PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
Kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja
vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96' celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
21.
kos.
V LJUBLJANI dne 13. marca 194(1.
Letnik
XI.
V SEBI N A :
Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, II. del, kemij-1( s|<h služba.
Odločba o nadavu (ažiji) na zlato pri plačevanju carinskih
im rseii1-
• ‘Opravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe 0 likvidaciji kmetskih dolgov. *
Uredbe osrednje vlade.
102.
, Na podstavi člena 22. upedbe o zaščiti pred zračnimi e alskimi) napadi predpisujem tale
pravilnik*
<> zaščiti pred letalskimi napadi.**
.11. D E L.
Kemijska s 1 u ž 1» ti. t. Izdelava ia lastnosti bojnih strupov.
1.	I) u š 1 j i v c i.
ki \ skupino dušljivcev spadajo: klor, fosgen, difosgen, luKr
m (tudi solzivec) itd.
Klor — Uk
iiie> ^'0l so i0 v svetovni vojni razen za izdelavo posa-strun^*. bojnih strupov tudi sam uporabljal kol bojni sicer za napadanje s strupenimi valovi.
7 Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne ]jsJNStista 1939., št. 177/LIX/4<>1. — Uredbo gl. Službeni številk’	in 408/(50 iz I. 1939. — Z zaporednimi
l<0v	označene	pripombe	ped	vrsto	so	opazke	stro-
ga prevajalca.
**
Pred Pcavilnik je nadaljevanje pravilnika o zaščiti ki je v^uiuii (letalskimi) napadi, 1. del D. št. 8127/39. k iqo,J °h.iavljen v .Službenih novinah z dne 20. juni-
k 5t' 136/XLVI
i Službeni list :, št. 20(5/37 iz
1(15. Popravek avtentičnih tolmačenj uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
1 <)<». Odločba o dovoljevanju kreditov proti inozemskemu jamstvu.
1(17. Popravek v naredbi št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva.
Pridobivanje. Industrijsko se pridobiva klor v velikih množinah kot stranski produkt pri izdelovanju natrijevega hidroksida z elektrolizo natrijevega klorida.
So pa še drugi načini pridobivanja klora, ki se dandanes skoraj no uporabljajo več.
Lastnosti. Pri navadni temperaturi in normalnem tlaku je klor plin zelenkasto-rumene barve in ostrega, dužljivega vonja. Pod pritiskom 6'8 atmosfer in pri temperaturi -f- 21° C oziroma normalnem pritisku in temperaturi — 33'(5" C se vtekočini.
Tekoči in suhi klor pod pritiskom 6—8 atmosfer ne najeda železa in se zato (pod tem pritiskom) hrani in prenaša v jeklenih posodah (bombah).
Afiniteta klora do vodika ,je tako velika, da napada organske spojine in jim odvzema vodik.
Strupenost klora. Če se vdihava 10 minut zrak, ki v 1 m3 vsebuje 3 g klora, je smrt neizogibna.
Fosgen — (JOCIs.
Pridobivanje. Fosgen nastaja s spajanjem ogljikovega-monoksida in klora v prisotnosti aktivnega oglja kot katalizatorja:
CO + Cia - COCIi.
Reakcija poteka pod vplivom sončne svetlobe, kar je dalo spojini tudi ime.
Lastnosti. Fosgen je brezbarvna tekočina, ki vre pri 8'2" C in ima pri — 13° C hlapni tlak 335 mm.' Vonj fosgena spominja na vonj pognojenega zemljišča, na zelena jabolka, na trohnenje organskih snovi.
V prisotnosti vode se fosgen raztvarja v ogljikov dioksid in solno kislino.2 Hrani in prenaša se v jeklenih posodah, kjer je pod pritiskom 1'5—2 atmosfer.
1 Pri temperaturi 20" C pa znaša hlapni tlak 1173 nun.
2 Po enačbi COCL _+. 1LO == (JO.' I- 2IIC1.
Čez zemljišče, zastrupljeno s fosgenom, se more brez nevarnosti iti šele po nekoliko urali.
Smrtna koncentracija za človeka je 45 mg fosgena na 1 m:' zraka, če jo 10 minut vdihava.
Triklormetilkloroforniiat — CI • COOCCL.
(Difosgen.)
Pridobivanje. Difosgen se industrijsko izdeluje s kloriranjem metillormiata ali metilkloroformiata ob temperaturi pod 80° C.
Lastnosti. Difosgen je brezbarvna tekočina, dražljivega vonja. Pri normalnem pritisku (750 mm) vre pri 127° C, hlapni tlak pri 20° C pa znaša 4 mm.3
Difosgen se hidrolizira pri nizki temperaturi počasi, v toploti pa hitro, kakor tudi ob prisotnosti alkalij, tvoreč pri tem ogljikov dioksid in solno kislino.
Smrtna koncentracija. Če vdihava človek 10 minul zrak, ki vsebuje 50 mg difosgena v 1 m3, je smrt neizogibna.
Klorpikrin — CCIaNOs.
Pridobivanje. Klorpikrin se pridobiva iz natrijevega pikrata in klorovega apna.
Lastnosti. Klorpikrin je brezbarvna tekočina, katere vrelišče je pri normalnem pritisku 113° C, hlapni tlak pri 20° C pa 19 mm.4 Vonj klorpikrina je dokaj značilen — spominja na vonj hrena ali na medene kolače, če je koncentracija majhna.
V vodi je slabo topen, lahko pa v alkoholu in glavnih organskih topilih.
Ob segrevanju razpade na fosgen in nitrosilklorid.
Na odprtem prostoru se drži okoli 3 ure, v gozdnih predelih pa tudi po 12 do 15 ur.
Smrtna koncentracija. Če vdihava človek 20 minut zrak, ki vsebuje 100 mg klorpikrina v 1 m3, je smrt neizogibna.
2.	M e h u r j e v c i.
V to skupino spadata diklordietilsnlfid (iperit) in monoklorvinildiklorarsin (levvisit).
Diklordietilsulfid — (CHa • 0HaCl)aS.
Pridobivanje.. Iperit se pridobiva v industriji na dva načina:
1. po pospešenem postopku, da se etilen veže na žveplov mono- ali d i klorid:
SCI, -j- 2CII» • CH2 - (CHj • CH«Cl)aS oziroma
SjCl3 + 2CI15 • CH2 = (CH2 • CHaCl)sS + S, in
2. p o n e m š k e m p o s t o p k u z esterifikacijo lliio-diglikola s (plinastim) klorovodikom.
Lastnosti. V popolnoma čistem stanju je iperit brezbarvna bistra tekočina oljnatega videza in skoraj brez vonja. Tehnični produkt pa je temnorumene do rjave barve, z vonjem, ki spominja na gorčico, čebulo in česen/’
V vodi je iperit le malo topen; pri dotiku z vodo hidrolizira:0
(CH,-CHaCl),S + 2HaO — (CHa-CHaOH)aS + 2HCl.
1 peiit je topen v alkoholu, etru, acetonu, benzolu, kloroformu in v nevtralnih masteh; slabo topen pa je v tekočem parafinu in vazelinu. Postopoma se topi tudi v
8 Prav: 10'3 mm lig [po Sartoriju (1939.) |.
4 Prav: 16'9Tnm lig [po Sartoriju (1939.)j.
5 Pri temperaturi 14° C preide iperit v trdno stanje
ter kristalizira; vre pri 217° C. Hlapni tlak je zelo majhen
in znaša pri 20° C le 0'115 mm živosrebrnega stebra.
* X thiodiglikol in solno kislino po navedeni enačbi.
gumiju in kavčuku in prehaja skozi usnje, lanene tkanine, volno in bombaž.
Z učinkovanjem klora in klorovega apna na iperit se tvorijo klorirani derivati, ki so (toksično) neaktivni-
Oksidacijska sredstva (kalijev permanganat. vodikov dioksid, ozon itd.) oksidirajo iperit v sulfoksid in sulfon' Ta poslednji ima lastnosti mehurjevcev.
Za polnitev granat se uporablja pogosto iperit z do* datkom letraklorogljika, klorbenzola ali nitrobenzola v 10, 20 in 30% količini. S tem se točka strjevanja iperH* zniža in iperitna zmes tudi pozimi pri nizki temperatur1 ne preide v trdno obliko oziroma ne kristalizira.
Po uporabljenem topilu in po jakosti eksplozije se iperit ali	razprši v oblake plina,	ki se	v obliki	megle
držijo pri	tleh in so zelo obstojni	proti	vlagi, ali	pa se
porazdeli v fine, drobne kapljice, tkzv. »iperitno roso* (ki pada k tlom).
Plinasti oblaki iperita se pri mirnem vremenu držaj0 na odprtem prostoru okoli 6 ur.
Iperitna rosa pa še v obliki finih, drobnih kapUlC drži po zemlji, travi, grmovju itd. Ta iperitna rosa je zelo obstojna; vlaga in slab dež je ne moreta popolno®9 uničiti, marveč le močan dež in sneg. Pri zelo topi®*1' in suhem	vremenu se drži do 24	ur, v	hladnem	celo
do 10 d n i,	ob močnem deževju pa	2 do 3 dni. Na	krajih-
ki so zavarovani pred vetrom, in ob hladnem vremen" se obstojnost podaljša tudi na en mesec in še več, v z9" prtih prostorih in kleteh pa celo na leto dni.
Smrtna koncentracija. Po ameriških podatkih 1 smrt, če se vdihava 30 minut zrak, ki vsebuje v 1 lHr 0'07 mg iperita,8 neizogibna.
monoklorvinildiklorarsin — (OHO: CH)AsCIj.
[Amerikanci so to snov imenovali leuisit (izg.: luiziO'1
Ob koncu svetovne vojne je bil levvisit izdelan Ameriki za vojne namene, vendar pa ni bil uporablj®0*
Pridobivanje. Acetilen učinkuje na arsentriklorid prisotnosti aluminijevega triklorida tako, da se istočas"0 dobijo trije produkti:
(C1IC1 : CH) AsCls - levvisit I,
(CHC1 : CH)*AsCl - levvisit II,
(CHC1 : CH)sAs — levvisit III.
Te tri spojine je mogoče eno od druge razstavil' 1 destilacijo ali pa jih s segrevanjem z arsentriklorid01” ob 200°—220° C izpremeniti v levvisit I, ki je od vseh tre najučinkovitejši kot bojni strup.
Lastnosti. I.evvisit I je olju podobna brezbarvna a|l rahlo rumena tekočina z v reliščem pri 190° C ob nor®9 nem pritisku, hlapni tlak pri 20° C pa znaša 0’S95^'. Levvisit I jo topen v običajnih organskih topilih; ne top' pa se niti v vodi niti v razredčenih kislinah, te®vec razpada s hidroliziranjem.
Kakor iperit tako tudi levvisit prehaja skozi kav?” in tkanine.
Oksidanti uničujejo levvisit I.
Levvisit 1 učinkuje kot mehurjevec in kot arsin-9
7 Verjetno se vrši sledeča reakcija:	e
(CHa • CHaCl)aS -f CaOCL = (CHS • CHaCDaS ’ 0 +
-j-CaCla. Obenem uhajajo klorovodik, pare iperita i" kateri produkti, katerih kemizem še ni docela ugotovlj® ' Reakcija je močno eksotermna.
8 Oziroma: 70 mg iperita v 1 m3 zraka.	.
• Smrtna koncentracija znaša po Vedderju 48®?
1 m3 zraka, če se vdihava 30 minut.
3. S o 1 z i v c i.
V skupino solzivcev spadajo: kloracetofenon, brom* acpton, brombenzilcianid, benzilbromid idr.
