje, udeleževala se je raznih prireditev ter poglabljala med svojim članstvom zanimanje za cilje JS. Po razgovoru o raznih perečih vprašanjih je bil pri volitvah izvoljen domalega prejšnji odbor, le funkcije so se izmenjale. Predsedstvo je prevzel odvetnik dr. Jarc. podpredsedstvo g. Legat, tajništvo g. Plesničar, blagajno g. Marcon, druge dame in gospodje pa so v odboru. Smrtna nesreča Laško, 1. maja Kakor vsako leto je priredila tudi letos laška mladina izlet na Kum, da na nje. govih vrhovih pozdravi z vzhajajočim solncem 1. majnik. Kmalu po polnoči so zapiamteii plameni na kumskih vrhovih in radostne pesmi tam zbrane mladine so odjeknile v tiho noč V mladi družbi je bil tudi 171etni brivski vajenec Viktor Le-skovšek, sin edinec matere vdove rudniškega nameščenca. Videč, da ogenj pojenju je, se je urno odpravil nabirat drač je. To je bilo zanj usodno. V temni noči ni mogel opaziti zijajočega prepada, ob robu katerega je nabiral sunljad. Naenkrat mu je zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je preko pečin v približno 30 m grlo. boki prepad, kjer je obležal z zlomljenimi udi in prebito lobanjo. Prestrašeni tovariši so sicer slišali njegov obupni krik, toda spričo nevarnega terena mu v temni noči niso mogli priskočiti na pomoč, Id bi bila gotovo že pre- kasna, šele ko se je pričelo daniti, ae Jim je posrečilo priti do ponesrečenega mla. deniča, ki mu je nehalo srce utripati v trenutku, ko se je narava prebujala k novemu življenju. Tragična smrt simpatičnega, mirnega mladeniča je globoko odjeknila med prebivalstvom Laškega pa tudi okolice, saj je bil pokojni radi svojega blagega značaja splošno priljubljen. Vrlemu mladeniču, na čigar krsto so položili njegovi tovariši _Sokoliči šopek planinskih cvetk iz onih skalnatih pečin, v katerih je njegovo srce pasi edn j ikra t utripoilo. bodi ohranjen blag spomin! Njegovo ubogo mater pa naj tofaži v njeni globoki tugi zavest, da smo ga vsi ljubili Ljudi begajo Ljuoljuna, 2. maja. Polom dunajske zavarovalnice Phoenix je zbegal tudi mnoge n-aše ljudi. Večina jih še zdaj ne ve, pri čem so. Izšlo je sicer že precej člankov o tej zadevi, toda jasnosti še vedno ni, zlasti če, ker dandanes ljudje ne verjamejo zgolj optimističnim i/javam in ker še vedno niso utehnili glasovi, da ni vse tako varno, kakor se zdi na prvi pogled. Ta neizvestnost se pa seveda lahko izkoristi, zato tudi zadnje čase nekateri ribarijo v kalnem. Zavarovanci hočejo vedeti natančno, ali ima tudi naša podružnica primanjkljaj in koliko prav za prav znaša. Najbolj jih pa seveda zanima, kaj bo prav za prav s to zavarovalnico pri nas: ali bo likvidirana ali njene posle prevzame katera druga zavarovalnica, ali pa ostane vse pri starem. Govori se mnogo o vseh teh alternativah. Ljud je, ki čitajo inozemske liste in poslušajo inozemske radijske vesti, so pa še tem bolj zbegani, kajti polom dunajske zavarovalnice se razpleta v eno največjih afer zadnjega čaisa, obsega afere Staviskega. Posebno zanimivo je. kaJco begajo ljudi rudi .neskateri asen-ri. ki prihajajo k našim zavarovancem Pnoeni.va, da bi prevzeli od n.iih 7* varovan je za druge zavarovalnice. Trde, da je že sklenjena pogodba med Phoenixom in zavarovalnico, ki jo zastopajo da prevzame vse posle skrahirane zavaroval niče. Ljudje ne vedo več, komu bi naj verjeli. Tako prav za prav nastajajo rz veRke afere neštete manjše, ki pa gredo na račun ubogih zavarovancev. To je zelo značilno, ko listi poročajo o posebni uredbi za za-varvalnico PhoenLv v naši dr/aei in o potrebi sprejet a za varova Ininskega zakona. Zelo potrebno bi bilo, da tisti, ki so dolžni, dado končno zadovoljivo pojasnilo javnosti, pojasnilo, ki bo neprilklicno in ki pa ne bo treba vsak dan posebej nepopoln ieva-ti. T^-stim. ki begajo ljudi iz n3mena, da bi kovali iz tega dobiček, pa bi bilo treba stopiti -na prste. AH naj poravnavajo vse umazane račune ubogi, nepoučeni ljudje? Iz Celja —c Ostrovskega komedijo *Gozd« vpri-zeri ljubljanska drama v torek 5. t. m. v celjskem gledališču. To učinkovito igro je režiral g. Bratko Kreft. Predstava je za abonma. Neaboneati dobijo vstopnice v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. —c Opozorilo dramskim abonentom. Ker se bliža sezija h koncu in imamo v Celju le še 4 predstave, prosi uprava Mestnega gledališča v Celju, da vsi abonenti, ki so še v zaostanku z obroki? brezpogojno do vštetega 3. maja poravnajo svoje obreznostL Ker mora gledali, ška uprava točno in redno izplačevati pri vsaki predstavi visoke režijske stroške, apeliramo na uvidevnost abonentov, sicer bo gledališka uprava prisiljena po 3. maju osebno izterjati še neporavnane obroke. —« Nogomet. V nedeljo 3. maja ob 16.30 se prične na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Tekma bo gotovo prav zanimiva. —c Nesreča ne počiva. V ponedeljek si je 123etni posestnikov sin Alojz šešelj iz Št. Janža pri Velenju pri padcu po stopnicah zlomil levo roko. V torek oi je 32m letni delavčev sin Danijel Potočnik iz Ga-berja doma pri padcu zlomil desno nogo. Istega dne si je 12letni sin čevljarskega mojstra Franc Kač pri padcu pred mestno narodno Šolo zlomil levo nogo v gležnju. V noči od ponedeljka na torek je neznan osebni avtomobil na cesti Celje— Laško povozil GOietnega brezposelnega peka Alojza Terška iz Celja ter ga poškodoval po glavi in mu prizadejal notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celj_ ski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v torek 261etni Jože Halužan, rudar s Huma ob Sotli. —c Strelska slavnoat v Celju. V nedeljo 3. t. m. bo v Celju svečana blagoslovitev zastave cejskega strelskega okrožja, ki ji kumuje Nj. Vis. kraljević Andrej. Ob 8. zjutraj bo sprejem gostov na kolodvoru in povorka z vojaško godbo na Glazijo, ob 9. bo na Glaziji maša in blagoslovitev zastave, sledila bo povorka od Narodnega doma, nato pa bo v Narodnem domu glavna skupščina Strelskega okrožja v Celju. Od 11. do 12 bo pred kolodvorom promenadni koncert vojaške godbe. Popoldne bo koncert vojaške godbe na vrtu hotela »TJniona« in sobno nagradno streljanje v lokalu celjske strelske družin« v hotelu »Unionu«. V primeru slabega vremena bo blagoslovitev zastave v telovad. niči mestne narodne Šole. —o V aprilu je umrlo v Celju 86 oseb in sicer 9 v mestu In 27 v javni bolnici. —c 835 tujcev, med njimi 183 inozem-cev; Je obiskalo Celje v aprilu, nasproti 9So v letošnjem marcu in 1106 v lanskem aprilu. —e U>ođen gMppa v tetooL V noči na četrtek je padla 291etna rudarjeva Sena El-fride Goričmkova is Zabok ovca blizu do. ma v jarek in al zlomila levo nogo. Po so prepeljali v celjsko bonico. J)ane& o& 8. uti p Hct$ini §a6avni veeet kon&etvatori&tcv STRAV1NSK1, Suita za mali orkester štev. 1 MOŽAKI, Divertimento štev. 4 (pihalni trio) PREVORSEK. 2 in 3 stavek iz godalnega kvarteta. ro z belo kovino v mariborskih delavnicah drž. žel. je policija izvr.-ila te dni več novih aretacij. Vsi aretiranei so bili izročeni sodišču. — Putnikov izlet o binkoštih k otvoritvi Packstrasse in na Vrbsko jezero. Na podlagi turističnega dogovora med kraljevino Jugoslavijo in Avstrijo z dne 2. avgusta 1935 priredi PUTNIK o Binkoštih izlet k svečani otvoritvi Packstrasse in na Vrbsko jezero. Odhod iz Maribora bo v soboto 30. maja ob 7. uri zjutraj, prihod v Graz ob 9. uri. Odhod iz O raz a ob 12. uri. prihod na Packerhohe ob 13.45, ob 14. uri svečana otvoritev in blagoslovitev nove ceste. Ob 16. odhod za Vrbsko jezero, prihod v Port^ schach ob 19. V nedeljo 31. maja se vršijo na Vrbskem jezeru razne športne prireditve V ponedeljek 1. junija je svečana otvoritev Oessnse ob 13. Povratek v Maribor ob približno ?3. uri. Potuje se lahko na podlagi kolektivnega potmgn lista. Prijave sprejema najkasneje do 10. maja PUTTTK. Iz Ptuja — Na živilskem trgu v Ptuju so se pred kratkem pojavili prvi jurčki. Sicer jih je še prav malo, zato zato pa so temu primerno tudi dragi. Pa če tudi so dragi, jih nič ne ostane, ker se jih vsak poželi. — Požar. Pred kratkim je nastal v vasi Njivercih požar, kjer je ogenj uničil gospodarski poslopji posestnic Valentan Lize in Kores Terezije. Le gasilcem se je zahvaliti, da ni orialo še do večje nesreče. Kako je ogenj nastal, se ne ve in vodijo o tem orožniki preiskavo. Skupna škoda se ceni na Din 50.000.- _ S sekiro. Posestnik Cuš Anton iz Zg. Veiovleka je živel že delj časa v sovraštvu s svojim sosedom H. A., ker ga je nekoč nečesa obdolžil in so radi tega nastale tudi tožbe. Ko se je ĆuŠ v nedeljo vračal domov', ga je H. s sekiro v roki nenadoma napadel ter ga udaril trikrat po glavi, da mu je prebil lobanjo. Cuša so prepeljali v bolnioo. — Tatvina tr-o.. {fesaani zlikov.i «.,» >o spravili na trsje in odnesli posestniku Er-busu Simonu iz Sv. Barbare v Halozah iz vinograda več trsov, da ima nad 200- Din škode. — (rradba telefonske proge. Napeljavah so začeli telefonsko progo v Haloze, ki dobe tako a Ptujem najkrajšo in že prepotrebno hitro zvezo. Telefon se bo zgradil k Sv. Vidu. Podlehniku, Leskovcu v Halozah in k Sv. Barbari v Halozah. Pri delu so zaposleni brezposelni delavci. Idealna mladina vabi Ljubljanski konzervatoriji priredijo danes svoj koncertni in tahavni wivr. Ljubljana, L maja Tokrat nas vati v svojo sredo mladina, kateri današnji materializ^m ne more do živega. Nobeni moderni rekordi ne mikajo te mladine, ker je z vsem svojim Mstvom posvečena glasbeni in dramski umetnosti. Z največjo pridnostjo in požrtvovalnostjo, m tako nkronmo, da se jo komaj opazi deluj« ta mladina tam v Vegovi ulici v svojih glas beni h študijah. Ta Študij zahteva celega človeka, mladina, ki se mu je posvetila, pa se v polni meri zaveda tudi težfce in odgovorne naloge, da bo narod teffjal od nje ustvarjanje novih glasbenih umetnin. Ta idealna mladina pri svojih študijah ne sledi samo svojemu nagnjenju in hotenju, marveč dela za nas vse, za našo umetnost. Z ljubeznijo in požtvovanjem se je posvetila kulturnim vrednotam. Tudi poleg napornega študija delajo kon-servatoristi za druge, za našo umetnost m kulturo- Brez njihovega sodelovanja bi bilo težko izvajati reč je instrumentalne koncerte. Med njimi so že odlični instrumentalisti, primerno pa bomo znali ceniti njihovo sodelovanje pri velikih koncertih. Če i*om aUaao, da prihajajo na skušnjei se vr-ijo pozno v noč, po celodntaapem^napornem študiju. To požrtvovalno ifelo pa se vrši takorekoč na mrtvi straži'našo klal tare, zakaj konser-vatoristi prispevajo pomembne delHLe velikim prireditvam v^moma anonimni. Ko tako vedno delajo za druge .prirejajo samo enkrat na leto svoj koncert in zabavni večer. Skupnosti pa služijo tudi takrat, ker tudi ta večer od obiskovalcev ne zahtevajo priznanja za svojo zvesto službo umetno-sti in za svojo požrtvovalnost, marveč tekni u jejo, da bi obiskovalcem nudili največ užii »\ Iz Kranja _Osebna veat- Na kranjsko realno gimnazijo sta za honorarna nastavnika imenovana Czurda Vladimir za matematiko in Slapar Pavel za verouk. Profesorski zbor pogreša Še enega slavista. Slavistov je seveda dovolj, toda denarja za nastavitev ni. _ Gimnazijski koncert in druge novice, Drevi ob 20.30 bo v gimnazijski telovadnici dijaški koncert z zelo pestrim sporedom. Nastopijo: orkester, godalni kvartet, mešani in mladinski zbor, oktet, ter solista na klavirju in goslih. Vstopnine ni. Dijaški koncert je vsako leto prav prisrčna prireditev, namenjena ne samo mladini, temveč tudi odraslim, zlasti staršem. Telovadni nastop bo letos 10. maja skupno z naraščaj-skjm sokolskim dnevom. V sredo popoldne se je vršil peti roditeljski sestanek za V. in VI. razred. Gimnazijsko ravnateljstvo je dobilo vabilo za socijoloSko-pedagoški tečaj, ki se bo meseca avgusta vršil v Ljubljani. Prireja ga banska uprava, namenjen je pa srednješolk i ni miu i i Jfj rož^nv »n^kem klancu, ki je radi ovinka in strmine zelo o pašen, se kolesarji vozijo kljub prepovedi. S tem spravljajo v veliko nevarnost sebe, pa tudi pešce. Take kolesarje naj oblast strogo kaznujejo. Iz Škofje Loke — Poljudni raieotor o elektriki, električnih Števcih, napeljavi in aličn^m todo imeli interesenti v nedeljo ob 1(5. pri AnzeJcu na Trati. Vabimo' — Protitnberkuloino ligo dobimo. Na zadnjem občnem zboru KK j** bil sprejet sklep, naj se ustanovi za Škofjeloško območje pro-tituberkulozna liga. Pripravljalni odbor, ki so stopili vanj dr. KoeijanČ.Č. dr. Caric in ravnatelj Sovre, je s pripravam- toliko napredoval da bo ustanovni občni zbor 5e ta mesec V drugi polovici maja prispe v Skorjo Loko 8ef-zđravnik z Golnika dir. NVu-bauetr, ki bo imel v risaJnieJ meščanske Šole skioptično predavanje. Opozarjamo Skofje-ločane na ligo s prošnjo, da stoje ligi prijateljsko ob strani- Sfer. ~ 100 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 2. maja 1985. Stran 3 Danes ob 16., 19.16 in 21.16 uri, jutri ob t5s 17.. 19. in M. uri Vedezabavna opereta VIROCA KRI Kino Union, tel. 22-21 Marika Rok* Hana Stiiwe in Bani Humor! Petje! Cardasl Ciganske melodije! Danes nov Foxov zvočni tednik Vlomilec v blagajno „Dese" pred sodiščem Josip škerl obsojen na 1 leto in 3 prijateljica pa na 4 mesece robije, njegova Ljubljana, 2. maja. Včeraj «e je na hodniku pred razpravno dvorano št. 79-, v katerem zaseda mali senat pojoeilo mnogo radovednega občinstva, ki je kazalo precej pestro sliko. Privedlo jih je očitno veliko zanimanje za razpravo proti vlomilcu v blagajno tvrdike y>Dese«. 24 letnemu trgovskemu pomočniku Josipu škerlu in d vem njegovim prijateljicam- Vendar pa se je v«>a ta radovedna družba morala zadovoljili le z ugibanjem pred razpravno dvorano, ker je senat, kateremu jc predsedoval s. o. s- Ivon Kralj, lakoj ob otvoritvi postopanja pro-g'asit tolj po človeških cenah, in sicer po 16 Din kg. Najbolj se je pocenil novi krompir, ki je že po 6 Din. Nova pesa je po 10 Din. Uvožena salata je zdaj tako poceni, da i.a.hko konkurira celo domači, saj jo prodajajo po 6 do 7 Din kg in kilogram salate je že velik kup. Nova koleraba je po 14 Din. Nove čebule je že toliko, da je izpodrinila staro. Prodajajo jo po 5 Din za kg. Posebna senzacija na trgu so bili danes jurčki. Nedvomno jih še ni bilo nikdar v začetku maja. Seveda jih ni bilo mnogo, prodajali sta jih le dve prodajalki po 8 Din merica. Hud naval je bil danes na perutni-narski trg-. Značilno je. da je bilo na prodaj zelo mnogo petelinov, ki so tako kikirikali kakor na veliki razstavi. Kmetje jih hočejo zdaj spraviti v denar, ko koklje že vodijo mlad zarod. Toda gospodinje so se danes bolj ozirale po piškah kakor po petelinih, čeprav je par piščancev, nekoliko večjih po 30 Din. Jajc je bilo danes na trgu skoraj več kakor pred veliko nočjo, zato so se pa tudi precej pocenile. Prodajali so jih po 50 par v splošnem. Zaklana perutnina se zdi nekoliko cenejša kakor živa. Kokošje meso je po SO do 22 Din kg, piske po 26 in pu- lardi po 28 Din. Sadni trg je še vedno dobro založen z jabolki, ki so povprečno po 5 Din kg. Čedalje manj je pomaranč in niso več posebno sveže. Nadomestilo za to sadje po bodo kmalu domače črešnje. ki se nam obetajo že čez nekaj tednov, če bo vreme ugodno. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 2. maja: Gozd. Red B. Premiera. Nedelja 3. maja: ob 15. uri: Uboga Ančka. Mladinska predstava. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri: Prva legija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 4. maja: zaprto. Torek 5. maja: Gozd. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda 6. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek 7. maja: Juarez in Maksimiljan. Red Četrtek. Petek 8. maja: ob 15: uri: Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14. Din. * Opozarjamo na nocojšnjo premiero v ljubljanski drami. Vprizori se sijajna komedija pisatelja Ostrovskega »Gozde v režiji g. Krefta. Glavno vlogo imajo ga. Nablocka ter gg. Cesar in Gradiš-Daneš. »Gozd« je ena najboljših komedij svetovnega dramskega repertoarja. Premiera je za red B. Zadnja mladinska predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo 3. t. m. popoldne ob 15. urL Vprizori se Golieva igra »Uboga Ančka« po cenah od 10 Din navzdol. Na ljubko mladinsko predstavo opozarjamo predvsem stalne posetnike naše drame iz bližnje ljubljanske okolice. Repriza drame »Prva legija«, katero dejanje se godi v jezuitskem kolegiju, bo zopet v nedeljo 3. t. m. zvečer v drami. Pri vseh dosedanjih vprizoritvah je imelo delo jako lep uspeh. Veljajo znižane cene. j Ljubljanska drama pripravlja naslednji dve noviteti: Sovražnik ljubezni in Gospod is Cambridge. Obe premieri bosta še tekom t m. Naš delegat na kongresa PEN klubov Ljubljana, 2. maja Mednarodni kongres PEN klubov bo letos v Buenoa Airesu od 3. do 14. septembra. Za odposlanca našega PEN-kluba je določen pesnik in dramatik Pavel Golia, ravnatelj dramskega gledališča v Ljubljani. Prireditelji hočejo letos nuditi udeležencem kongresa posebne ugodnosti. Med ne-oficijelni del kongresa moramo šteti čas vožnje, ki bo trajala ves mesec pred kongresom. Udeleženci bodo potovali s posebno ladjo ter bodo obiskali več krajev v Afriki in Ameriki. Naš odposlanec se vkrca na ladjo v Marseilleu 3. avgusta. Delegat je bodo ves čas gostje prirediteljev kongresa. P. Golia se je rodil 1. 1887. v Trebnjem. Prve pesmi je začel objavljati 1. 