Kloracetofenon — CuHr, • C'0 • CH*C1,
, Pridobivanje. Kloracetofenon se dobiva s kloriranem acetofenona v prisotnosti svetlobe kot katalizatorja, (°bljeni produkt pa se nato frakcionirano destilira.
Lastnosti. Kloracetofenon je trdna kristalna snov. ki !e v.čistem stanju brez barve, s tališčem med 54°—59° C 111 hlapnim tlakom 0'0U28 mm pri 0" C. Topi se v vseli organskih topilih, v vodi pa le neznatno. Je zelb obstojna ^jina in se more mešati z eksplozivi, ne da bi razpadla * • i- pri eksploziji).
Vsebnost 0'S mg kloracetofenona v 1 m3 zraka za-°*bijp, da povzroči solzenje.
Bromaceton — Ch3 • CO • ( HjBr.
Pridobivanje. Bromaceton se dobiva z bromiranjem
Acetona.
Lastnosti. (Čisti) bromaceton je brezbarvna tekočina 2oi’r,elis*em pri 120° C in s hlapnim tlakom 9 mm pri
L. V vodi je slabo topen, lahko pa v alkoholu, etru 111 ostalih organskih topilih. Če stoji, razpada, tudi če je Zaprti posedi.
oines bromacetona in kloracetona so nazivali mar-'onit.
Vsebnost 1'5 mg bromacetona v 1 m3 zraka zadostuje, a Povzroči solzenje.
Benzilbromid — CeHj.1 CH2Br,
. Pridobi vanje. Benzilbromid se dobiva iz toluola in |,0,na v prisotnosti sončne ali električne svetlobe. Po r°niiranju se produkt destihra.
v. Lastnosti. Benzilbromid je brezbarvna tekočina, zna-y llega, skoraj prijetnega vonja, z vreliščem pri 198°C ‘ • ie obstojen in malo hlapen. V vodi je malo topen,
0 nialo pa v alkoholu, etru, masteh in topilih za masti. ,. Vsebnost 4 mg benzilbromida v 1 m3 zraka zadostuje,
Povzroči solzenje.
Brombenzilcianid — C0H3 • CHBrCN.
(l, Pridobi vanje. Brombenzilcianid se pridobiva iz 'n botizilcianida v prisotnosti sončnih ali ultra-'lole‘»ih žarkov.
dal as,nos,L Čisti produkt brombenzilcianida je kri-„atna snov rumene barve, tehnični pa je zlatorjava (olj-vod ,el{°čina. Na zraku je zelo obstojen, v prisotnosti kot6,'38 P0^osi razpada. Na odprtem prostoru se drži več Za | Va dni, v gozdnatih predelih 7 dni, še( dalj pa v »tru Prostorih. Ker najeda železo, se morajo s teni m f,°ni napoln jeni projektili predhodno obložiti s svincem.
*«Prtjh ‘rupoi lronib ,1 VsCUI1
Uostujo, df
‘oenzilcianid je učinkovitejši od kloracetofenona.10 sebnost 0-8 mg brombenzilcianida v 1 m3 zraka zada povzroči solzenje.
I.	K i h a v c i — a r s i n i.
diin^ SluiPino kihavcev spadajo difenilklorarsin, difenil-ars‘n, difcnilaminklorarsin in drugi.
Difenilklorarsin — (C'«Hj)iAs('I.
"rimjl', A-M1CUU1V1V/1 «rs
J_^sina in arsentriklorida.
* ač pa je benzilcianid z...« -----------...	—
teinperature, ki se razvija ob eksploziji.
peniški naziv je Clark 1. lfijenp'f°bivanjt>. Difenilklorarsin se more dobivati iz
10 p v *
viSoke^ Pa ie benzilcianid zelo občutljiv za učinek
Lastnosti. (Čisti) difenilklorarsin ima videz trdne kristalne mase belorumene barve.11 V vodi se topi le malo. lahko pa v običajnih organskih topilih, dalje v fosgenu in klorpikrinu. V dotiku z vodo hitro razpada. Pri segrevanju sublimira in se hlapi, nastali med segrevanjem, zgostijo v trdne delce ultramikroskopske velikosti — tvori se aerosol.
Prehod čez zemljišče, zastrupljeno s tein strupom, je čez nekaj ur brez nevarnosti.
V koncentraciji 1—2 mg difenilklorarsina v 1 m* zraka more človek vzdržati brez maske le 1 minuto.
Difenilcianarsin — (CiH*)iAsCN.
Nemci so to snov nazivali Clark II.
Pridobivanje. Difenilcianarsin se dobiva iz difenilklorarsina in natrijevega cianida.
Lastnosti. V čistem stanju je difenilcianarsin brezbarvna kristalna snov12 z vreliščem pri 360° C ob atmosferskem pritisku.13 Ima značilen vonj po grenkih mandeljnih in česnu. V vodi je skoraj netopen, zelo lahko pa se topi v masteh in organskih topilih. Je dokaj obstojen, vendar pa v prisotnosti atmosferske vlage razpada, in sicer pri navadni temperaturi počasi, pri višji pa hitreje. Na terenu se drži 2 do 3 ure. To je do sedaj najmočnejši znani kihavec.
Pri koncentraciji 0'2o mg difenilcianarsina na lm* zraka more človek brez maske vzdržati le 1 minuto.
Difcnilaminklorarsin — HN((’«H4)«AsCl.
(Adamsit.)
Pridobivanje. Difenilaminklorarsin se dobiva iz di-fenilamina in arsentriklorida.
Lastnosti. (Čisti) adamsit je trdna kristalna snov rumene barve.14 Vre pri temperaturi 410° C ob normalnem pritisku in istočasno razpada.15 V vodi je praktično netopljiv, a tudi v organskih topilih se težko topi.
V koncentraciji 0'4 mg difenilaminklorarsina v 1 m* zraka more Človek vzdržati brez maske le 1 minuto.
5. P r n v i strupi.
Clanvodikova kislina — HCN.
Pridobivanje. Cianvodikova kislina se pridobiva iz natrijevega ali kalijevega cianida in žveplene kisline.
Lastnosti. Cianvodikova kislina je brezbarvna tekočina, trpkega in pekočega okusa z značilnim vonjem po grenkih mandeljnih. Vre pri 20° C.10 Z vodo se meša, pri tem pa počasi razpada. Kovin ne najeda. Ker se hlapi cianvodikove kisline hitro razprostrejo v ozračje, so izstrelke polnili z zmesjo:
11 S tališčem 41° C in vreliščem pri 333° C. Hlapni tlak pri 20° C znaša 0’0005 mm, pri 75° C pa 0'0275mm. Tehnični produkt je težko tekoča tekočina temnorjave barve.
12 s tališčem med 32°—35°C in...
13 Po Sartoriju (1939.) prav: vrelišče pri 377° C. — Hlapni tlak pri 20° C znaša le G‘0002 mg Hg.
14 S tpliščem med 193° do 19a4C.
15 Hlapni tlak je zelo majhen in znaša pri 20° G le 2 X 10-Jamm, pri 150° C pa 0 003 mm. Tehnični produkt je kristalinična talina temnozelene barve.
10 Hlapni tlak je zelo velik: pri 18° C 567 mm. pri 25-6° pa 757.
50 % ciaovodikove kisline,
30 % arzentriklorida,
15 % cintetraklorida in 5 % kloroforma.
To zmes so imenovali vincennit.
če znaša koncentracija cianvodikove kisline 0'25 mg y 1 litru zraka,17 nastopi pri človeku smrt v 6—8 minutah.
Ogljikov monoksid — CO.
Ogljikov monoksid se v svetovni vojni sicer ni posebej uporabljal kot bojni strup, vendar pa more povzročiti zastrupljenje, ker se — kakor že omenjeno18 — tvori pri nepopolnem zgorevanju smodnika in eksplozivov. Pri zgorevanju teh se poleg drugih plinov tvori ogljikovega monoksida:
pri navadnem smodniku 3—9	%,
pri smodniku B	33	%,
pri dinamitu	34	%,
pri nitrocelulozi	46	%.
Odstotek ogljikovega monoksida v zraku, ki hitro povzroči zastrupljenje, je 2—3%.19
B.	Organizacija službo za ugotavljanje bojnih strupov.
Namen te službe je:
1. ugotavljati prisotnost bojnih strupov kar najhitreje, t. j. že pri njih samem pojavu, da bi se tako mogli pravočasno zaščititi ljudje, živina in živež itd. pred njihovim učinkom;
2. ugotavljati vrsto po sovražniku uporabljenega bojnega strupa, da bi se moglo ukreniti, česar je treba, da se strup uniči (nevtralizira);
3. ugotavljati čas, ko preneha nevarnost učinkovanja bojnega strupa, t. j. kdaj je zrak čist, oziroma kdaj smejo ljudje odložiti zaščitna sredstva, sneti maske in sleči zaščitne obleke, oditi iz zaklonišča in se povrniti k normalnemu življenju.
Oddelki za ugotavljanje bojnih strupov.
Ugotavljanje bojnih strupov je poverjeno posebno organiziranemu oddelku, ki je sestavljen iz oseb, ki so že v mirnem času s tem zaposlene ali pa so za to posebej izvežbane.
Osebje takega oddelka mora biti popolnoma zdravo, z dobro razvitim vohom, vidom in sluhom; oseb bodi po številu 6—14 na enem kraju ali eni postaji. Postaja se deli na patrulje. Vodja v sestavu patrulje mora biti kemik. Ostalo osebje mora biti izmed kemikov-mojstrov, tehnologov, laborantov ali izvežbanih oseb.
Sedež oddelka za ugotavljanje bojnih strupov je v rajonski postaji; njegovo območje se krije z območjem rajonske postaje za prvo pomoč. Večja mesta imajo več takih oddelkov, pač po številu rajonov.
Osebje takega oddelka mora biti opremljeno s sredstvi osebne zaščite pred bojnimi strupi — z masko in kompletno zaščitno obleko — in s potrebnimi sredstvi in materialom za določevanje bojnih strupov na kraju samem. Razen tega mora vsak oddelek imeti vsaj po 1 izolacijski aparat.
17 Oziroma: 250 mg na 1 m3 zraka.
is Pravilnik I. del A. čl. 3., točka c, opomba.
19 Ogljikov monoksid je plin brez barve, brez vonja in brez okusa. Učinkuje kot krvni strup in je posebno »evareu y zaprtih prostorih.
Obstoječi laboratoriji se uporabljajo za določevanje listih bojnih strupov, ki se na kraju samem ne morejo dokazati; opremljeni so z vsemi'sredstvi za določevanje bojnih strupov.
Dolžnosti oddelka za ugotavljanje bojnih strupov.
Oddelek ima nalogo, da med sovražnim napadom križari po ulicah20 in
1. ugotovi, ali je sovražnik odvrgel bojne strupe;
2. ugotovi, kateri bojni strup je sovražnik odvrgel, in da
3. takoj obvesti postajo za naznanjanje nevarnosti! ki s posebnim znakom takoj obvesti prebivalstvo, da je sovražnik metal bojne strupe. Razen tega obvesti oddelek za ugotavljanje bojnih strupov takoj tudi oddelek za uni* čevanje bojnih strupov.
Ta služba se organizira tudi pri samostojnih in Pn' vatnih podjetjih, kjer je to potrebno.
Material in sredstva za ugotavljanje bojnih strupo'-
(Glej priloge: Pregled I, III in IV.)
Načini ugotavljanja bojnih strupov.
Za ugotavljanje bojnih strupov v zraku, na zemljb travi, živilih in raznem materialu itd. je upoštevno:
a) fiziološko določevanje,
b) kemijsko določevanje in
e) fiziko-kemijsko določevanje.
a)	Fiziološko določevanje bojnih strupov.
Za ta način ugotavljanja bojnih strupov nam služij0 naši čuti: voh, vid in sluh, pa tudi male ptice in druge drobne živali (miši).