1013. v »Slovanu«, pozneje je pa, sodeloval pri »Ljubljanskem Zvona«. Med prevratom se je udejstvoval kot novinar v Moskvi. L. 1023 je postal ravnatelj in dramaturg dramskega gledališča v Ljubljani, kjer je bil do L 1023, ko je prevzel kot intendant vodstvo osijeSfcega gledališča. Nekaj let (od 102.V) je bil tudi ravnatelj beograjskega gledališča, nakar se je zopet vrnil kot ravnatelj dramskega gledališča v Ljubljano. Razen številnih dramatskih del je napisal tudi dve zbirki pesmi. Plodonosno se zlasti udej-stvuje kot pisec izvrstnih mladinskih iger. SPORT Občni zbor Kajak kluba Ljubljana, 2. maja. V sredo zvečer se je zbrala v prostorih gostilne pri Sokolu velika družina Kajaka, da čuje poročila o dedovanju uprave in o delu kluba v preteklem letu. Zborova-lce je pr srčno pozdravil predsednik inž. Pogačnik, nagFlašujoč. da klub stopa v 7. leto, da pa so dejansko kajakaši lani že proslavili 10-letnico svojega pionirskega dela na vodi. Tajnik g. Petek je v svojem poročilu navajal, da se je klub lani udeleži] državnega prvenstva na tradicionalni progi med Savo in Hrastnikom, kjer si je priboril v dvojki, dve prvi mevti, udeležil se je pa tudi Mar-horskega tedna, kjer je na prireditvi Veslaškega kluba zasedel vsa prva mesta. K teb se temeljito pripravlja za berlinsko olimpiado, saj bo največ Slovencev zastopalo državo. Ker bodo kajaške tekme na \Varm-skem jezeru, torej na gladki vodi, bodo tuS4< sklicuje 2. redni občni zbor, ki se bo vršil v Beli dvorani hotela Union 16. maja ob 20. Opozarjamo vse člane, da poravnajo do občnega zbora članarino, sicer ne bodo imeli do stopa in se ne bodo več smatrali m dane F Danes na Taboru družabni večer ob 20. i kluba. Samostojni predlogi morajo biti vloženi na naslov: dr. Peršin, Dalmatino.. va 3, najkasneje do 12. maja 1936. Enako morajo predložiti tudi vsi odborniki svoja poročila najkasneje do 12. maja na gornji naslov. Pozivamo gg. revizorje, da se udeleže seje dne 7 maja ob 20.30 v gostand pri Bobencku na Sv. Petra, cesti. PtPoatmo, da se te seje udeleže g^. Kornič Ante, Rezek Boris in Seprn Ivan. Odbor rtaavD, p.x_naf fin7tk eniatz dgovc umi Otvoritev zračnega prometa y, . . l/jubtjana, 2- maja. V&GiaJ je bdfl otvonjen redlni zračna pro-uaot na progah Ljubi jana-Sušak-Za^reb, Zagreb-Sušak^BeogoTaid-SkopIje. Za poja-čenje letalskega parka je nabavil »Aero-P«t« v Angliji še eno moderno letalo ki je stalo 1,700.000 I>iin- Letalo ima šest mest za potnike ter mesto za pilota in rodaoteJegrafisia. EMočeno je za takozvane težje proge in bo baje letalo na progi Zagreb-Sušak-L jubl jana Včeraj je odletelo iz Ljubljane letalo tipa »Spartan« točno ob 5 JO s stri rimi potniki, nad mestom je sicer ležala megla, ks >j« pa seg«.La komaj 100 m vieoko tako da pilota ni ovirala. Letalo jo je kmalu prodrlo in potem so imeli potniki ves čas lepo vreme. Na Sušak j-e prispelo le-talo ifcocno ob 6.10. Na povratku pa ni moglo na sušaško leteilišče, ker so ga zastirali nizko ležeči oblaki. Za-to je moralo napraviti veiik ovinek in se je vrnilo v Ljubljano v smeri od Zagreba. Nad Ljublijono je dvakrat zaokrožilo, potem se jc pa gladko spustilo na letališče. Davi so bili prijjavjjenri trije potniki direktno za Beograd, pa jim je moral šef ljubljanskega centra odpovećWi, ker ni prišel pravočasno iz Zagreba odgovor, ali so no HMpoiago prostori. Malomarnost je torej zakrivi i, da je moralo letalo odleteti davi iz Ljubljane brez potnikov. S 1. junijem bo otvor-jen zračni promet na progi Dunai-Graz-K'lagenfurt-L jubl jana-Sušak. Na tej progi bodo letala avstrijska .JunkerM v vm< smereh, da je človeku kar prijetno pri srcu v prostranih 'jo/dovih in tm\ visokih planinah, ko vidi povsod lepa ka/ip a-Nas slavtljenec je tudi sou-i'ano\ tel i Ktc-niškega Sokola, njegov dolgoletni mar! i ri odbornik, blagajnik. ■_!«wp:-*Lir in podata šina. Ob lepem življenjskem prazniku /Him-* slavijeneu tudri mi, da b- aa obaaeAi a«** da tako čilega, zdravega n -rJ ► d Ktc^i v sreča in zadovoljstvu š- do'^n vrsrro le*. Sel KOLEDAR Danes:. Sobota, 2. maja katoličani: Af^-nazij. Jutri: Nedelja, 3. maja katoličani: N gd-ba sv. križa. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Šanghaj. Kino Ideal: Mornarica prihaja, ZKD: Divji tovor ob 14.13 v Katki Kino Sloga; La Cucuraehn Roberta, 1 tineja »Kraljica Kristina* ol. 14.15, Kino Union: Vroča kri, ma'i Mi in Sillv revija« ob 14.15. Kino Šiška: Nataša. Sokol 1. na Taboru družabni vsver ob BO Koncertno zahavni večer ljubljanskih Kon zervatoristov ob 20. v Knziiii. Filozofsko društvo debatni v. č.t oh 1& * predavalnici št. 90. na univerzi. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Šanghaj. Kino Ideal: Mornarica prihaja. ZKD: Divji tovor ob 11. dop. v Matici. Kino Sloga: La Cucura^ha— Roberta, matineja »Kraljica Kristina« ob 10.311 Kino Union: Vroča kri, matineja »afUd in Sillv revija« ob 10.30. Kino Šiška: Nataša. Jurjevanje na Gradu. Šentjakobsko gledališče: »Na Trški crori« ob 20.15. Mestni dom. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet. Tvršpva eečt.i 4'6: Trnkoczv ded.. Mestni trg 4; Tstar lt-lenhursrova ulica 7. Avtomobilska nesreča Kranj, 2. maja. V Četrtek okrog 16. se je odpeljal ravnatelj OOZD dr. Bohinjec z zavodovim avro-mobiilom po sluibenih opravkih in na zdravniški pregled k pri mari ju dr. Neubaueriu v Kranj- Z njim se je peljala tudi njegova sopoga, ki se je hotela dogovoriti za. rad i neke prireditve v Jugočeški, a s seboj so vzeli tudi njeno sestro ter 91etno hčerkico Polonco. O'krog 16.45 je avtomobil na La-borah nad Kranjem dohitel nekega voznika z dvema vozovoma, od katerih je bil zadnji priključen prvemu in je cesto na šžrrodco prečkaL £ofer je hotel voznika prehiteti, ker je pa cesta tam zelo ozka, je * prednjim desnim kolegom zadel v priklopni voz io zaradi sunka ter nenavadno Marne m splozke ceste je av^omob^l zaneslo ▼ strem. Šofer je naglo zaokrenil na desno, hoteč zaviti na bližnji travnik, a nesreća je hote+a, da je avtomobil treščil v obcestno hruško. Pri silnem karambolu so brri pođkodovarn dr. Bohinjec in njegova hčerkica na glavi m po levica, prav tako pa rudi sestra Rohmiče-ve soproge. Prvo pomoč sta rrudiLa ponesrečencem dr. Neubanjer in dr. Fajdiga. n-afcar ao biti pre-pdjani v Ljubljano, kjer ao pa ostali v domači oskrba 9e n-ajoofj je priza<5et hmjec. Avtomobrl je bil močno poškodovan in je zlasti razbit spredmji deL Res čtKlno je, da sc šoferju rri prav nič zgodilo. Nad posteljo mu je gorelo Poljčane, 1. maja Te dni je zgoreia vinJčarija poaeetnice Terezfje Kugler v Poljčanah. ki ima svoj vmogradnik v uro oddaljeni Pečici. V hBfi Je zadnji čas stanoval le čez 90-letni star-6nk PoŠvavšak Jože, ki ga je gospodinja iz usmiljenja vzela pod streho. Usodnega večera je že spal. medtem ko mu je nad gtavo gorelo. Nadležni starček si je tokrat močneje zakuril, kot po navadi, nakar je legel v posteljo. Komaj je dobro zadremal, se je vnela streha In po njem bi bflo, da ga niso reaili pravočasno sosedje. Mož namreč niti slutil ni, da gori nad njim. Ko ga je adra-nul gvifc, je menil, da si kdo sveti rnimo nj^ govega okna. Sosedje so ga še srečno odnesli iz hiše. ki se je kmalu potem sesula v žalostno pogorišče. Razen inventarja je zgorela tudi stiskalnica. Ogenj so povzročile iskre, ki so švignile iz primitivnega dimnika na slamnato streho in jo zažgale. Je to že tretjič primer požara, ki je nastal radi slabo zgrajenega dimnika. Na pomoč so prihiteli poleg- *o-sedov gasilci iz Poljčan in Kostrivnioe. ŠPEDICIJA TURK Ljubljana OCARINJENJE p p e t * e vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon tnterarban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) m a PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili Teletom lnterurban 21-57. Ma*ary-kova c. 9 (nasproti tov kolodvora) Stran rA >SLOVENSKl NAROD«, sobota, 2. maja 193«. Štev. 100 i Rdee intelektualce in delati na to. da ?p 7bnlj>a njihov položaj Posebno po7ornost bo posvečala SVŠza zaposlitvi domačih intelektualcev in v ta namen bo odločno nastopala proti zaposlitvi tujih intelektualcev. Doma imamo dovolj sposobnih intelektualcev, ki lahko nadome-sre tnjce. Sedež Zveze intelektualcev je v 7* f'rebu. MATINEJA KINA SLOGE I KRALJICA KRISTINA Greta Garbo in John Gilbert Dai-e.s ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. — Okrog 120.000 brezposelnih v Jugoslaviji. V marcu je bilo pri naših javnih borzah dela prijavljenih 40.74" brezposelnih, med njimi 6.003 ženske. S preostalimi iz februarja je bilo brezposelnih 74.883. od teh 10.341 žensk. Podpore so dobili breposelni 2.100.436 Din. Zdaj je v naši državi okrog 120.000 brezposelnih delavcev in nameščencev. Za podpiranje brezposelnih bi rabili letno najmanj 100.000 000 Din. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši ped J kuri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega nog Din 10.— Ljubljana, feelenbnrgova 7. — Preorijentacija našega izvoza lesa. Seji udruženja lesnih induStrijcev in trgovcev v Sarajevu je prisostvoval v Četrtek tudi bivši minister dr. lllmanskv, ki je obširno go- voril o preorijentaciji našega izvoza lesa v iiiovemstvo. V poštpv prihaja zdaj samo ansrtoškn rrti&e za izvta večjih količin na« Se*ra lesa, tod s v Angliji obstojajo se velike tažkoče. ki jih bo trebi premagati. Za an-C:,-*šk«> triSISee je treba pripraviti najmanj 150 do 200000 kubičnih metrov lesa boljšega sortitnenta. Potrebna bo enotna akcija vse^a nagega lesnega gospodarstva po vzorcu (dičnih akcij v severnih evropskih država n Zaradi povišanja i^n na angleškem trgu bi se lahko niš les olasiral v Angliji, toda v [irvi vrsti bo treb.j zagotoviti naj-raanjši kvantum za izvoz, kar se bo dalo storiti samo s sodelovanjem izvozu i ških tvrd k. *fj* K.« 13» hane.p ob uri »■ nzaiuonalni vele- filrn Iz džun^i.' ivli tovor Sloni, tigri, !evi leopardi, redke zveri. Lnv n.a divje zven. — Avtobus s Sušaka v Berlin. Avtomon-taža na Snžaku priredi za olimpijado dva izleta z avtobusom s Sušaka v Berlin. Pot bo vodila izletnike preko Trsta, Udina. Inns-brucka, Miinchena in Leipziga. V Berlinu ostanejo pet dni* vrnejo se pa preko Dres-dena. Prage, Dunaja. Graza, Maribora in Ljubljane. Prvi avtobus krene na pot 28. ju- lija in se vrne 7. avgusta, drugi pa odpelje 7. avgusta in se vrne 22. avgusta. — Nedeljski počitek v mesarskih obratih. Kraljevska banska uprava dravske, banovine v Ljubljani je s svojim odlokom z dne 4. aprila t. L Viti st 2267 2 odredila, da morajo biti mesnice in prekaj^-valnice, mesarske stojnice in barake ob nedeljah in praznikih v času od 15. maja do 15. septembra vsakega leta zaprte, ce sta pa nedelja in prazr.k zapored se prodaja meso drugi dan do 9- ure Ob nede_ Ijah in praznikih v času od 15 maja do 15. septembra vsakega leta bodo mesarski lokali odprti samo do 9. dopoldne. JSmilfonozf / Dobri župnik Kneipp, dalekovidni prvoborltelj prirodnoga zdravilstva, je tudi s svojo Kneippovo sSadno kavo pravo pogodil. Mar ne priča tega ie 7 milijonov skodelic, ki jiS samo v Dravski banovini vsak mesec popijejo? 7 milijonov skodelic Kneippove — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine s št. 36. z dne '2. t. m. objavlja navodila za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1936-37 uredbo o spojitvi otein Šmarje pri Jelsab-trg in Šmarje pri Jelsah-okolica, uredl»o o Lzpremembi imena in sedeža občine Trboie uredbo o odložitvi izvršb za kmečke dolgove, uredbo o banovinskih trošarinah, pravilnik o načinu pobiranja banovinskih trošarin po medhi o banovinskih trošarinah, objave banske uprav,? q pobiranju občinskih davščin in razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o te" enačenju pristojbin za oIužhe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani dr. Matko Ivan. sef-pri mari j, dr. MihelčiČ Alojzij, zdravnik, oba v Ljubljani, dr. Teofanovič SvetoaUrv, zdravnik v To-polščici ter dr. Prošek Zofija, zdravnica na Jezici. ■ ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 23-87 Zgodba velike ljubezni v prekrasnem filmu NATAŠA po noveli Pierra Benoita »Moskovske nočic. g ANNABELLA in H AR K V BAUER v glavnih vlogah. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik Predstave v soboto ob 7. in 9.. nedeljo od 3., 5., 7. in 9.. ponedeljek ob 8. uri. Najnižja vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50, 650. Prihodnji spored: ^ MAČKA V VREČI z Magdo Schneider — Odvetniška \<•>.'. V imenik advokat.-ke komore y Ljubljani je bil vpisan dr. aija-nec Milan s .-edežem v Ljutomeru. — Nov froh. \čeraj popoldne so v Žužemberku pokopali splošno znano ffo. Bar-hero Petni ko v o, vdovo po klobucarske m mojstru. Pokojna zapušča dve hčerki in sina. Blag ji spomin, preostalim nase sožal je! — Po delu — oddih. Vrvenje odmeva po vseh sokolskih telovadnicah v Ljublja-ni ves teden. Po delu pa Je potreben tudi oddih, ki je kaj prijeten v bratski družbi. Zato prireja Sokol I na Taboru dne 2. maja v soboto svoj družabni večer za vse članstvo ljubljanskih sokolskih društev in ostalo naklonjeno občinstvo. Sodeloval bo veliki društveni orpester z nekaj koncertnimi komadi, nato pa bodo imeli plesaželj-ni priliko, da se zavrte ob zvokih močne, ga plesnega orkestra, ki bo poskrbel, da bodo stari in mladi priSH vsak do svojega priljubljenega plesa In gotovo bodo bratje pevci kakšno lepo zapeli. Pridite torej jutri na Tabor. — KonferanRijejja, gospoda ali damo, išče Zveza gospodinj za svojo gospodinjsko revijo na velesejmu. Javite se 5. maja od 15. do 16. v zvezinem lokalu Breg S. Nagrada bo dobra, morda se najde talent med visokošolci. KINO SLOGA Te,ef- 2730 - La Cucuracha Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15. 17.. 19. in 21. uri Triumf razkošja, veselega temperamenta, krasnega petja in muzike! najlepša opereta, ki jo gledajo na Dunaju v Opolo kinu že S. teden! ROBERTA .Vajboljči svetovni plesni par v glavni vlogi. — Na nogometno tekma Avstrija-Anglija 6. maja na Dunaju bo vozil avtobus. Cena S49 Din. Vstopnice za tekmo so ie preskrbljene. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, Ljubljana hotel Slon. — Narodno obrambni sklad Branibora.: Drž. narodna soda Sv Marjeta pri Rimskih toplicah Din 16.75, drž. narodna šola Pod-velka p. Breano Din 34, drž. narodna šola Zelimlje p. Studenec—Ig Din 2650, uršulinaka meščanska šola v Ljubjani Din 150, državna narodna šola Rob na Dol. Din 22, državna narodna Sola Din Sv. An. ton p. Rajhenburg Din 41.75, IV. deška narodna Sola Ljubljana Din 13, drtavna narodna šola Sv. Jurij ob Taboru Din 83, sedemrazredna narodna Sola Sv. Urban pri Ptuju Din 59.25 državna narodna so 'a Banja Loka p Nova sela pri Kočevju Din 11.50. državna narodna sola Log—Za-plana p Dol. Logatec Din 16, državna narodna šola Domžale Din 131, državna narodna šola Cadreze. p. Bela cerkev na Dol. Din 42. — »Branibor« — osrednji oibor. Ljubljana. 1 Zvočni kino IDEAL Premiera velezabavnega filma aHemorico V glavni vlogi JAMES COGNEY Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer, jutri, v nedeljo ob S.. 5., 7. in 9.15 zvečer. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno nestalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Mariboru. Beogradu in Splitu. NajviSja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Skoplju 22. v Zagreba 20. Sarajevu in Rogaški Slatini 19. v Ljubljani IS, v Splitu 16, v Mariboru 15. Davi je kazai ba-roin^ier v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 11.6 Iz LiaMjjane —Ij ZVižanj« najemnin. V času, ko se bor: društvo stanovanjskih najemnikov z vsemi silami za znižanje najemnin, je do_ letelo stanovalce v hišah Mundove zapu-Sčin« na Cesti 29. oktobra (Rimska cesta in Gradiš:e) dokaj neprijetno presenečenje. Z motivacijo, da so najemnine v teh h šah v razmerju jg stanovanji drugod pre-nizke, se je odločila uprava najemnine z veljavnostjo od 1. maja dalje sorazmerno zvišati, strankam pa, ki bi s povišanjem ne bile zadovoljne, se istočasno sporoča, da se j m stanovanja odpovedujejo in naj se po treh mc_=ecih izselijo. Ne da bi se spuščali v utemeljenost takega ravnanja, se nam Vidi vsako zvišanje najemalo oso bito v današ.nj:h časih vse preje nego so. cialno. Dobršen del stanovalcev v teh hišah pripada uradniške.mu stanu, katerega eksistenca je že itak globoko poj m;ni mom. Mnenja smo, da bi se uprava lahko zadovoljila vsaj s starimi najemninam^ ako že ne more nuditi svoj m najemnikom nobenih olajšav. g MATINEJA KL\A UKlONA S Danes ob 14.10, jutri v iieueijo ob m 10-30 dop. in v ponedeljek ot> 14 \h Miki in SiUy revija Barvane nliakel Hazvedrilo l& oiaio §3 in mlado. £j ■ rTanffiwi,iMi?ifg-jr-1 ■ i. ii ni ■ i ^amiTi1"" mrin^i . EUtni kino Matica — TeL 21-24 DABTES OB 4_ iy4 TS 9% UBI PREMIERA VELIKEGA LJTJBAVNEGA FILMA Z DALJNEGA VZHODA S A IN G M A II FHm neobičajne ljubezni, lepote in raznih problemov. Film naaih dnL —lj Preselitev pisarne \*o>dalkove druz be. Uprava Vodnikove družbe obtrasća vo.e gg. poverjenike ice) in vse člane (nieej, da se je njena vodstvena p;sarna p:ese. lila s 1. maja U l. v KnaXijevo u^ico i& 5, kamor naj se blagovolijo na*iavijaLi vsi dopisi. Poslovne ure družbene pisarne so: od S. do 12 in od 15. do iS. dnevno izr vzemši praznikov in nedelj. Telefonska štev. 3124. —lj Jurjevanje na