Določevanje bojnih strupov po vohu.
Ker imajo nekateri bojni strupi svoj specifični vo°J (fosgen diši po plesnivem senu, gnilem listju, zelenj1 jabolkih, cianvodikova kislina po grenkih mandelj010’ tehnični produkt iperita diši neprijetno po gorčici, česn° in čebuli; levvisit po geranijah, klorpikrin po hrenu)* ®, more njihova prisotnost v zraku ugotoviti po vohu t°01! če so v majhnih količinah. Tako na primer se čuti v°n* iperita tudi pri razredčitvi 1:10,000.000.	,
Toda čeprav more strokovnjak ali izvežbana oS razlikovati vonj zgoraj navedenih bojnih strupov, s vendar ni treba zanašati samo na ta način ugotavljal > in sicer iz tehle razlogov: .
1. So namreč tudi taki bojni strupi, ki so brez voflP’ n. pr. ogljikov monoksid.
2. Osebe, ki na ta način ugotavljajo bojne strup0* s_ morejo njihovemu vonju privaditi in so pri večjih k00 centracijah izpostavljene nevarnemu zastrupljenju. _ .
3. Vonji bojnih strupov se dajo z gotovimi kerni^01 sredstvi tudi prikriti.
Določevanje bojnih strupov po vidu se uporablja:	.*
1. če je bojni strup oziroma	njegova	para	(hmf	Q
obarvan (klor je rumenozelene barve, hlapi lewisRft modrikaste barve);	,,
2. pri določevanju solzivcev, ki povzročajo sol2e0J že v zelo majhnih količinah.	j
Tudi ugotavljanje bojnih	strupov	s	tem	način001	.
popolnoma zanesljivo, ker se dajo hlapi kakega boj0^
20 Verjetneje in umestneje: takoj po napadu.
*trupa prikriti (maskirati) z drugim kemičnim sredstvom, kateri solzivci pa začno učinkovati šele dokaj pozno.
Določevanje bojnih strupov po sluhu.
Izvežbane osebe z dobrim sluhom morejo razliko-, . eksplozije izstrelkov, napolnjenih z lahko hlapnimi Jnimi strupi, v katere se da le malo razstreliva in sPlozija ni tako močna kot pri izstrelkih, napolnjenih ' samim razstrelivom, in eksplozije izstrelkov, napol-J®Qih s težko izparljivimi bojnimi strupi (kjer je ravno 0 Potrebna večja količina razstreliva).
Kakor je razvidno iz gorenjega, je tudi možnost ta-Ra načina ugotavljanja bojnih strupov zelo omejena in nJun ni moči popolnoma računati.
Določevanje bojnih strupov z malimi pticami in drobnimi živalmi
st ^Fav *ako omejene vrednosti kakor ugotavljanje bojnih
le
.StruP°v z našimi čutili, ker se tudi na ta način dobivajo
Vali
Dih
Dejasni rezultati; odpornost malih ptic in drobnih ži-Pl'°ti strupu je namreč zelo različna, tako po posamez-vrstah kakor tudi med posameznimi .bitji iste vrste.
b)	Kemijsko določevanje bojnih strupov.
Dos ^ vrs*d ugotavljanja se bojni strup s kemijskimi j stop ki spreminja v druge snovi, katere je po njihovih pokalnih in kemijskih lastnostih laglje dokazati, s tem Ja dokazan tudi bojni strup sam.
«	ie	ze'° veKko metod za določevanje bojnih
. P°v, je to dokazovanje precej težavno, kgr za neka-1-6 bojne strupe še ni specifičnih reakcij, če pa so, so J občutljive od nespecifičnih in je zato za določevanje treh 3 vec'!ia koncentracija bojnega strupa ali pa je str a.Vee časa za določevanje. Končno se nekateri bojni tern*3'* (ars,ni) ne morejo definirati na kraju samem, str,Jea ^ ie treba prenesti v laboratorij, kjer jih določi kovno osebje.
"^Parati za določevanje bojnih strupov in za odvzem preskuskov zastrupljenega zraka.
i)a.-YS3 aParati za določevanje bojnih strupov temeljijo načelu, t. j. zbrati je treba potrebno (zadostno) sPelv'10. koinega strupa, bodisi da se zastrupljeni zrak
l^Že	reaSen^9	s	katerim	se	strup	tudi	takoj	do-
Stfup
pa se pusti, da kaka aktivna trdna snov bojni reage„tnaiPre.i vsrka in se šele nato strup dokaže
sentom.
0s°da za določevanje bojnih sirupov z reagentom.
CiJS3 Posoda (sl. 2)* sestoji iz steklenice s prostor-stjjjj , Cm3 (s širokim grlom), ki se zapira s plutovina-?.am;,,vakrat prevrtanim zamaškom. Skozi eno odprtino SeRa h'3 vtaknjena ozka (ukrivljena) steklena cev, ki ^ijast ° ^na stekif,nice. Na zunanjem koncu cevi je gu-
^ro\ix!!,a!na)1žoSa a1i majhna kovinska sesalka, s Odprtj Se črpa zastrupljeni zrak v steklenico. Skozi drugo v stg^i’0 zamaška pa je vtaknjena steklena cev, ki sega ^enico le 1 do 2 cm in služi za izstop zraka iz posode. 'ipOraK Se t10če dokazati bojni strup (n. pr. fosgen) z Henh tiake posode’ se vlije v steklenico 2 do 5 cm3 savat{ 7 111 .Se Prtčne s stiskanjem gumijaste žoge vse* strup ‘llnanji zastrupljeni zrak v reagent; pri tem ostaja
kl'«iLVCP!',eagentu’ zrai
na prosto.
(brez strupa) pa izstopa skozi
sejev za slike ni bilo mogoče dobiti.
Ko se s črpanjem doseže zadostna koncentracija strupa, se reagent obarva in je tako dokazana prisotnost bojnega strupa v zaprtem zraku.
Posoda za določevanje bojnih strupov s reaktivnimi papirčki.
Ta posoda (sl. 3) se razlikuje od prednje v tem, da je na spodnji ploskvi zamaška, ki sega v posodo, pritrjenih ena ali več steklenih ali kovinskih kljukic, na katere se obesi trak (1 X 2—3 cm) filtrirnega papirja, prepojenega z reagentom za določevanje bojnega strupa. Razen tega se v stekleno cev, ki sega do dna steklenice, namesti kemična snov (n. pr. za plin HaS nevtralni svinčev acetat), ki naj zadrži pline, ki bi motili reakcijo.
Če se hoče dokazati bojni strup, n. pr. ogljikov monoksid, se obesi na stekleno kljukico reaktivni papirček in se prične z gumijasto žogo vsesavati zunanji zastrupljeni zrak v steklenico. Ko je v posodi dosežena zadostna koncentracija strupa, se’ reaktivni papirček obarva ali prebarva.
Aparat Grignard-Rival.
Ta aparat (sl. 4) se uporablja za določevanje iperita na zemlji, travi itd. in sestoji iz malega steklenega ali kovinskega lija, spojenega po gumijasti cevi s posodo, v kateri je reagent za dokazovanje iperita. Z druge strani je ta posoda, v kateri je reagent, po gumijasti cevi spojena s sesalko za nogometne žoge ali bicikle s preurejenim ventilom. S to sesalko se zastrupljeni zrak vsesava iz lija v posodo, tako da gre skozi reagent, kjer se iperitni hlapi (pare) zadrže, ker tvorijo z reagentom novo spojino.
A parat Draeger-Sclirbter.
Ta aparat (sl. 5) se uporablja za določevanje iperita na tleh, v zraku in na različnih predmetih in je sestavljen:
1. iz kovinske črpalke za vsesavanje zastrupljenega zraka;
2. iz steklene cevke, v kateri je aktivna snov (siliko-gel) za koncentriranje hlapov (par) iperita; in
3. iz majhnega lija iz lepenke.
Če se hoče dokazati iperit, se cevka s siliko-gelom vtakne v odprtino črpalke, na cevko pa natakne lij iz lepenke, s katerim se zastrupljeni prostor prekrije.41 S črpanjem se vsesava zrak, ki vsebuje iperitne hlape; ti se zadrže v plasti siliko-gela, čisti zrak pa odhaja skozi črpalko na prosto. Nato se vzame cevka s siliko-gelom iz črpalke in se z dodajanjem reagenta dokaže iperit.
Posoda za odvzem arsinovega preskuska iz zraka.
Ta posoda (sl. 6) sestoji iz steklene cevi premera 7 mm in dolžine 6 cm, ki je na enem kraju (konično) zožena. V zoženi del cevi se najprej vtakne zamašek iz vate v dolžini 1 cm, cev se (v dolžini 4 cm) napolni z ' brezvodnim natrijevim sulfatom (t. j. v prahu) in zamaši z zamaškom iz vate v dolžini 1 cm.
Tako napolnjena cev se spoji s kovinsko sesalko za nogometne žoge.
Kadar se hoče odvzeti arsinov preskusek iz zraka, se zastrupljeni zrak s črpalko vsesava skozi cev, pri čemer brezvodni natrijev sulfat delce arsina zadrži, zrak pa izstopi skozi črpalko na prosto. Nato se cev sname s črpalke, zamaši na obeli koncih in prenese v preiskovalni laboratorij.
21 Ali pa se v lij namesti predmet, ki je domnevno okužen z iperitom.
Posoda za odvzem preskuskov bojnih strupov iz zraka.
Ta posoda (sl. 7) more biti različne velikosti (5 do 10 litrov), in sicer iz kovine ali iz stekla. Na zgornjem in spodnjem delu posode je po ena odprtina z zaklopko.
V trenutku, ko se hoče odvzeti preskusek zastrupljenega zraka, se posoda napolni z vodo in se najprej odpre zgonija, nato pa še spodnja zaklopka; na ta način izteka voda iz posode, ki jo istočasno polni zastrupljeni zrak. Ko izteče vsa voda, se obe zaklopki zapreta, posoda pa se prenese v laboratorij, kjer se zastrupljeni zrak preišče.
Na ta način se more s to posodo odvzeti in preiskati zrak, zastrupljen z arsini ati drugimi ne znanimi bojnimi strupi.
Razen tega se da ta posoda uporabljati tudi kot neke vrste črpalka za vsesavanje zastrupljenega zraka pri določevanju bojnega strupa z uporabo posode po sl. 1 in sl. 2.«	.
Reagenti in delo pri ugotavljanju bojnih strupov na kemijski način.
Za določevanje bojnih strupov z omenjenimi posodami in aparati uporabljamo reagente, t. j. raztopine, prirejene z eno, dvema ali več kemičnimi substancami.
S posameznimi reagenti pa je mogoče pripraviti tudi papirčke za določevanje bojnih strupov, pri čemer je potrebna (namesto 2—5 cm8 tekočega reagenta) mnogo manjša količina reagentov, pa tudi za določevanje bojnega strupa znatno manj časa.
Reaktivni papirčki se pripravljajo takole:
Filtrirni papir se po dolžini pole razreže v ca. lOcm široke kose, ki se prepojijo s tekočim reagentom, ki je v širši posodi (steklena ali porcelanska laboratorijska kadička). Ko se ti kosi posušijo, se razrežejo na manjše dele (1 X 2 do 3 cm) in se do uporabe hranijo v dobro zaprtih steklenicah.
Določevanje klora.
Specifična reakcija V illiers-Fajolle.
Reagent za to reakcijo se pripravi takole:
Vzame se:
100 cm3 nasičene vodne raztopine anilina,
20 cm3 nasičene vodne raztopine ortotoluidina in
30 cm3 ocetne kisline (ledeni ocet). Vse to se zmeša.