Gradu bo nepreklicno jutri in prosimo vse Ljubljančanke in Ljubljančane, da se nikar preveč ne ustrašijo dežja, ker to je običaj, brez katerega bi jurje-vanje slabo izpadlo. Da hi pa s prelaganjem te prireditve ljubljanskih prebivalcev in tudi nas samih preveč ne begali, smo se odloČili prirediti jurjevanje ob vsakem vremenu. Kar bo, pa bo! Za_ bave. dobrot v tekočinah in tečnih prigrizkih bo v polni meri in polni izbiri, da ne govormo o drugih prijetnostih^ ki se obetajo Kar zaradi dežja nihč* ne bo mogel na izlet, zato vabimo na jurjevanje ki bo edina možna prava zabava ob pravem vremenu. —lj SrntjaJXa Trški gori«. Zadnji dve vpri-zoritvi tega izbornega domačega dela bosta v nedeljo 3. in v torelt 5 t m. ob 20.15. Ker gre čisti dobiček predstave 5. t. m. v korist društva »Tabor*, vabi uprava odra vse. ki žele videti to igro, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička in tako pomagajo podpreti to prepotreb-no in agilno društvo. —lj Tradicionalno romanje na Rožnik. Prejšnja leta. ko so v Ljubljani prazno, vali 1. maj očitno, so se zbirali v velikih množicah na Rožniku z godbo, kar je apa dalo med oficielni del praznovanja. Od tega praznovanja je ostalo ziaj samo romanje na Rožnik, toda brez godbe. K*r je pa včeraj večina delavcev v Ljubljani delala, je bilo najbolj živahno na Rožniku na vse zgodaj, ko so še bili obrati zaprti Vendar so nekateri tudi pozabili na delo ter so se vračali z Rožnika precej pozno. Okitili so se z zelenjem kakor paatirji na jurjeivo in bili so zidane volje. Tako je bil menda namen praznovanja dosežen. Mesto je b.lo včeraj nekoliko živahnejša, toda ne zato. ker je bil prvi maj, temveč sploh, ker je bil začetek meseca, ko začne meščanom hitreje krožiti kri. nonnnnnGnnnnnnanncnnnGnnnnnn Lazarinijev cviček iz Gadove peči dobite v Daj ■ Damu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GODDcann — Ljubljanski Sokol obvešća svoje članstvo, da je preminuj njega dolgoletni in zvesti član ing chem. Baltazar Bae-bler. Društveno odposlanstvo ga bo spremilo na poslednji poti ostalo članstvo pa se pozivlje, da se pridruži v čim večjem številu odposlancem Zbirališče pred hi_ šo žalosti Komenskega ulica 7 v soboto 2. maja ob 16. Obleka civilna in znak. Blagopokojnomu časten spom.n! — lj Idrijske rojake in prijatelje obve šCamo, da praznuje naš rojax i:i ski<»>da teij Zorko Pretovee prihodnji tfniea 25lt-i. nico svojega umetniškega delovanja na glasbenem polju Naša dolžnost je. da ne gremo brezbrižno m.mo pomembnega ju bileja, ki nekak uvod v prosjavo oblet niče naše realke Udeležmo ae vai jubilejnega koocarta, ki bu v petek S maja v fj harmonični avoram Koncert bo vodi: *am slavljenec in iz\ajala se bodo samo njego, va dela —I j l*r°f^s«<>rjti in lataMar idr .1*^»» rr-i^l^e vabiitio, ptiickia le Rdada*> mu kri£u za dobra nam^n*1 znaaali Dm 120 natiiaain cvatia na r\rsi< ^a;opo»koj. namd ravnavatju t Uii baebitti Baltazarju ?.Ta;iu'?« hva*a' .Vasednje recuio jy.-cda v. a-uje bo v petek S. t. m. ko oruitvo v Ljubljani pri. redi drevi oo IS. v predavalnici št. 90 na un.verzi debatni večer v predavanju g. dr. A. Gosarja o temi »Socialno vprašanje in svetovni nazore. Vstop prost. —lj Materinska proslava. Jutri ob 9.30 priredi sokolsko društvo Ljubljana.šiška materinsko proslavo v Sokolskem domu. Na sporedu so deklamacijske, recitacijske in pevske točke. Vstop prost. —-Ij Dijaška akademija. Danes ob 16.30 priredi podmladek Jadranske straže na državni dvorazredni trgovski šoli akademijo s pro3to zabavo v dvorani Trgovskega doma. Ker se bo prebitek te 'prireditve po- rabid za poučno ekskurzijo na Jadran, najvljudneje vabimo k udeležbi. u— Ronn/ Jan, ta naš najboljši plaaad or»kesw, ki ea tvorijo najbolj, sposobni nra-ziki. kompleten v zji«iedbt, bo igral phva -kam in mataleei aaaaa zvečer na zab.i.--nem veoeiru kon»er\atoriitorv v Kazini. Gotovo je, da ge bodo vabilu na to kon«*ertno-plesuo prireditev CHtavaU naibi»ij-»i plesni pari. Občinstvo, ki bo prireditev posetilo zaradi predhodnega kaaaarta, t«o imelo priliko spoznavati tudi lepoto plaaa in poafu&ati odlično izvajano pi^no j. aa-bo, v kateri bodo zopet sodelovali odi Cni instrumentalisti konservatoristi. /acetek oo oh 20. Torej- Dane* zvečer med mladino v Kazino, da bomo nastopih mej»e<* maj v*-seli in polni lepih užitkov. —lj Promenadni konorrt radijske poata Je. Radiofonska oddajna postaja prireid: jutri ob 17 15 promenadni koncert na let n*»m gledališču v Tivoli. Koncert bo izva jala godba 40 pp. Triglav pod vodatvom g. kapelnika D.Z. ZivanoviCa. SporM kon. certa je: Sedlaček: Proščaj, koračnica; Offenbach: Barcarola. valček; Masaanet: Phedre. uvertura; Thomas: Fantazija iz opere *Alignoni; Doppler-. Zbor in moli tev iz opere ^VVandac; Pahor: Slovanski svet, ven^ek; Delibes: Intermezzo iz ba leta i.Xaila«; Bizet: Potpun iz opere vCarment; Sedlaček; Za moje prijatelje, potp ; Gregorc: Oj, ta soldaški boben, ko raćnica V sluCaju slabega vrftmma bo koncert v studiju radiot*on-£.ke oddajne postaje. —lj Veš, m ozek dragi, kam bi ju-rt rada? — No, kam° — Pojdi va v Kazino! Tam bo vs^ga dovolj: zabave, smeha in veselja! I. drž realna gimnazija pr.re*ii svojo tradicionalno akademijo v veliki dvorani Kazane ob 16 30 popoldne. — lj Društvo šol.* in dom v Ljubljani priredi t sredo 6. maja ob K. zvečer V ri>il-niri drž. učiteljišča na Resl;evi cv*ti predavanje »Higijena duševnega dela*. Predava tdravaik g dr. Alb«vt Trtnik- Stari** vabimo, da se udeleže prtdaVaftJl v Čim reč|en številu. Po praoavaajii raajajaajoff o podržavljanju a%aata* laaake gtaaaai ■ — lj Od 'J. do 11 maja a*tol*»i*ai i 1**I aa riii>ii*e. v Senj m Crikv«*tiifii CV*aa --k> l>in-Pniave ■pr«kreffUi ial*»tiui piaukrjui i>ki»ru, Ljtablpirui h ul.ro \ K't-r ^| i** -H-l^tna de- no\»>ta K v -aiii^iii »n 1 :ieni aaaiaajg prer^-zai« ŽLie na r.>,:at» Na^io jO prepeljali v bo.nito /.leukrat ni nevarnosti za njen"> jenie. —I j Mestna tmmMm viril Metodova po-družai aa Grad, kjer bo »jiirj^ vanje« od jutra do večera. Poleg dobre jtvia.1:« m pijače bo poskrbljeno tudi za drugo zabavo. —lj Znani trio ge. Brandlove bo Jtencer-tira.1 v ponedeljek 4. t m. ob 20. na intiin. nem koncertu v Hubadovi dvorani Začetek točno ob 20. Članice tria, ki so vae priznane umetnice (violina, čelo in klavir) izvaja po en Regerjev, Sukov in najnovejši SkerjanCev trio. Na intimni koncert, ki najn bo nudij izred«n umetniški užitek, opozarjamo. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din. — Binkoštni a^busni izleti Plitvice— Sar.j Din 425, Koroška Din 405. Benetke —Padova Din 725 V cenah je všteta pre. hrana in prenočišče. Informacije m prijave pri »Putnik« u, Ljubljana. .lj Društvo državnih upokojencev za dra\-*ko bano\-ino v Ljubljani ima avoj redni občni zbor v nedeljo 3. maja ob g, zjutraj v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vabljeni vsi člani. —Ij Pevsko dru&tvo ljubljanski Zvon« V nedeljo dopoldne ob 9. vaja vsega zbora z orkestrom O.D.G1.M. v dvorani Filharmonije. Nihče ne sme manjkati! P. Pol stoletia že deluje GMDf darujmo še za pol stoletja l V globoki tugi naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni foprog, oce, taat in stari oče, gospod dr. RAVNATELJ BIVŠE KRANJSKE HRANILNICE V POK. dne 30. aprila t. 1. v 78. letu starosti, po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere. mimo v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnega se prepeljejo z gradiča Vrhovo na Dolenjskem v Ljubljano, v kapelico k Sv. Križu, odkoder se vrši pogreb v soboto, dne 2. maja 1936., ob 4. uri popoldne, kjer se polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. VRHOVO, TOLSTI VRH, LJUBLJANA, WIEN, dne 2. maja 1936. žalujoča soproga HELENA roj. K OS LE K HANS In HERBERT, sinova HELENA por. RANZTNGER in EDITL ROZA ih VLASTA, slnahi hčerki, RAMTJND RANZTNGER, zet vnuki in vnukinje. .5+U Štor. 100 »SLOVENSKI NAROD«, ***** *. maja 1W. Stran S Priprave za kronanje kralja Edvarda VID. Dan ie ni določen, najbrž bo pa prihodnje leto 37» maja Skrbi Londoncanov ce% 25% poljedelce-?, 18% j« po uradili in bankah, 15% v industriji in 10% v prometu. V Evropi žive večinoma japonski vladni uradniki, študentje in delavci. Pogreb kralja Fnada Pogrebne svečanosti za pokojnim egipt-skim kraljem Faudom so se pričele v Kairu v četrtek dopoldne. Bil je pretresljiv pogled, ko so ostanke pokojnega kralja v žalnem sprevodu prepeljali iz palače Abdine v može jo El Riffai ob grobni tišini velikih množic, stoječih v gostem spalirju na obeh stranci., kar je v Egiptu nekaj izrednega. Krsta je bila položena na topovsko lafeto, v katero je bilo vpreženih šest vran cev. Med žalnim sprevodom e«i grmel? topovi Za krsto &o stopali vsi kraljevski princi, angleški visoki komisar za Egipt, diplomatski zbor, delegacije častnikov angleške armade in mornarice. egiptski ministrski predsednik s člani vlade in bivši ministri. Krsta je bila pokrita z zastavo v egiptskih narodnih barvah, na nji je pa ležal venec 7. mnogimi trakovi. Kraljev meč in vsa kraljeva odlikovanja so tudi ležala na krstu Tudi Alek^andrija je izkazala pokojnemu kralju zadnjo Čast z žalnim sprevodom, v katerem je korakalo nad 10.000 ljudi ob grobni tišini po ulicah mesta istočasno, ko so se vršile pogrebne svečanosti v Kairu. Nedelja najbolj deževen dan Vreme igra v našem življenju važno vlogo, zlasti tam, kjer je delo odvisno od vremena. Zalo ni čuda, da se ljudje tako zanimajo za vreme in da člo.ek trrko rad prisluhne vremenskemu proroku, čeprav ve, da meteorologija zaenkrat še ni tako napredovala, da bi mogli vreme zanesljivo napovedati za več dni vnaprej. Zanimala nas bodo pa opazovanja francoskega meteorologa Marcela Joteilota, ki je prišel do kaj zanimivih zaključkov. Opazoval in beležil je, katere dni v tednu navadno največ dežuje. Skozi deset let je beležil svoja opazovanja in prišel do prepričanja, da glede vremena ni vsak dan enak, temveč da je ob nekaterih dneh dežja več ob drugih pa manj. Jobelot pravi, da najraje dežuje ob dnevih izletov, torej ob nedeljah in praznikih, najmanj dežja je pa ob petkih. Na lestvici deževnosti slede za nedeljo kot najbolj deževnim dnem torek, četrtek, sobota, ponedeljek, sreda in petek. Seveda je vprašanje, če veLja to za vse kraje na svetu, kajti Jo-belot živi v Parizu in je tam tudi opazoval vreme. Kapelnik in milijonarjeva V Angliji se veliko govori o poroki hčerke viciprezidenta >Commercial investment trustac F. A. Franklina v Newyorku z godbenikom in dirigentom ladijskega orkestra-Po poroki znanega ameriškega skladatelja Irvinga Berlina je to drugi primer, ko se je zagledala hčerka ameriškega milijonarja v navadnega godbenika. Kapelnik Trevor Daviš, zdaj mož Franklinove hčerke, je potoval z ladjo >Aquitaniac iz Amerike v Anglijo. Dvestokrat je prevozil to dolgo pot, predno se mu je nasmehnila sreča- Dorothv Franklinova se je peljala nekoč s tem par-nikom iz Evrope v Ameriko in lepi dirigent ji je bil tako všeč, da se Je seznanila % njim. Govorila sta o godbi in med lim kramljanjem se je milijonarjeva hči zaljubila vanj Na parni k u je bil tudi ujen oče, ki tega ni vzel tragično, saj je bil vajen, da se je njegova hči najmanj trikrat na mesec zaljubila in si hitro zopet premislila. Debelo je pa pogledal* ko je stopila hči preden j. češ, da se hoče poročiti z lepim kapelnikom. Bodi no pametna, ji je dejal. — doma imamo tri radioaparate, četrtega sem 8s razbil ko sem slučajno poaiuaal Prago, emu bi potrebovali godbenika ar r hi*i? In menda bal zato, ker je oče nasprotoval, se je hči tako navdušila za poroko, da Je bilo zaman vse prigovarjanje, na] svoj aklep opusti. In kakor je v takih primerih že navada, je moral dobri papa končno popustiti. V Pbmottthu sta se Trevor I>aris in Dorothv Franklinova oni dan poročil*. Daviš dobi povrhu ie meaio dirigenta simfonične ga orkestra v Nevvorkn. ev poseta Slovencev v Bolgariji bolgarskega esperantiata in novinarja Georgija Hr. Dimova Ljubljana. 2- meja. Znani bolgarski esperantist in novinar g. Georgčj Hr. Dimov je poskd te dnri predsedniku Eapenan&skega kluba v Ljubljani daljše pismo, v katerem naglasa važnost zbLižanja obeh narodov in pomembno vlogo esperanta koft posredovalca. Varna, kraljica Črnega monja, je zopet ponosna, ko v objemu prvih pomdadnaih eoinčrtih žarkov sprejema in pozdravlja v svoja sredi drage brale dz bele Ljubljane, piše Dinov. V Varno je prišk) te ctni 20 Članov J u goslo vensko-bol tfars k e lige, ki jih ie na kolodvoru pozdravil podžupan g. Ni-kokui Penev, tajnik Bolgarsko- j u goaiov em -skega društva g. Srrakov, policijski šef in •drugo, a zbralo se je tuda mnogo naš. ga občinstva. Svidenje je bik> prisrčno: tako epre»je«T>«a semo brat brata. Bratje Slovenci ao obiskali gledališče in prisostvovati predstavi bolgarske drame »Bojka«. Med od-monmi jih je sprejel g4eda.!iškn ravnate-lš Čerikezov in jim tudi predstavil igralce-G ost je so pose ti Vi tudi morsko kopališče, akvarij in arheološki muzej, a rw» dan prihoda ao popoldne rudi obiskali Kuksinov-grad. latno rezidenco bolgarskega kralja in otroški sanatorij. S itajmkorn Jugoslovensko-bolCarske ljra Vodnikova) 17-15: Koncert godbe 40 pp. Triglavskega. 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nac. ura. 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda. 20.30: Akademija II. drž. realne gimnazije — vodi g. prof. Viktor Schwei-ger. 21.30: Poljski nar. praznik (dr. Rudolf Mole). 21.40: Radijski orkester Mu-sorgskij: Boris Godunov, fantazija. 22: Napoved časa vremenska napoved, poro_ čila, objava sporeda. 22.15: Operetna glas. ba (Radijski orkester). Ponedeljek, 4 .maja. 12: Zborovske pesmi (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15; Valček za valčkom (Rad. orkester). 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Zdravniška ura: O sončenju (dr. A. F. Ferenčak). 18.20: Ervorak: Slovanski plesi (plošče) Slovanski ples št. 3, 4t 5, 15. 18.40; O I. mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi (g. prof. Ivan Repovs). 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nac. ura, 20; Koncert Brand. lovega tria: (>ge. Fanika Brandlova — violina, Beatrice Reichert — čelo Magda Rusy — klavir). 21; Pesmi o Vesni, poje vora sem zvodei. da vkda mod Slovenci vefciko zanimanje *a Bolgare, da je pri vas v l^ubljund že lepa zbirka bolgarskih knjdg. revij in časopisov. Prav lepo je tudi uspeJ bolgarski teden s predavanji, razstavami o bolgarski liJtenerurd, glasbi in ekonoma ji-Teden je bil zafcrji»6an z bolgarsko kome dijo »Goiemanov«. Ob tej priliki ae zmhva-jujem Ljubljani, ki je pokazala Udi ko razumevanja za kulturno zbližanje ob^h na rodov. Pisec tudi izraza svojo radost nud tečajem za bolgarski jezik, k/i *>« že tri leta vrši v Ljubljani in pa tudi, da priredi Jesena L:ga v Ljubljani na vedesejmu razstavo bolgarskih narodnih vezenin. H koncu omenja Bučarjevo irmvo o krasnem kulturnem in gospodarsk^n napredku RoA&a-nje. Zai&jučuje, da je tde>a zbl žanja obeh narodov prodrla te cfloboko v dušo prebivalcev obeh držav Ta važni pokret bo v kratkem popolnom« zmagal. EVragi sloven&k bratje', kliče D>imov oh zttklgucku. Ne stojmo ob strani te pleme nilte iniciative in cUja Jugosilovetv*ko-boWir-ske lrige. Stopimo zavestno n*i plan in nadaljujmo započeto delo — bodočnost bo nasa! Naj ponovim besede našega moj**™ dr. L« Zamenhofa, velikega očeta modu* rodnega jezika esperanta*: »K blagoslavljata •..« Georgii h. Dimov, novinar. čLam Bolgiar^ko^ju^osflovenske tige v V« g- r>rago Žagar vmes plošče. 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obja. va sporeda- 22.15: Lahka glasba 'Rad. orkester). Torek, 5. maja. 11: šolska ura. Ko ptički gnezdijo (g. prof. Rafael Bačar). 12: Slavni dirigenti (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13: Napoved Časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: srarnli igrajo (pioSoe). 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18: Baletna glasba (Rad. orkester). 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva — pregled (g. dr. France Veber) 19 j Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20: Za zabavo in oddih. (Godba, pesmice in zvočne šale. Sodelujejo: Rad. orkester, rad. jazz. člani nar. g led. in pJoače). 22: Napoved časa, vremenska napoved, poro čila, objava sporeda. 22.15: Pesmi narodov (rad. orkester). Sreda, 6 maja. 12: Znani plesni orkestri (ploAfte). 11.46 Vremenska napoved, poročila. 13: Napo ved časa, objava sporeda, obvestila. 13 15: Vojaške godbe igrajo (plošče). 14; Vre_ ; mensko poročilo, borzni tečaji. 18: Otroška ura: Cltronček _ druga zvočna slika iz metuljčkovega življenja (napisal Vinko Bi t ene, izvajajo čl. rad. dram. dnra.) 18.40: Ali ste že filmali ? (g. Janez Ko renoan). 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obve_ stila. 19.30: Nac. ura. 20: Koncert Satt nerjevih skladb — izvaja zbor glasb, društva »Sloga<. EHrigent: g. Herlbert »ve_ tel. Uvodno besedo govori g. Srečko Ko-porc. 21.30; Radijski orkester. 