Od tako pripravljene raztopine se vlijeta 2 cm3 v posodo (sl. I)83 za določevanje bojnih strupov, nakar je treba dalje ravnati kakor je že bilo razloženo.
S tem reagentom daje klor modro vijoličasto barv o.8*
Določevanje fosgena.
7. Reakcija Kling-Schmutz.
Reagent za to reakcijo se pripravi tako, da se 100 cm3 destilirane vode dodaje anilin (3 g) do nasičenja (v hladu).
Ta reageut daje s fosgenom že pri koncentraciji 1:100.000 belo kristalno oborino simetričnega difenil-karbamida. Tudi ta reakcija se izvaja v posodi po sl. 2.»*
88 Očitno sta mišljeni sliki 2 in 3!
83 Pravilno: sl. 2.
s* Modra barva prehaja postopoma v vijoličasto. — Reakcija je manj občutljiva ko škrobnojodova reakcija, ki pa ni specifična.
35 COCU+iCeHsNHs - 2C«HtNHa • HC1 + C0(NHC«H»)».
Ker je fosgen lahko pomešan s halogeni, ki motij« reakcijo, jih je treba predhodno vpojiti v vati, ki je prp' pojena z raztopino kalijevega jodida in potem posušen«’
2.	Angleška reakcija.
Reaktivni papirčki, prepojeni z raztopino paradn«6' tilaminobenzaldehida in difenilamina, spremenijo p°« učinkom fosgena belo barvo v t e m n o r n m e n o.
Reagent se pripravi takole:
Raztopi se 1 g paradimetilaminobenzaldehida in
1 g difenilamina v 20 cm3 alkohola (95%b
S to raztopino se prepojijo reaktivni papirčki n« spredaj omenjeni način, reakcija pa se izvaja v ustreže1 posodi po sl. 3.
Občutljivost teli papirčkov je 1 :1,000.000. Reakcij« ni specifična.88
Za določevanje difosgena se uporablja reakcij« Kling-Schmutz (kakor za fosgen).
Določevanje klorpikrina.
Reakcija Guillemard-Labat.
Za pripravo reagenta se raztopi 5 g kalij6' vega hidroksida v 100 cm3 alkohola.
Za določevanje klorpikrina se vlijeta v epruvete 2 cm3 zgoraj navedene raztopine, kateri se doda nek«) kristalov resoreina ali timola, nakar se segreje do vretj« in odstavi od ognja. Nato se doda nekaj substance s kh”' pikrinom in ponovno zavre. Barva raztopine se pri tet« izpremeni v rdečo, če je bil dodan resorcin, ozirom« v rumenti, če se je uporabil timol.
Za določevanje klorpikrina v zraku se uporablja ce' z aktivnim ogljem, v katerem se z vsesavanjem zastruP" ljenega zraka adsorbira klorpikrin; to oglje postavim« nato v posodo z zgoraj omenjenim reagentom, ki s p*e barvanjem dokaže klorpikrin.
Ugotavljanje iperita.
Praktično-specifične reakcije.
1.	Iperit daje z reagentom natrijevega jodida bakrovega sulfata37 zaradi nastajanja dijod-dietilsulfi ^ slabo motnost, pri večji koncentraciji pa tudi oborit«5-
Sestava reagentov: Koloidna raztopina bakra in j««1 da št. 1 in št. 2.
Reagent št. 1. V malo vode se raztopi 20 g natri.!6 vega jodida. Nato se doda še 10 kapljic 7-5% raztopi0^ bakrovega sulfata89 in dopolni z destilirano vodo 11 200 cm". Ta raztopina se precedi (prefiltrira).
Reagent št. 1 služi za določevanje iperita v vodi, 1,1 živežu itd.	-e
Reagent št. 2 se dobi, če se reagentu št. 1 dodast« s 2cm3 bistre raztopine arabskega gumija (1:3); ta ,e gent služi za ugotavljanje iperita v zraku.	.j
Občutljivost reagenta. Če je iperita 0 Oo g v zraka, se v nekaj minutah pojavi kosmičasta obori««-
Zaradi katalitičnega delovanja bakrovega sulfata P° teka reakcija tudi v hladu.
39 Tudi klor obarva papirčke rumenorjavo.
37 V izvirniku uepravilno: bakra — jodidu. . .
88 Reakcija po V. Grignardu; poteka v smislu d««’ , substitucije: (CH, • CHsC1)2S + 2 HJ = (CH: • CIUJ)8®^ 2HC1. Nastala kristalinična oborina je rumene barve.
39 Po Sartoriju 1939. in Couillaudu 40 kapljic, r
lopina bakrovega sulfata učinkuje kot katalizator.
^gotavljanje iperita v vodi z reagentom št. 1.
tri ^ Približno 5 cm3 okužene bistre (po možnosti nefil-starane^ v°de se doda 1 cm3 reagenta št. 1. Pri tem pori- n/ ‘ekočina motna, pri večji količini iperita pa nasta-ne ‘Udi oborina.
'ad vsebu.!e okužena voda'0‘2% iperita, se pri na-n'temperaturi pojavi motnost v 10 minutah. se n ° Predhodni ekstrakciji z vodo ali drugim topilom ra, a ‘a način določa i]>erit tudi na živežu, obleki in na Predmetih.
^ Sotavljanje iperita na zemlji, travi, betonu itd.
~ foagentom št. 2 v aparatu Grignard-Rivat.
navza3, zastruPli«na “a se Postavi širši del lija obrnjen Plasl ^Sl’	obodu	‘*ia	se ‘z zunanje strani) nasuje
vij:	Z6mI‘e	*^cni V‘S0*<0- V reagentno posodo se nato
Se n -03 ^ cm3 roagonta št. 2, se posoda dobro zapre in Wnri5ne s črpalko vsesavati zastrupljeni zrak (ca. 40 po-s te'i,ev v minuti). V zadostni koncentraciji daje iperit beiJI ^agentom najprej motnost, nato pa tudi oborino barve (dijoddietilsulfid).
ot<*vljanje iperita v zraku z reagentom št. 2 v aparatu s	Grignard-Rivat
le ^1°Ie izvajali enako kakor ugotavljanje iperita na tleh, a Pri tem treba lij sneti'z aparata. aPrikl ^'‘nkciin M. Obermiller.3' Z raztopino (0'1%) ^da daje iperit v malih koncentracijah zakadi ^i j'*1'1,!3 kompleksne spojine motnost, medtem ko se koncentracijah tvorijo rumenordeče oljnate
Sclir-f rea8en‘ se uporablja pri (detektorju) Draeger-^mi°-er’ aPara‘u za ugotavljanje iperita v zraku, na P' na obleki itd., in sicer takole:
Cevk °dBr‘ino (kovinske) črpalke se namesti steklena na ca 8 s'liko-gelom (glej aparat Draeger-Schrbter, sl. 5), Prekr'"5C? Pa “l 12 lepenke, ki se z njegovim širšim delom .rejo ‘° .zas‘ruPljena tla.33 Ko se z vsesavanjem nabe-Snani|,afe 'Perita v plasti siliko-gela, se cevka s sesalke 8 kg.0,.!11 8e vanjo dokapava (na plast siliko-gela) 5 do v bvi* j*10 raztopine auriklorida. V prisotnosti iperita se ^orim arVnem s'iik0*gelu takoj pojavi rumeno obarvana vodik/; se doda neka.i kapljic razredčene raztopine Hatll0 'ega superoksida ali kalijevega permanganata z stanju r Se reduc‘ra prebitek zlate soli v koloidnem klofjj 'rdeeerjava barva), kompleksna spojina zlatega barve3 Z ‘Peritom pa ostane v obliki obroča rumene g j1? Vstopni strani cevi na plasti siliko-gela.
'Parilo ° raz‘°Pino auriklorida je mogoče dokazati 15 mg v 1 m3 zraka.
Določevanje arsinov.
Ker -	•
Vine • S° reakc'ie za določevanje arsinov dokaj dolgo-sita r„V? komplicirane, je treba vse arsine razen adam-'^»^_Jdoločitve prenesti v laboratorij.
ar pfav: svetlorumene barve.
*°Piria .° lrie‘od‘ A. Schroter se uporablja vodna raz-"'05% aur>klorida 0'1 % ali pa paladijevega klorida
sicer J^krija se izvaja tudi z reaktivnimi papirčki, in dotiku^. PaP‘r^e‘<i prepojen z aurikloridom (10%) ob vitti ki« Akrilom rdečerjav madež, prepojen s paladije-
a.i ^'d°m (0*2 %) pa rumen madež.
°Vžen 1 pa se v lij namesti predmet, ki je domnevno Po iperitu.
Določevanje alifatskih arsinov.
Z raztopino merkuro-nitrata3’ daje
a) metildiklorarsin črnosivo oborino (t. j. kovinski Hg);
b) efildiklorarsin (Dick) belo oborino, ki hitro preide v sivo;
c) klorvinildiklorarsin belo oborino.38
Določevali je aromatskili arsinov.
Reagent Deniges. Reaktivni papirčki, prepojeni s tem reagentom, se v prisotnosti arsinov, oziroma arseno-vodika obarvajo rumeno, nato pa preidejo v rjavo.
Priprava reagenta Deniges. V 100 cm3 destilirane vode so raztopi 1M-55 g živosrebrnega merkuri-klorida, nakar se doda 26 g kalijevega jodida. Raztopina se premeša (da se soli raztopijo) in dopolni z destilirano vodo na 1000 cm3. Tej raztopini se doda še 3%na raztopina merkuri-kloriria do nasičenosti, kar se spozna po nastanku stabilne oborino rdečega živosrebrnega jodida. Nato se doda še nekoliko lojevca in se prefiltrira. S to raztopino se prepoji filtrirni papir, se posuši in razreže ter hrani v dobro zaprti posodi.
Ugotavljanje arsinov s pravkar opisanim reagentom.
V bučo 200 cm3 (Erlenmeyer) se v lije 20 cm3 žveplene kislim1 (brez arzenika) 1 :5; temu se dodasta 2 g čistega cinka (v opilkih), 2 kaplji raztopine bakrovega sulfata (4/100) in cev z arsini. Nato se buča zamaši s preluknjanim plutovinastim zamaškom, ki je na njegovem spodnjem delu obešen reaktivni papirček po Denigčsu. Po desetih minutah porumeni reaktivni papirček, pozneje pa se barva izpremeni v temnorjavo.
Določevanje adamsita se vrši z žvepleno in solitrno kislino, pri čemer se dobiva modra barva.33
I gotavljanje eianvodikovc kislino.
Specifična reakcija — berlinsko modrilo.
Priprava reagenta. Za to reakcijo sta potrebni dve raztopini:
a) 10% raztopina ferosulfata in
b) alkalna raztopina Seignettove soli (80 gr kalij-natrijevega tartrata, 10 gr natrijevega hidroksida in 100cm3 destilirane vode).
Pri določevanju cianvodikove kisline se zmeša 10 cm* alkalne raztopine Seignettove soli in 5 cm3 raztopine ferosulfata. Z nastalo raztopino se prepoji trak filtrirnega papirja (5X1 cm) in se namesti v zastrupljeno atmosfero. Po kratkem času se ta filtrirni papir izpostavi učinkovanju par solne kisline. Če je bila koncentracija cianvodikove kisline v zraku zadostna, se papir obarva zeleno-m o d r o.
Ugotavljanje ogljikovega monoksida.
Specifična reakcija. Pri učinkovanju ogljikovega monoksida na reaktivni papirček, prepojen z 1% raztopino paladijevega klorida, se barva papirja izpremeni v sivo.37
31 Mišljena je slabo solitrnokisla vodna raztopina.
33 Bela barva oborino so spremeni v sivo, toda šele v 12 urah.
33 Reakcija temelji na prisotnosti difenilamina (kot onečiščenje), ki daje z žvepleno raztopino v prisotnosti solitrne kisline modro barvo.