22: Napo ved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15; JfEPOBOU&LJIV Sef; Gospod knjigovodja, vi se neprestano uračunavate. — Oprostite ^pod M, toda v ljubezni izgubi človek glavo. Oh. ce bi mogel upati, da dobim vašo hčerko za ženo- Sef: Vidite, te zopet ste se ura-Čunail. ZA VSE 0TB0KB — Čujte Marička, že zopet imate vojaka v kuhinji. Da vas le aram ni! Kuharica: Da, gospa, otroci imajo tako radi vojake, da sem zopet povabila enega, da bi se lahko ž njim igrah. Poročali smo že, da se Anglija pripravlja na kronanje kralja Edvarda VIIL čeprav bo šele prihodnje leto, Angleži se namreč boje, da bi novi kralj modernih nazorov in trgovsko navdahnjen ne odpravil mnogih tradi-cijonalndh ceremonij, ki jih smatra za zastarele, Angleži pa za neizogibno potrebne pri pravem kronan ju. Znano je, da se Edvard VIII. w* '.'S\.zS ;r^f>r m ća je storil kot kralj vse, da se jim izogne, ali da bi se vsaj tako ne zavlekle. Kronanje v zgodovinskih prostorih westminster-ske opatije naj bd pa brila ena največjui svečanosti v zgodovini AngHje. Cel štab organrzatorjev dela že zdaj, da bodo mogla spraviti pod streho tri milijone gostov v Londonu, poskrbeti za njihovo prehrano in zabavo. Računajo, da bo prišlo najmanj milijon gostov iz Amerike, Kanade Avstralije, ju/nc Afrike in Indije. Londonski trgovci računajo, da bodo zapravili gostje ■ /- prekomorskih držav najmanj 60 milijonov funtov šterlingov. Od teija ogromnega premoženja odpade okrog 15 milijonov na trgovine, drugih 15.000.000 hočejo spravni gostilne in kavarne. 10.000.000 hoteli n pc. / ; ni. a drugo bi dobile prometne družbe, gledališča, kinematografi m raz i /aNav;>'a. Z!ati dež bi bil Londonča-nr*rn zelo dobrodošel m ni čuda. da pričakujejo kraljeva navodila s toliko napetostjo že rz finančnih vid'kov. Da strah Londoncanov ni prazen, do-kazuje že kraijev sklep, da se pri kronanju ne bo rabil baldahin. 41 angleških vladarjev je 7a stopalo pod tem baldahinom h kronanju. Bald bin je nosijo IS baronov petih pri stanisč, Dovera. llastingsa. Romncv, Sand- Čevljar in prezident V Newyorku je umrl te dni čevljar Ja-mes Lucy, eden najzanimivejših tipov ameriškega političnega življenja. Star je b:l SI let in bil je dober prijatelj poznejšega prezidenta Coolidga, ki je sam trdil, da mu je ta filozof od kopita pomagal, da se je povzpel tako visoko. Lucy ni imel velike delavnice, temveč je pridno delaj kot skromen čevljar v svoji izbici, dokler ni stri tudi njegove obrti mogočni valjar vele industrije. Proces, ki gra doživljamo pri nas šele zdaj da namreč čevljarska industrija uničuje čevljarje, so v Ameriki že davno preživeli. Lucy je spravil Coolidga na življenjsko pot, ki ga je privedla končno kot ameriškega prezidenta v Beii dom. Kot dijak je bil Coolidge zvest odjemalec marljivega čevljarja in rad je kramljal z njim V teh pogovorih je dobil prve temelje svojega političnega naziranja. Samonikli filozof je pozneje pregovoril svojega mladega priiatelja, da se je odloči! za politično karijero. A leta 1907 se je z vso vnemo potegoval za njegovo kandidaturo v ameriški konsrres. Zgovorni Lucy je postal najboljši Coolidge v agitator in Coolidge mu je pripisoval glavno zaslugo, Louise Renče de Keroual: 2H Komun Pri tej pošteni rodbini sem preživel devetnajst dni v popolnem miru in na varnem. Lordova sestra Fanny si je izprosila od svo:cqv dovoljenje« da mi je delala družbo v moti samoti. Ljudče se bodo zmenrili zame manj, nego za kogarkoli drugega, — je menila. Prepuštate skrb za našega nesrečnega vladarja meni. Kako vneito. udano in skrbno je izpolnjevala svode dolžnostii! Bila mi je pravi angel utehe- Njena mladost in lepota sta navdajali človeka z liubeznPjo in spoštovanem obenem Kmalu so naju vezale trdne vezi iskrenega prijateljstva. Ah, kako rad bi bil podaljšal svoe bivanje v tem gradu, ki mi je bil postal hram sreče. Toda treba je bilo posloviti se, da bi ne spravil lordove družine v nevarnost. Ko se je približal trenutek ločitve, je Fanny prebledela in solze so 5e ji zalesketale v očeh. Moja tajna je bila tako skrbno čuva- wiche, Hyfche ter starodavnih mest Win«t-chlesea in Ryc Kralj Edvard VII. je razširil ta običaj se s tem, da je ostal pod baldahinom rudi v vvestminsterski opatiji, Edvard VIII. pa hoče ta prastari običaj odstraniti, češ. da se je preživel. Poleg tega hoče skrčiti kronanje od treh in pol na dve uri. Dan kronanja še ni točno določen* najbrž bo 27. maja Prvotno je b>k> določeno, da bo kronanje v jami ju in sicer na željo mnogih interesentov iz Avstralije. Naenkrat so se pa spomnili, da so v juniju že v polnem zelenju drevesa v drevoredih, koder se bo pomikal svečani sprevod, kar bi morilo gledalce. Kronanje v junijii bi bilo pa budi zato nerodno, ker bo istočasno v Londonu mednarodni kongres rotarijcev. Njihove pritožbe so prišle do Boickinghamske palače in kralj je sam odredil, naj bo kronanje v maju. 27. maj je ugoden tudi zato, ker pade na četrtek. Že od Jurija III. so bšM vsi angleška vladarji kronani v četrtek, razen Edvarda VII. ki je dobil vnetje slepiča in jo moral kronanje pospešiti. Kronanje bo seveda narodni praznik za vso Anglijo in čeprav je do njega še nad leto dni, imajo organizatorji že pome roke dela. Velik problem je med drugim vloga kraljice matere Mary med svečanostmi. Edini podobni primer je bilo kronanje Jurija V., čigar živeča mati se svečanosti ni udeležila, toda Jurij V. je bil oženjen in njegova mati ni bila prva dama Anglije. Takega primera, kakor je s kraljico iMary pa angleška zgodovina še ne pozna. Velike težave se obetajo rudi s sprejemom in nastavitvijo mnogih knezov, v^i-da/rjev in drugih visokih gostov iz vseh delov sveta. Ta naloga je bila poverjena vojvodi Norfoiškemu. 27 letnemu reprezentan-ru angleškega plemstva, ki je prevzel vlogo ceremonija/rja angleškega naroda. Vse oficijelne zastopnike tujih držav bi morali nastaniti v kraljevski palači, kar je pa nemogoče, ker jih bo preveč. Tako bo kralj prisiljen najeti mnogo privatnih hiš v Londonu, da bo mogel vsaj formalno spraviti visoke goste pod svojo streho. Pri kronanju Jurija V. so rabili 24 hiš, većinom palač, ki so jiih dali lastniki *ia razpolago kralju brezplačno in le nekatere je moral najeti proti ogromni odškodnini. H kronanju Edvarda VIII. se pa pričakuje še večji naval gostov, pa tudi lastniki londonskih palač niso več tako požrtvovalni. Samo iz Indije se je priglasilo 150 knezov, na-bobov in mah ara d/. Vsem je treba preskrbeti primerna stanovanja in sicer v aristokratskem okra;u Mavfair. Pred vsako palačo je treba postaviti stražnmico in častno stra/o kraljevske garde. Treba bo tudi poskrbeti za sliužinčad v škrlatni kraljevski livreji in za druge stvari. London je že zda i ves na nogah, a kaj bo šele v prihodnjih 12 mesecih. <*:im bolj se bo bližal dan kronanja, tem večja bo nervoznost da je bil z neznatno večino 36 glasov izvoljen. Coolidge pozneje ni pozabil na svojega priiatelja, ki je ostal zvest svoji obrti. Njuna pota so se ločila in šele leta 1929. ko je bil Coolidge že prezident, je povabil veterana propadlega čevljarskega ceha k sebi v Beli dom. Japonska ekspaiizivnost Statistika ki jo je priobčilo japonsko zunanje ministrstvo, prinaša žanim!ve podatke o japonski ekspanziji. V Mandžuku. na Formosi in na tihomorskih otokih prebiva zdaj 1,803.000 Japoncev. Od tega jih odpade na Mandžakuo 243.668.Ž V primeri z letom 1931 se je število Japoncev v teh krajih več kot podvojilo. Pa tudi po drugih deželah se Japonci hitro množe. V Braziliji jih je zdaj 19O.00Ot leta 1931 jih je pa bUo skoraj polovico manj. število Japoncev narašča tudi v Ameriki, čeprav je Amerika s posebnim zakonom strogo prepovedala japonsko priseljevanje. Vseh Japoncev je v tujini 2.400 000. Kakor je pri emigraciji naravno, je moških več nego žensk. Po poklicu je 27^ trgov- na. da so me moji sovražniki nehali zasledovati. Mislil sem, da lahko hodim preoblečen po obali in iščem ladjo, ki bi me rešila. Moje iskanje je bilo pa zaman« izpostavljal sem se le tem večji nevarnosti. Nekega dne sem hodil po obal'i zavit v oguljen plašč. Imel sem prilepHeno sivo brado in skuštrane lase tako, da sem bil podoben betežnemu starcu. Nekdo se je začel ozirati za mena;. Gotovo me je spoznal, kajii urno se mi je približal in mi zašepetal: — Mladi starec, za petami so vam. rešite se! Tako sem rudi storil. Da bi čim prej prišel iz tega nevarnega kraia, sem ku-pjil od nekega kmeta kon:a in se vračal na njem v grad Windham. Sredi ceste sem se moral ustaviti pri kovaču, ki je takoj opazil, da so bele podkve morega konja izdelane v severni AngHji". To se mu ie zdeki sumKuvo in zato sem skle-n1"-1! čimprej nadaljevati pot. Pomagal sem mu pri delu in ga med pogovorom vprašal, kaj je novega. — Nič posebnega, samo to, da so bili Škatli poraženi« — mi je odgovoril- — Ali so ujeli podle Angleže, ki so odpel:ali s sebo; princa