37 Po angleškem patentu 341.200 se uporablja v la namen sveže pripravljena zmes (1:1) 0-5% raztopine paladijevega klorida in 5% raztopine natrijevega acetata.
Določevanje ogljikovega monoksida na ta način se izvaja v posodi po sl. 3.
c)	Fiziko-kcmijsko ugotavljanje bojnih strupov.
Je več aparatov za določevanje bojnih, strupov s fi-ziko-keinijskimi reakcijami; temeljijo v glavnem na istih načelih, t. j. uporabljajo učinkovanje sproščene topline, nastajajoče pri spajanju kemičnih individuov s kisikom iz zraka v prisotnosti katalizatorja.
Med take aparate štejemo n. pr.:
Toksimeter »Gnasco«, ki nam služi za določevanje ogljikovega monoksida in sestoji iz steklene cevi, ukrivljene v obliki črke »U«. Oba kraka se končujeta v kroglo iz tankega stekla, v cevi pa je obarvana tekočina.
lina obeh krogel je obdana s platinsko gobo. Cev je pritrjena na deski, ki je razdeljena po enotah (skala).
Ko se hoče ugotoviti prisotnost ogljikovega monoksida v zraku, se aparat namesti v zastrupljeni atmo-sferi; v prisotnosti platine na krogli se ogljikov monoksid spaja s kisikom iz zraka. Pri tem spajanju sproščena toplota segreva zrak v notranjosti krogle, ki se zato razteguje in potiska obarvano tekočino v drugem kraku cevi više. Na skali so odčita množina ogljikovega monoksida v preiskovanem zraku.
C.	Organizacija službe za uničevanje bujnih strupov.
Bojni strupi se morejo več ali manj časa držati na mestu, kamor so bili vrženi ob sovražnem napadu iz zraka; posebno dolgo se držijo iperit, levvisit in drugi. Zato je neogibno potrebno, da se takoj, po vsakem napadu z bojnimi strupi, prične njih sistematično uničevanje, t. j. čiščenje ulic, poslopij, živeža in podobnega, da ne bi nastopilo nezaželjeno zastrupljenje ljudi in živali.
Oddelki za uničevanje bojnih strupov.
Delo pri uničevanju bojnih strupov se poveri posebno ustanovljenemu oddelku, Id je sestavljen iz moških in žensk, lej so se že v mirnem času izvežbali za opravljanje teh dolžnosti. Ti oddelki so na postajah za uničevanje bojnih strupov in se delijo na postajno osebje in na osebje patrulj za uničevanje bojnih strupov.
Vse osebje, tako postajno kakor tudi patruljsko, mora biti popolnoma zdravo in se izbere zlasti za patrulje izmed moških, ki niso vojaški obvezniki, osebje za postajo pa tudi izmed žensk.
Osebja ene postaje mora biti 8 do 22 oseb skupaj z vodjo. Vse to .osebje tvori postajo, ki se deli po potrebi na dve do tri patrulje.
Vodja patrulje mora bili kemik, zdravnik ali lekarnar.
To osebje za uničevanje bojnih strupov ima svoj sedež v raj on s k i postaji, v kateri mora biti razporejeno vse osebje za sanitetno in kemijsko službo (za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov). Območje tega osebja je v rajonu postaji' za prvo poipoč. (Večja mesta imajo več takih oddelkov, pač po številu rajonov.)
Osebje postaje mora biti opremljeno s sredstvi oseb-ne zaščite pred bojnimi strupi (maska, kompletna zaščitna obleka) in s potrebnim materialom in sredstvi za delo pri uničevanju bojnih strupov.
Poleg tega mora imeti vsaka postaja vsaj po en izolacijski aparat.
Dolžnosti osebja postaj za. uničevanje bojnih strupov, oziroma za čiščenje ulic, hiš itd.
Taka postaja ima nalogo, da odide takoj po sovražnem napadu z bojnimi strupi, razdeljena na patrulje, na
zastrupljena mesta (o lem je obveščena po osebju postaj® za ugotavljanje bojnih strupov), da zaznamuje vsa zastrupljena mesta ulice, poslopja in zabraui dohod i'1 prehod čez taka mesta, dokler niso očiščena.
Zastrupljena mesta se običajno označijo s tablicami z napisom:	Prepovedan preljod — zastrupljeno ozem-
lje! ' ali pa z barvastimi zastavicami. (Ta služba se lahko organizira tudi pri privatnih podjetjih.)
Material in sredstva za uničevanje bojnih sirupov.
(Glej prilogo: Pregled 11, V in VI.)
N a č in u n i č e v a n j a h o j n i h st r u p o v.
1. Uničevanje bojnih strupov s kratkotrajnim
učinkovanjem.
Za uničevanje bojnih strupov s kratkotrajnim učinkovanjem (klor, fosgen, cianvodikova kislina itd.) i° upoštevno:
t. prezračevanje, ki je lahko:
a) naravno — na prostem zraku, napravlja*1!1 prepiha in izpostavljanje soncu, in
b) mehanično — z ventilatorji.
2.	nevtraliziranje. bojnih strupov s kemičnimi sr®®" st vi, ki se uporablja, če naj se bojni'strup čimprej ° pravi iz zastrupljenega prostora, zlasti če je koncent*8' cija strupa velika, vremenske razmere pa neugod**e (hladno, deževno).
Da bi se tako prvi kakor tudi drugi način linice'8 nja bojnih strupov s kratkotrajnim učinkovanjem posp ' šil, je treba zanetiti ognje, ker tako bojni strup žara 1 zvišane temperature hitreje izhlapeva.38
2. Uničevanje bojnih strupov z dolgotrajnim
učinkovanjem.
Za uničevanje bojnih strupov z dolgotrajnim ličink® vanjem (klorpikrin, iperit, levvisit td.) je upoštevno:
1. prezračevanje — naravno in mehanično, in .
2. nevtraliziranje bojnih strupov s kemictH®* sredstvi.	..
Uničevanje bojnih strupov dolgotrajnega učinkovanj z uporabo prezračevanja je počasno in uporabljamo za _ večinoma kemična sredstva za njihovo uničevanje (ne traliziranje).
3.	Kemična sredstva za uničevanje (nevtralizirani®) bojnih strupov.
Kemična sredstva za nevtraliziranje bojnih strup®' so lahko: alkalna, reducirajoča in oksidirajoča, in si®
za kisline...........................alkalije,	*
za oksidirajoče snovi. .... reducirajoče subslan® ' za reducirajoče snovi .... oksidirajoče substad®
dihalna sredstva za nevtraliziranje bojnih strupu''
Od alkalnih sredstev za nevtraliziranje bojnih pov se uporabljajo: natrijev hidroksid, natrijev karbo in milo.
Oksidirajoča sredstva za nevtraliziranje bojnih strup0^
Od oksidirajočih sredstev za nevtraliziranje strupov se uporabljajo: kalijev permanganat in hip°lv riti (klorovo apno, natrijev hipoklorit in kloramin)*
38 Zažiganje ognjev v omenjene namene v prost°J^ kjer je to mogoče in dopustno, posebno na odprtih ^ jih, omogoča segrevanje zračnih plasti, kar Povzr.j0, močne zračne toke in prepihe z znatno učinkovito*
RPudrajoča sredstva za nevtraliziran jo bojnih sirupov.
Od reducirajočih sredstev za nevtraliziranje bojnih s ‘upov se.uporabljajo: žveplena jetra, natrijev liiposulfit 111 mastne kisline z dvovezjo.
' Da bi zgoraj navedena sredstva kar najuspešneje "cinkovala pri uničevanju (nevtraliziranju) bojnih stru-|)0V> se morejo pripraviti z eno, dvema ali več teli razlo-?13> ki imajo istočasno reducirajoči in alkalni učinek a,> D j. treba je pripraviti polivalentno raztopino.
Jako se morejo n. pr. sestaviti teh' raztopine:
Raztopina hiposolvay: 475 g kristalnega natrijevega a*bonata se raztopi v 1000 cm3 vodeč"1
Ta raztopina učinkuje alkalno in se uporablja za evtraliziranje klora in cianvodikove kisline.
1 Raztopina žveplenih jeter: 240 g žveplenih jeter in ^ CIn! močne milnice se dopolni z vodo do lOOOcm3.
J^nutku uporabe se la raztopina razredči z vodo na . litrov (namesto milnice se lahko doda 50—55 g natri-e£a hidroksida).
la raztopina učinkuje reducirajoče, sulfurirajoče in kalno in se uporablja za nevtraliziranje klora, fosgena, . 0rpikrina, difosgena, bromacetona in klor-, brom- in
l°ubenzila.
. Rasa klorovega apna: S klorovim apnom in vodo si' fravi kolikor le mogoče gosta kaša (navadno v raz-"erju 1:8).
, Ta kaša učinkuje oksidirajoče in alkalno in si' upo-hl.ta za nevtraliziranje iperita in arsinov.
°Pila za Čiščenje bojnih strupov z raznih predmetov.
v ?« topil so za la namen upoštevui: nafta, petrolej, 0l>zin in alkohol.
Delo pri čiščenju bojnih strupov z zemljišč, ulic, poslopij itd.
'vaje zemljišč in ulic, zastrupijenili z bojnimi sirupi.
s, a) 2 bojnimi strupi kratkotrajnega učinkovanja zapre U T1 > e n o zemljišče se čisti na ta način, da se se	Prehod in postajanje na takih mestih, dokler
j °jni strup ne razgubi v ozračju, oziroma dokler se ,est° ne prezrači.
(in ^ ^ bojnimi strupi dolgotrajnega učinkovanja (l_ 1 Ud.) z a s t r u p 1 j e n o z e m 1 j i š č e se najprej Por *n se Prepove prehod; nato pa se posuje, če je Pito°Zn0’ 8 klorovim apnom. Če ni porozno, pač pa kam-s ’ .te predhodno treba bojni strup (iperit) potresti Vnj . 0rn’ žganjem ali zemljo, v kar se bojni strup v le; ko se vse to odstrani, se posuje klorovo apno
Prahu.
r6) *'iat° se zemljišče ali kamniti teren polije (t. j. izpe-Hl0l.* v°do, da se ostanek iperita (odplavi ali) če je
»a
^a prodrl globlje v zemljo in razpoke, hidrolizira. Praksi se porabi navadno 1 kg klorovega apna
10
lll_ zemljišča, za kamniti teren pa trikrat večja e^ina.111
le v Duienjeno raztopino imenuje francosko navodilo Pinoft^. Pod imenom hipo-Solway pa navaja razto-tltiou n- nalrijevega karbonata in fiOOg natrijevega ««ata v 15 litrih vode
V) p
ž ipei,. 0samezna navodila predpisujejo 0‘5 kg za 1
°® zastrupljenega terena; praksa pa je pokazala,
m-
Klorovo apno se potresa z ročnimi ali voznimi raz-sipalniki.
Če je treBa očistiti le majhen del ceste in prehoda, pa ni klorovega apna pri rokah, se taka mesta pokrijejo z neprepustnimi pregrinjali (odejami) ali pa se odkoplje plast zemlje in odmeče v smeri vetra. Po prehodu se teren očisti.
Če je zemljišče obraščeno z visoko travo ali grmovjem, se uničuje iperit (na njem) s požiganjem s posebnim gorilnikom, ker bi za tako vrsto zemljišča bila potrebna zelo velika množina klorovega apna.