Karla? — O tem ni nobenih vesti. Jezi me pa, da še niso zgrabfli tega vražjega princa. — Prav pravite! Ta cigan bi moral viseti, vešaia ie zaslužil pred vsemi drugimi. — Saj res, sađ res, prdjaitelj, se je razveselili kovač in mi krepko stisnil noko. Njegovo navdušenje mi Da rti bilo npč kaj prijetno. Gim je bil moj konj podkovan, sem ga pognal v dir. V moja odsotnosti je prišlo v grad Windham več vojaških patnik in preiskale so vse kotičke. Eno sem srečal baš, ko se je vračala rz gradu. Izognil sem se ji in počakal, da ie izginila v gozdu. V gradu sem zvedel, da rahločutna Fanny nd mogla preboleti mojega odhoda. Napadla jo je silna vročica m jo spravila v grob. V gradu so se bafc zame in brž so poslali ljudi poizvedovat, kdad odpluje ladja v Francijo ali Španijo. Po dolgem iskanju so našli v pristanišču Shoreamu v Essexu k odhodu pripravljeno ladjo. Bil je že skrajni čas, kajti sovražniki so mi bali že za petami. Znana so jhn bila imena mojfti prijateljev, kjer sem« se skrival. Ce bi bil ostal še nekaj časa na Škotskem, bi me bili zgrabili. Baš ko je bilo izdano povelje, da mora biti vsaka ladja pred odhodom iz angleških pristanišč preiskana, sem srečno prispel v Franciio Kmalu za menoj sta prispela v Francijo tudi moja mati in moj brat vcavoda YorškL Naslednjega dne sem dejala kralju: — Vaše Veličanstvo je nam včeraj pripovedovalo o svotem burnem življenju na Škotskem. Radi bi pa tudi slišali, kako je naš dobri vladar živefl v Franciji- — Pa naj bo, — je odgovoril Karel, Žal so mri moui sovražniki privvjKŠčšld zelo malo časa. da bi se razgledal po Parizu, kjer so mi bila na stežaj odprta vsa vrata. Moja nesreča in maj visoki položaj sta obračala nase splošno pozornost. V Parizu sem se seznanil s slavno švedsko kraljico Kristino, ki se ie bila odrekla prestolu, ko ji Je bik> 27 let. Povabila me je, naj odpotujem z njo v Rim. Videč moje presenečenje nad tem, da se je odrekla slavnemu prestolu, je dejala: — Vladala sem deset let in vse sem žrtvovala za blagor svojfo podk>ž-nikov. V plačflo za svojo skrb sem prosila, nad mi dovolijo odreči se prestolu. In zdaj sem zadovoljna in srečna. Nosila sem krono brez običajnega pompa in lahko sem jo odložila. — Tfrrim tu v Parizu kot begunec brez sredstev in brez zašftDte, čeprav sem dedič velike države. — sem ji od-, vv. -11. — Ne morem se odloČiti, da bi zvezal svojo nesrečno usodo s slavo tako sloveče kraljice. — Bodi mož in odreči se kroni — mi je prigovarjala. — Stori, kakor sem storila jaz, posveti svoje življenje znanosti in umetnostfi, ki sta edino resnično bogastvo. — Rad bi storil to, toda če bi se umaknil, b: mi po pravici očitali straho-pemost češ, da sem osramoti! svoj rod in prepustil svok> domovino podto zarotnikom. Kraljica je obžalovala, da se nisem ravnal po njenem nasveta, ni mi pa več prigovarjala, naj odpotujem z njo v fta- Moji prijatelji so mi odtaJU da nošeni izrabol prilike, ki bi md bfla samo v korist. Odgovoril sem inn — V svoje opravičflo vam opišem «o originalno ženo, kakor sem jo videl te spoznal, povem pa presojajte mojo odtočfte*- Kristina ama moSce poteze In izraz njenega obraza se izprerninia po njenem razpoloženju. Rada hodi oblečena kot Amazonka, navdušena ie za telovadbo in na lov hodi, pa naj bo še tako slabo vreme. Zelo rada jaha In &oji viteške igre. Nasprotno pa ženske igre m delo sovraži. Ta žena vzbuja v moškem več spoštovanja, nego občudovanja ali Bu-oezn. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 2. maja 1H36. Štev. ICO sssb bejhs ALI OGLAS oeseda 0.50 para. davek Dir 3.—, Deseda 1 Din, davek 3 Dir preklic? Za pismene odgovore glede malto oglasov je creba prilogi-znamko — Popustov &a maie oglase ae priznamo 50 par entlaoje ažuriranje vezenje zu\<» rila. uioiiogramov gumbnic Velika zaloga perja a 6 .75 Din »Julijanac. Gosposvetska 12 l/l STA Beseda ftO par rJ»VP|i 3 Din Najmanjši znesek 8 DlD PRAZNO SOBO b separatnim vhodom, ali stanovanje soba in kuhinia s*3 išče za 1. junij. Ponudbe na up"a\o Slov. Na: da pod vEna oseba« 1417 DRŽAVNA USLUŽBENKA išče za L ju] i i enosobno stanovanj?, najdelj 15 minut od glavne po-„te oddaljeno, najraje v smeri proti £iški. Ponudbe na upravo lista pod »Stalnost« 1H0 LOKAL na prometni ulici Sušaka, posebno primeren za bul-fet. zelo lep in prostoren, se xlda takoj v najem. Podrobnejše informacije na upravi lista □od številko 1430 RAznc y '% 1 Beseda f>0 par. davek l L- Din Najmanjši znesek 8 Din ——B 'ifIH " 111 'i M' i* Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar Ljubljana GORUPOVA ULICA 4. KOPALIŠČE GLEICHENBERG ŠTAJERSKO neprekosliivo za zdravljenje katarja, naduhe nabuhlosti in srčnih bolezni. Edinstvena kli-rna. priznani zdravilni vrelci, laravne otrlMkovo-kistinske ko-oeli. pnevmatične celice in in-halalorji. —Sezona maj-septem-ber Polna penzija po 6 S. Prospekte pošilja zdraviliška komisija. 24-R. BOLJŠEGA GOSPODA ali gospodično sprejmem na dobro domačo brano. Cena zmerna* tastov v upravi >Slov. Narod.*] i i;-j rRENCHO A TE ter vsa oblačila v ouroniui izberi odlično izdelana si nabavite naniijodne je pri Preskerju Sv Petra c 14 Telefon 38^-83 <>. r MROJEPISNI POl'K (po desetprstnem sistemu) s.a začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na 2 Din- Vpisovanje dnevno. Pri-Setek novega tečaja 4. maja Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 1300 Beseda 50 par. davek 3.- Dto Najmanjši 'nesefc 8 Din ČEBULČEK nudi po izredno nizki ceni Sever * Komp.. Ljubljana. 26 R. RAZPRODAJAM0 : avtomobile trgovski kamione^ SOO kg, porabi 10 litrov, dvosedežni poPo-vorni potniški 9 lt. malo Hiri-sedežno limuzino. Dobro ohranjene ESSEX, Rugnv, Vi vasi x-Rezervne dele RENAULT, po smešno nizkih cenah. Sikor, Cesta na Rožnik 19. 29 R. SPALNICE (psihe z ogledalom) prodam za 1700 t)in 11 kom. I. Bit ene, mizar, Gosposka ul. 10. 1443 DALT.lE dobite na vrtu Učiteljske šole, Resljeva c. 10. 1442 jasne izbire slamnikov zadnje novosti. Nizke cene. t*re-ol 1! i kovan je 25 I>in. Salon La eni me chici šelenburgova 6 L nadstropje. 1429 JABOLČNIH izvrsten In žganje, lasten pridelek ima na prodaj Kmetijska družba v Ljubljani, Sovi trp 3. Cene konkurenčne. Telefon 21-05 1431 Ililfl:i;H3 Beseda nO par. davek 3.- Dud Najmanjši znesek 8 Din IZJAVA. Podpisani Gol jar Josip, mizar Ljubljana, Gospo-=;\etsKa cesta 13, obžalujem in preklicu jem. kar sem govoril o firmi »Mizarstvo Sava:, družbi /. o. z. v Ljubljani. Kožna dolina c. 4 in Miklošičeva cesta 6. ter izjavljam, da so izdelki te firme solidno in strokovnjaško izdelani, da se zato lahko vsakomur pTi]K>ročajo ter da nimam tej firmi v nobenem ozi-ru kaj očitati. Obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Goljar Josip, mo DA SE ZNA! ščitnike, katere .e dajal neki gospod neupra\i-•e:io na Jierke* tehtnice, niso zakonito predpisani. Predpisani so samo za popravljene teht-lice. Izdajal se je. da ima koncesijo v vseh 12 banovinah. Za znanje o banovinah bi mu uči-elj ne moijel dati 5 ampak 25 poštenih na ... Za njegovo delo pa iste duplicirati. Rozman Lovro. tehlničarski mojster, Ljubljana. 1444 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din URADNIK z večletno prakso, samostojen knjigovodja, kore--;pondent organizator, vešč vseh pisarniških poslov, išče primernega mesta v trgovskem ali industrijskem podjetju. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi pod »Zmožen« na upravo lista. 1410 Notesi ksb dame! Vljudno sporočam, da izvršujem trajno ondtilacijo na naj-novejčem aparatu, katerega elcktrijiu napetost /naša .samo 24 voltov in je s tem podana največja varnost tudi najbolj občutljivim damam. — Garantiram trajnost za vsake lase. l^rizei-ski Maton ISA KAR L J U B L J A N A. PREŠERNOVA U L'. 7.. poleg glavne pošte — vežni vhod. NIZKE CENE ^ dvokoles, otroških-igrac-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko. »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. Modni salon J. JELOVŠEK, Ljubljana sporoča, da je preselil svoj atelje s Kongresnega trga 8 v Gledališko ulico 14* pritličje, (vogal Gajeva) Priporoča se za izdelavo oblek vseh vrst, površnikov, plaAAev in kostumov. Pazite na Narodna tisk ama LJUBLJANA zaščitni znak! DOMAČ IZDELEK I Makulaturo proda •irava MSlovensl:r^ a Naroda**, Ljubljana. Knafljeva ^ttr.a :*ev. e KAMGARN IN SUKNO (ŠTOF) ZA MOŠKE OBLEKE. ČEŠKI. ANGLEŠKI IN DOMAČI IZDELKI. OD DIN 40.— DO DIN 280.— VELIKA IZBIRA. SOLIDNE CENE. PRIPOROČA SE TVRDKA: IVAN ŽELEZNIKAR LJUBLJANA, MARIJIN TRG 3. VZORCE DOBITE, ce javite po^ff naslova poklic tu katero barvo in ceno, prilično želite. ran j — Za upravo m taaeratnl del Usta Oton OamoU mm M T Izbijam.