čiščenji' ulic. zastrupljenih z bojnimi strupi.
a) Če gre za bojne strupe s kratkotrajnim učinkovanjem, je postopek isti, kakor pri čiščenju teh bojnih strupov na zemljiščih.
b) Čiščenje ulic, ki so zastrupljene z iperitom (z bojnimi strupi dolgotrajnega učinkovanja), pa je treba vršiti tako, da se ulice najprej polijejo z vodo, natp pa se po njih posuje klorovo apno v prahu z razsipalniki (če jih ni pa z ročnimi lopatami).
čiščenje prostorov v poslopjih, zastrupljenih z bojnimi
strupi.
a)	Če so prostori (sobe) zastrupljene z bojnimi strupi kratkotrajnega učinkovanja, je treba odpreti vsa vrata in okna, da se kar najhitreje prezračijo. Prezračevanje pa se da pospešiti z ventilatorjem (če je) in z zažiganjem ognjev.
Poleg prezračevanja je upoštevno tudi razprševanje raztopine žveplenih jeter (razpršilke tipa Verinorel« in podobne).
h) Če so prostori zasl rit pl jeni z iperitom ali kakim drugim bojnim strupom dolgotrajnega učinkovanja, se čistijo takole:
1. Prazni prostori se prezračijo z ventilatorjem in zažiganjem ognjev, stene pa se prepleskajo s kašo klorovega apna; končno se prostor dobro prezrači.
2. Če je v prostoru pohištvo, se (po možnosti) odnese iz prostora, stene in tla pa prepleskajo s kašo klorovega apna in tako pustijo nekaj časa radi reakcije; nato pa se poškropi prostor z raztopino Javellove vode (natrijev hipoklorit). Ves čas čiščenja morajo biti okna in vrata prostora odprta.
c) Zunanje stene poslopja (fasada), ki so zastrupljene z iperitom, se čistijo s tem, da sd prepleskajo s kašo klorovega apna, nato-pa izperejo z vodo.
Čiščenje prevoznih sredstev, zastrupljenih z bojnimi strupi.
(Nosilnice, sanitetni vozovi, vagoni itd.)
a)	Čiščenje nosilnic, zastrupljenih z bojnimi sirupi.
1.	\osilnice. zastrli pl jene s bojnimi strniti kratkotrajnega učinkovali ja se čistijo tako, da se izpostavijo krajšemu ali daljšemu prezračevanju (1 do 2 uri) na prostem zraku oziroma na soncu.
da je potrebno 1.‘5 kg za l m-, če je zemljišče izdatno zastrupljeno.
Prah klorovega apna zmanjšuje zaščitni učinek cedila maske!
Uničevanje iperita se izvede posebno v travnatem in grmičastem terenu z zažiganjem pomožnih sredstev, kot n. pr. slame, ali pa mešanice petroleja (70°/o) in nafta oz. kakega goriva, ki razvija visoko toploto.
Kovinski deli nosilnic morajo biti vedno namazani z vazelinom.
2. Nosilnice, zastrupljene s parami dofgotrajno učinkujočih bojnih strupov (iperit itd.), se čistijo z izpostavljanjem krajšemu ali daljšemu prezračevanju na prostem zraku in soncu.
3. Čiščenje nosilnic, zastrupljenih s kapljicami dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov (iperit itd.), je dokaj zapleteno in obsega čiščenje platna, čiščenje lesenih in čiščenje kovinskih delov.
Ce se da platno sneti z nosilnice, se sname in opere z vodo in milom. Ce se platno ne da sneti z nosilnice, ga je treba skrtačiti z 10% kašo klorovega apna, nato pa oprati z vodo in posušiti na prostem zraku.
Ce ni pri rokah niti eno teh sredstev, se platno lahko prezračuje na prostem zraku in soncu toliko časa, da ni več čutiti vonja po iperitu.
Lesene dele nosilnic je treba čistiti s stalnim izpiranjem s toplo vodo, pri čemer je treba neprestano drgniti zastrupljeno mesto s krtačo, grobo cunjo ali podobnim.
Razen lega načina je upoštevno tudi prepleskanje lesenih delov nosilnice s kašo klorovega apna (1:3).
Kovinski deli nosilnice se čistijo s topili (nafta, petrolej itd.), nakar jih je treba namazati z vazelinom.
Ce ni topila, se uporablja kaša klorovega apna.
b)	Čiščenje sanitetnih voz, zastrupljenih z bojnimi strupi.
1. Sanitetni voz, zastrupljen s kratkotrajno učinkujočimi bojnimi strupi, se čisti s prezračevanjem (ob odprtih oknih in vratih).
2. Sanitetni voz, zastrupljen z bojnimi strupi dolgotrajnega učinkovanja (z iperitom itd.), se čisti z umivanjem z vodo (po možnosti toplo), nato pa se prezračuje vsaj 24 ur.
3. Sanitetni vagoni, zastrupljeni z bojnimi strupi, se čistijo tako, kakor sanitetni vozovi.
čiščenje obleke, perila in odej, zastrupljenih z bojnimi
strupi.
a) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s kratkotrajno učinkujočimi bojnimi strupi, se čistijo tako, da se izpostavijo prezračevanju za krajši ali daljši čas (kar je odvisno od tega, koliko časa so bile v zastrupljenem prostoru, oziroma v zastrupljenem ozračju).
Vsi ti predmeti se lahko občasno tudi iztepajo.
b) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s paro bojnih strupov dolgotrajnega učinkovanja (iperit itd.), se čistijo s prezračevanjem 48 ur (po potrebi tudi dalj časa). Upoštevno je tudi pranje teh predmetov s toplo vodo in milom.
c) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s kapljicami dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov, se lahko čistijo:
1. z enournim kuhanjem v vodi, kateri je dodano milo (2°/o) ali pa kristalna soda (1 °/o);
2. z 1 % do 2urnim učinkovanjem vodene pare v dezinfekcijskem aparatu.
V poslednjem primeru mora biti obleka suha in vsak kos zase razprostrt.
čiščenje osebnih zaščitnih sredstev, zastrupljenih z bojnimi strupi (maska in kompletna zaščitna obleka).
a) Maske, zastrupljene s kratkotrajno učinkujočimi bojnimi strupi, se čistijo s prezračevanjem na prostem zraku.
b) Maske, zastrupljene s paro in kapljicami bojnih strupov dolgotrajnega učinkovanja.
Pri čiščenju (civilne) maske se upoštevajo: naličnica, cedilo (filter) in kovinska Škatla.
Naličnice, zastrupljene s paro bojnega strupa 2 dolgotrajnim učinkovanjem, se čistijo s tem, da se izpostavijo učinkovanju gorkega zraka, če ga ni pa za kra,lsl ali daljši čas prezračevanju na prostem zraku.
Cedila, zastrupljena s paro bojnega strupa z dolgotrajnim učinkovanjem, se čistijo s prezračevanjem.
Škatle za spravljanje maske, zastrupljene s pa)'0 dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov, se tudi čisti]0 s prezračevanjem.
Čiščenje naličnic, zastrupljenih s kapljicam1 bojnega strupa z dolgotrajnim učinkovanjem, je zaman-Tako naličnico je treba uničiti.
Cedila (kovinski del), ki so zastrupljena s kaplji))' mi dolgotrajno učinkujočega bojnega strupa, se čisti)0 s petrolejem, nafto itd. (pri tem je treba posebno paziti, da ne prodre tekočina v notranjost cedila).
Škatle za spravljanje maske, zastrupljene s kapljica' mi omenjenih strupov, se čistijo kakor cedila.
Čiščenje zaščitne obleke, zastrupljene z bojnimi strup1-
a) Zaščitna obleka (jopič in hlače ali kombinacija; rokavice in škornji), zastrupljena z bojnimi strupi kratkotrajnega učinkovanja, se čisti s prezračevanjem na prostem zraku in soncu.
b) Zaščitna obleka, zastrupljena s paro dolgotrajn0 učinkujočih bojnih strupov, se čisli s prezračevanjem na prostem zraku.
Zaščitna obleka, zastrupljena s kapljicami dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov (iperit itd.), se či**1 takole:
1. Jopič in hlače ali kombinacija se posujejo s ki0' rovim apnom v prahu, ko se je predhodno večji de iperita posrebal z vato ali cunjo, in se tako pustijo 1° do 15 minut. Nato se obleka dobro iztrese in dene zračit-
2. Rokavice se nataknejo na roke, se z njimi zagra*11 nekaj klorovega apna v prahu in se dobro odrgne ena rokavica ob drugo (kakor pri umivanju rok).
3. Škornji se čistijo kakor jopič in hlače.
Čiščenje lesenega in kovinskega materiala, zastrupljene? z bojnimi strupi.
a) Leseni material, zastrupljen z bojnimi strupi, čisti kakor je navedeno pri čiščenju lesenih delov n°" silnic.
b) Kovinski material, zastrupljen z bojnimi strup1' se čisti kakor je navedeno za kovinske dele nosilnic.
Čiščenje hrane in vode, zastrupljeno z bojnimi strup1.
Problem čiščenja hrane, zastrupljene z bojnimi str)' pi, je zelo težak in zapleten in se mora zato vse ukreni*1* da se prepreči zastrupljanje živeža.
Rojni strupi morejo zastrupiti živež: a) s prodiranjem v obliki pare in 1 f)) z oškropljenjem (zelo line drobne kapljice).
^a čiščenje živeža, zastrupljenega z bojnimi strupi, s° upoštevni:
b prezračevanje ob navadni temperaturi,
. . -• prezračevanje ob izpostavljanju vi.soki tempera-'uri in
hidroliza.
Živež, zastrupljen s klorom, se čisli s prezračevanem pri navadni in zvišani temperaturi (t. j. s praženem) in s hidrolizo (t. j. s kuhanjem v vodi). Nastalo 0 n° kislino je treba nevtralizirati.
Če so mast, mleko, sadje, zelenjava, tobak in začimbe ^Postavljeni velikim koncentracijam klora, in to dalj asa> imajo tudi po čiščenju slab okus.
živež, zastru pl jeti s fosgenom, se čisti s prezračevalni ob navadni in zvišani temperaturi, z umivanjem in tanjeni v vodi (solno kislino je treba nevtralizirati).
. Živež, zastrupljen z difosgenom, se čisti kakor pri
°sgenu.
, Meso, zastrupljeno s tekočim difosgenom (v obliki aPljic), se ne da očistiti. Ravno tako tudi ne vlažen °ak, ki ima neprijeten vonj tudi po čiščenju.
* Živež, zastrupljen s klorpikrinom, se čisti s prezra-vanjeni pri navadni in zvišani temperaturi, dalje s ku-anjem in praženjem.
Sn •' iCa' zastrupljena s kapljicami klorpikrina, se ne le.io uporabljati za jed.
j. f °bak, zastrupljen s klorpikrinom, ima tudi po či-etliu neprijeten okus.
(p,, čiščenje živeža, zastrupljenega z iperitom, je zelo zko. Tako n. pr.:
Q Meso, na katero so padle kapljice iperita, je treba j re.Zali in uničiti; ostanek pa, na katerem ni niti sledu ie *reba umiti v razredčeni raztopini kalijevega wman8anata, nato kuhati in peči (pražiti) in šele po-u Porabiti za hrano.
sta	in ostalo pecivo. Z iperitom zastrupljena me-
tin 16 l.rel)a odstraniti in uničiti, ostanek pa prezračiti in rabiti za hrano živalim, p, C,6 ie moka zastrupljena s parami iperita, jo je treba iaevSei.ali in premešavati, da se prezrači. Jako moko je Sa*i z dvema ali tremi deli nezastrupljene moke.
Vos- omP*r> ki je zastrupljen, je treba umiti v gorki '> Prekuhati in uporabiti za živino.
čin ^Ui<a' mleko, saclje, zelenjavo, tobak, manjše koli-' s°li< začimbe in podobno je treba uničiti.
%
' iščenje hrane, zastrupljene z le\visitoin.
»ito Za®truP1ieno množino živeža, zastrupljenega z lewi-0 'e treba brezpogojno uničiti. To velja tudi za vse
a'e arsine.
(tščeuje vode, zastrupljene z bojnimi strupi.
ali Ji Ce ie v°da zastrupljena s fosgenom, difosgenom kisip °'°ni’ *° 'e treba prekuhati, pri tem nastalo solno 0 Pa nevtralizirati.
2. Ce je voda zastrupljena s klorpikrinom, ga je treba mehanično odstraniti, nato pa vodo precediti skozi aktivno oglje. Očiščeno vodo je treba dati pit najprej živalim in šele potem ljudem. Vendar je lo vedno tvegano.
3. Ce je voda zastrupljena z malimi količinami iperita, se iperit more mehanično odstraniti, nakar se precedi voda skozi aktivno oglje (da vpije ostanke iperita); nato se voda skuha ali pa se dodajo oksidacijska sredstva (klorovo apno, kalijev permanganat), toda sam6, če v vodi ni tekočega iperita. Vendar je uporaba take vode tudi po čiščenju vedno tvegana.
Z raztvarjenjem iperita nastalo solno kislino je treba nevtralizirati.
4. Ce je voda zastrupljena z arsini, se nikakor ne sme uporabljati.
1). Zaščita ljudi, živali in živeža pred bojnimi strupi,
a)	Osebna zaščita ljudi.
Za osebno zaščito ljudi in živali pred učinki bojnih strupov so upoštevni: maska, zaščitna obleka in izolacijski aparat.
Maska ščiti dihalne organe, oči in lice pred bojnimi strupi s tem, da preceja (filtrira) vdihani zrak, t. j. zadržuje bojni strup, čisti zrak pa prepušča v pljuča.
Maska je uporabna kadar koncentracija bojnega strupa v zraku ni velika, namenjena pa je vsakemu posamezniku.
Zaščitna obleka (obleka, obuvalo in rokavice) ščiti celo človeško telo oziroma kožo pred učinki bojnih strupov iz skupine mehurjevcev in je namenjena osebju posebnih oddelkov, ki opravljajo specialne dolžnosti.
Izolacijski aparat ščiti dihalne organe in lice pred učinki bojnih strupov in je namenjen osebju posebnih oddelkov pri opravljanju specialnih dolžnosti. Kdor nosi tak aparat, je popolnoma izoliran od zunanjega zraka, ker vdihuje kisik, ki je v aparatu (stisnjen v jekleni posodi).
Izolacijski aparat se uporablja pri večjih koncentracijah bojnih strupov (sl. 17).
Opis maske: Večina prebivalstvu namenjenih mask sestoji iz miličnice in cedila (filtra). Za sestavni del maske se šteje tudi še škatla iz pločevine ali torbica, v kateri se maska hrani in prenaša.
Naličili ca je del maske, ki se namešča na lice, Navadno prekriva polovico čela in prehaja ob strani mimo ušes do podbradka (blizu grla); pritrjuje se na glavo s trakovi. Ti trakovi so lahko elastični (iz gumija) ali pa iz dvojnega platna, v katerem so jeklene vzmeti, ki naj po potrebi trakove raztezajo.
Tvorivo za izdelavo naličnic je impregnirano bombaževo platno, tlačeni gumi ali usnje.
Na naličnici je v višini oči dvoje okenc za gledanje. Ta okenca morajo biti iz celofana*1 ali pa iz triplex-stekla (sestavljena iz treh plasti: zunanji dve sta stekleni, srednja pa iz acetilne celuloze), ki se težko razbije. Ce se okenca strejo, drobci stekla ne odpadajo, temveč ostanejo še nadalje na okencu.
41 Pravilneje: iz celona.
Ker se okenca zaradi neenake zunanje temperature tu temperature pod masko zarosijo, se nameščajo z notranje strani naličnice posebni brisači (t. j. cevi), usmerjeni proti okencem, da jih brišejo. Orošena okenca se brišejo namreč tako, da prihaja (skozi cedilo in) skozi brisače zunanji zrak, ki je bolj suh od izdihanega.
Brisači so lahko različne oblike. Pri naši civilni maski sta brisača dve gumijasti cevi ali dva kanala (t. j. v gumijasti steni naličnice), ki sta usmerjena proti okencem (z notranje strani naličnice).
Kot pomožno sredstvo zoper orošenje okenc je navadno upoštevno glicerinsko milo.
Naličnica mora imeti tako obliko, da je prostor med njo in licem (tkzv. mrtvi prostor) čim manjši. S tem se namreč prepreči nabiranje večje množine (izdihanega) ogljikovega dioksida (C0a) pod naličnico, po katerem bi mogle nastati motnje pri dihanju.
Naličnice se navadno izdelujejo v treh velikostih: majhne, srednje in velike.
Na spodnjem delu naličnice je osnova (baza) iz kovine ali umetne smole, v kateri je nameščen izdihalni ventil.
V osnovi naše civilne maske M33 je tudi vdihalni ventil. Pri maski »Nebojša« je vdihalni ventil v cedilu.
Na osnovi je tudi odprtina z navoji, v katero se privija cedilo.
Cedilo (filter) je iz pločevine in ima obliko zoženega valja s prostornino ca 300 cm3.
Na zgornjem delu cedila je odprtina z navoji, s katerimi se cedilo privija v osnovo.
V cedilu so dve ali tri plasti, ki zadržujejo bojni strup zato, da bi samo čisti zrak prišel v pljuča. Te plasti so sledeče:
protiarsinska (mehanična) plast,
plast aktivnega oglja (fizikalna) in (če je tudi tretja plast) plast diatomita (kemična plast),
1. Protiarsinska plast (mehanična, ki zadržuje poleg arsinov še nekatere druge bojne strupe) je lahko izdelana iz volne, bombaža, alfa-celuloze, papirja ali azbesta. Ta plast zadržuje fine drobne delce ultra-mikroskopske velikosti.
Omenjene snovi zadržujejo bojne strupe s tem, da so vmesni prostori (med posameznimi vlakni) manjšega premera kot je velikost delcev bojnega strupa.
2. Plast aktivnega oglja (fizikalna) zadržuje na fizikalni način bojne strupe v obliki plina, pare ali tekočine. Ta lastnost aktivnega oglja temelji v njegovi veliki adsorbcijski zmožnosti. Aktivno oglje je torej značilno po veliki »notranji površini< in po lasovi-tosti (kapilarnosti).
Kot surovine za izdelovanje dobrega aktivnega oglja (z obilico ogljika) se uporabljajo: lupine kokosovega oreha, koščice sadja, rjavi premog, les, šota itd.
3. Plast diatomita (kemična) vsebuje kemične substance, ki zadržujejo bojne strupe s tem, da jih Z reakcijami kemično vežejo. Za ta sloj se uporablja navadno nevtralna snov (diatomit) kot nosilec teh substanc.
Kemične substance, s katerimi se diatomit navadno prepaja, so (za nevtraliziranje klora, fosgena, bromace-
tona) kalijev hidroksid, (za fosgen) urotropin, (za cian-vodikovo kislino) nikljeve soli, (za solzivce) ricinovo olje itd.
Izolacijski aparati.
Načelo uporabe takega aparata je v tem, da kdor ga nosi in uporablja, ni v nikaki zvezi z zunanjim zrakom, temveč vdihava kisik, ki je v jekleni posodi aparata, ali pa kisik, ki se v njem razvija iz kemičnih substanc (sl. 17).
Najnovejši izolacijski aparati sestoje iz nalicnicOi dveh gumijastih rebrastih cevi, jeklene posode (posoda prostornine 1 1 vsebuje ca. 150 1 kisika pod pritiskom 150 atmosfer), kovinske škatle s kalijevim hidroksidom in gumirane dihalne vreče.
Kako se uporablja izolacijski aparat.
Ko se namesti aparat na hrbet, se odpre zaklopk*1 posode s kisikom, naličnica pa se namesti na lice. Kisik prihaja iz jeklene posode (skozi redukcijski ventil) v dihalno vrečo, odtod pa skozi vdihalni ventil (ki je v ko-vinasti ventilski celici) v gumijasto rebrasto cev, P° kateri prihaja pod naličnico maske in nato v dihalo* Ob izdihu se neuporabljena množina kisika vrača i pljuč po drugi cevi skozi izdihalni ventil (v kovinastj celici) v kalijevo patrono, v kateri kalijev hidroksi vpija iz pljuč privedeno vlago in ogljikov dioksid, p^e' čiščeni kisik pa se vrača v gumirano dihalno vrečo* Tu se kisik meša s kisikom, dotekajočim iz jeklene p°' sode, odhaja zopet v gumijasto cev itd. ,
Pri izolacijskih aparatih novejšega tipa se uravnava dotok potrebne količine kisika iz jeklene posode avtomatsko (in je nekoliko drugače usmerjen).
Izolacijski aparati so prirejeni tako, da ostane človek s količino kisika, ki je v eni jekleni posodi, v za' strupljenem prostoru eno uro42, če dela.
Zaščitna obleka (obleka, obuvalo in rokavice).
Za zaščito celega človeškega telesa oziroma koz® pred učinkovanjem bojnih strupov iz skupine mehurje'’ cev (levvisit, iperit) se uporablja posebna oblika, tkz | zaščitna obleka.
1. Obleka. Zaščitna obleka je lahko izdelana i* dveh delov (jopič in hlače) ali iz enega dela (konibina cija). Kot tvorivo za izdelavo zaščitnih oblek se la'1 uporablja:
a) bombaževo platno, prepojeno z lanenim oljem 11 naknadno oksidirano;
b) gumirano platno ali pa sam gumi. Zaščitna ka, izdelana iz tega tvoriva, ščiti kožo dalj časa kot P obleka iz platna, prepojenega z lanenim oljem.
2. 0 b u v a 1 o. Za zaščito nog pred mehurjevci $e uporabljajo gumijasti škornji.
3. R o k a v i c e. Za zaščito rok se uporabljajo roks' vice, ki so izdelane iz bombaževega platna, prepojene^ z lanenim oljem, ali pa iz gumiranega platna ozir°
iz gumija.
Rokavice se izdelujejo v navadni obliki ali Pa obliki palčnikov, kar je odvisno od namena, za katereg so določene.
42 Po Wirtk-Muntschu tudi 2 uri.
Pouk o pravilnem nameščanju maske.
Pa maska dobro ščiti pred bojnimi strupi, mora biti P^vilno nameščena. To se doseže z vajo.
Namešča (nadeva) se maska na lice takole:
. Maska se vzame iz kovinske škatle, v kateri je shra-JJiena, in se privije cedilo na osnovo (če ni že privito).
- ato se pregledata oba ventila: vdihalni in izdihalni.
® inia maska obešalni trak (ki služi za obešanje maske okrog vratu), se trak namesti okoli vratu. S palci obeh r°k se raztegnejo čelni in temenski trakovi, glava se naf?ne rahlo
nazaj, pri tem pa se brada čim globlje takne v spodnji del naličnice. Obenem se temenski 1 akovi potegnejo čez glavo. Ce ima maska poseben vrat-111 trak, se tudi ta pritrdi. Na ta način je maska pravil-110 aameščena na obraz.
^'e je maska oziroma naličnica dobro nameščena 8 obraz, morajo biti trakovi napeti, a ne zviti, tudi °bovi maske nikakor ne smejo biti podvihani. Naličnica e mora popolnoma prilegati in ne sme pre-PUsčati zraka ob robovih. To se kontrolira takole: Cedilo laaske se vzame iz osnove (naličnice), z dlanjo se zapre ■ prtina na osnovi in se globoko vdihne zrak. Če z rio-.ene strani ne uhaja zrak pod naličnico in se naličnica ssno privije k licu, pomeni to, da je maska dobro naučena in da se ni treba bati, da bi mogel zastrupljeni ‘flk vdirati ob robovih.
Snema se maska z lica takole: Osnova se pri-e z roko in se z gibom navzgor maska potegne z glave inia maska vratni trak, ga je treba poprej odpeti).
Vaje v dolgotrajnerh nošenju maske.
j Ner mora skozi cedilo vdihani zrak iti skozi dve ali 1 Plasti (o katerih je bilo že govora), povzroča cedilo aske pri dihanju neki upor in se mora oseba, ki masko .^Porablja, temu uporu privaditi. To se doseže s pogosto Vaianimi vajami, pri čemer se nosi maska najprej 5, 1,810 10, 15... minut.
ge ^Meg odpora pri dihanju se pod masko pojavlja ^&k neug°dje zaradi naličnice, ki ovira nevajeno osebo ti 0 7-aradi povečanega potenja kakor tudi zaradi pri-a trakov na glavo.
itia n P°st°pnimi vajami oziroma s privadbo na nošenje ske pa se vse je Ueugodnosti znatno ublažijo.
„	^ r e g 1 e d maske. Ker se cedilo maske po daljši
kj več ali manj nasiti, je potrebno, da se kdaj pa jjog-l Pugleda. To je dolžnost poklicanih oseb; toda tudi kad* GC maske sam mora cedilo premeniti (nadomestiti), lre^ar začuti skozi cedilo vonj bojnega strupa. Zato ,ie a nneti rezervno cedilo. vdil ^>azen cedila je kdaj pa kdaj treba pregledati tudi aj. la*ne in izdihalne ventile, ki so lahko strgani, otrdeli "Elastični, in jih je treh., nadomestiti. t,e ,^regledati je treba tudi trakove (odtrgane in strga-alj Je *rfha zašiti ali zamenjati), dalje okenca (počena ra?-*)ita je treba izmenjati), in osnovo (pokvarjeno V on ?nilieno je treba zamenjati), in sploh vse, kar spada estav maske.
Shranjevanje mask.
PloČelaSlte za Prebivalstvo se hranijo v. pripadajočih °tourVnastiil škatlah, ki se spravljajo v zaboje ali v e i posebnih skladiščih, ki so določena za to.
Temperatura v skladiščih, kjer se hranijo maske, mora biti enakomerna tako pozimi kakor pdleti, t. j. ne sme pasti pod 0" C, ker se gumi zelo rad kvari.
Visoka temperatura pa učinkuje neugodno tudi na aktivno oglje, ki je v cedilu, ker ga suši. Zato je treba, če se .maska dalj časa ne uporablja, cedilo vzeti iz osnove, ga zapreti s pokrovcem in ga hraniti v- pločevinasti škatli, kakor tudi naličnico.
Ravno tako je treba varovati masko pred učinkovanjem neposredne sončne svetlobe, vlage in prahu.
Ker tudi vlaga škodljivo učinkuje na gumi in na aktivno oglje, ne smejo skladišča, v katerih se hranijo maske, biti vlažna. Sploh je treba taka skladišča čim pogosteje prezračevati.
Po uporabi maske je treba naličnico od znotraj obrisati z vato ali krpo.
Vse dele maske je treba varovati pred udarci, stresanjem itd. Dezinfekcija mask se vrši s formalinom ali chinosolom.
Pouk o pravilnem uporabljanju izolacijskih aparatov.
Kakor pri maski se je treba tudi radi pravilne uporabe izolacijskega aparata kdaj pa kdaj vaditi z njim; vaje sestojijo iz pravilnega nameščanja in daljšega nošenja takega aparata.
Oseba, kateri je izolacijski aparat namenjen, mora aparat pred vsako uporabo pregledati, in sicer mora pregledati trakove, gumijaste cevi, gumirano dihalno vrečo, množino kisika v jekleni posodi, škatlo s kalijevim hidroksidom (če je škatla v redu, se sliši rahlo šumenje kalijevega hidroksida, če se škatla potrese), vijake itd.
Poleg tega pregleda je potreben kdaj pa kdaj tudi pregled po strokovnjaku.
Shranjevanje izolacijskega aparata.
Ker so tudi v izolacijskem aparatu gumijasti deli, se mora tudi ta aparat skrbno varovati pred toploto, neposredno sončno svetlobo in vlago.
Aparat je treba hraniti v skladišču, .in sicer v. omari ali pa na polici oziroma mizi.
Pouk o pravilnem uporabljanju in dolgem nošenju zaščitne obleke.
Osebe, katerim so zaščitne obleke namenjene, se morajo kdaj pa kdaj vaditi v pravilnem in hitrem oblačenju kakor tudi v daljšem nošenju te obleke.
Pri oblačenju zaščitne obleke se je treba ravnati po naslednjem redu: najprej je treba obleči hlače, nato škornje, jopič, masko in rokavice.
Pri slačenju se je treba držati naslednjega reda: jopič, maska, hlače, škornji in rokavici.
Shranjevanje zaščitne obleke.
Tvorivo, iz katerega se izdelujejo zaščitne obleke (impregnirano ali gumirano platno in gumi), je občutljivo do vlage in toplote in se mora zato hraniti v primernih skladiščih ob kat moči zmerni temperaturi.
Zaščitne obleke je treba hraniti v omarah ali ob stenah, toda vedno obešen e4,1.
Pri oblačenju in slačenju kakor tud' pri vajah z zaščitnimi oblekami je treba paziti, da se ne strgajo.
Pregled zaščitne obleke.
Oseba, kateri je zaščitna obleka namenjena, jo mora pred oblačenjem natančno pregledati, in sicer: šive, impregnacijo, zaponke, trakove itd.
Podrobni pregled opravi kdaj pa kdaj strokovna oseba.
h) Zaščita živali pred bojnimi strupi (konj, volov in psov).
Za zaščito dihalnih organov, oči in kože živali pred bojnimi strupi so upoštevne: maska, ogrinjala in obutev.
Zaščita konj. Za zaščito dihalnih organov in oči je namenjena maska, ki mora imeti dve cedili (ob straneh ali na hrbtu naličnice), ker je konju potrebna zelo velika množina zraka oziroma kisika; odpor pri dihanju konja zelo moti, zato morajo biti cedila čim širša.
Če mask ni, je treba konju improvizirati masko tako, da se vzameta dve vrečici za oves in vtakneta ena v drugo. Mednje se dene plast žaganja, sena, slame itd., kar se prepoji s kemijsko substanco (natrijev thio-sulfat in pod.), ali pa se seno, slama itd. zmoči z vodo, kakor je treba zmočiti tudi vrečice za oves.
Za zaščito kože se pri konju .uporabljajo posebna pokrivala, izdelana iz impregniranega platna.
Za zaščito nog (kopit) se uporablja predvsem obutev iz usnja, gumija itd.
Zaščita volov. Za zaščito dihalnih organov in oči se tudi pri volih uporablja maska, samo da je tu treba prirediti pripravo za odtekanje sline in sluzi.
Za zaščito kože in nog se upoštevajo ista sredstva kol pri konjih.
Zaščita psov. Za zaščito dihalnih organov in oči pri psih služi maska, ki se zadnje čase izdeluje tako, da je z vsake strani naličnice po eno cedilo, v smeri gobca pa izdihalni ventil.
Za zaščito kože in nog je upoštevati ista sredstva kot pri konjih.
c)	Zaščita hrane pred učinkom bojnih strupov.
Ob uporabi bojnih strupov bo sovražnik v vojni zasl rupljeval tudi živež (človeško in živalsko hrano).
Živila so lahko zastrupljena z bojnimi strupi v obliki pare ali drobnih, finih kapljic, in to poglavitno z njih razprševanjem (če gre za tekoče bojne strupe) iz letal s posebnimi razprševale!, nameščenimi pod nosilnimi ploskvami letala, dalje tudi z eksplozijo strupenih izstrelkov (tekoči in trdni bojni strupi), z zastrupljevanjem vode v vodnjakih itd. Zato je treba živila kar najbolje zaščititi.
Sredstva in material, ki so upoštevni za zaščito živil pred učinki bojnih strupov, so: navadni in povoščeni papir, lepenka, pergament, celofan, impregnirano platno,
49 Ce se shranjujejo zaščitne obleke položene ena na drugo po policah, se uničijo v kratkem času.
povoščeno platno, škatle iz lepenke, prepojene z voskom-steklene in glinaste posode, ki se dobro zapirajo, ploče-vinaste pušice, sodi, hladilni aparati, ledenice, cisterna shrambe, skladišča itd.
Zaščita človeške hrane.
Moka in drugi m 1 e v s k i i z d e 1 k i. Majh||P množine moke in drugih mlevskih izdelkov je tret)-1 varovati pred učinki bojnih strupov v dobro zaprti*) pločevinastih škatlah ali steklenih posodah kakor 1°“' v dvojnih papirnatih vrečicah; večje množine (v vrečah) pa je treba imeti spravljene v dobro zaprtih shramb*1*1 (skladiščih).
Med prevozom je treba vreče moke in ostalih izde*' kov tudi še pokriti s povoščenim platnom, slamo 111 podobnim.
Skladišča, ki služijo za shranjevanje moke in drug**) mlevskih izdelkov, je treba med napadom z bojni*11 strupi kar najbolje zapreti.
K ruh i n r a z n o peci v o. Manjše količine kr*1' Im in raznega peciva se dajo zaščititi pred ličinko*1) bojnih strupov s tem, da se dobro zavijejo v pergament)11 ali povoščeni papir. Večje količine se lahko zaščitil*1 s tem, da so spravljene v dobro zaprtih shrambah 1,1 v skladiščih.
Kruh je treba ob prenašanju pokriti s povoščeni*11 plalnom, slamo itd.
Meso (surovo in suho) in drugi m e s n izdelki. Majhne množine surovega in suhega me* kakor tudi ostalih mesnih izdelkov je treba hraniti dobro zaprtih posodah (škatlah, loncih) ali pa jih zav11 v dvojni papir; notranji papir je pergamenten ali pa,a finiran. Po možnosti je treba shranjevati meso in mes*lP izdelke v hladilnikih, da bi ne bili samo zaščiteni Pre bojnimi strupi, temveč da bi se tudi ne pokvarili.
Pri prenašanju morajo tudi meso in mesni izdelk* biti pokriti s povoščenim platnom, nadalje 5 slamo, senom in podobnim.
Mesne k o n s e r v e so dobro zaščitene v svoji*1 pločevinastih pušicah (dozah).
Mast. Mule količine masti se hranijo v posod111 kakor običajno, le da morajo biti dobro zaprte, ali P se zavijejo v parafinirani oziroma pergamentni papir 1 hranijo na hladnem.
Ce gre za večje množine masti, jih je treba spra'!*1 v ledenice.
Ob prenosu je treba mast poprej zaviti v pergame*1^ ni ali parafinirani papir in spraviti v zaboje, ki s0 j notranje strani obloženi s papirjem, nato pn vse skal’ • pokriti s povoščenim platnom.
Jajca je treba hraniti v zabojih z žaganjem ll' oblanjem.
Pri prenosu je treba zaboje pokriti s povoščen111 platnom, slamo in podobnim.
Mleko in mlečni izdelki. Manjše kol*^1’^ mleka je treba hraniti v dobro zaprtih posodah (stek nicah).
Večje količine mleka in mlečnih izdelkov se lirab1) v. koavah kakor običajno.
Pri prenašanju je treba steklenice in konve pokriti ■ Povoščenim platnom, debelim pogrinjalom, slamo itd. v'e ni zaprtega avtomobila na razpolago).
*, Sladkor, sol, kava, čaj in razne z a -1 'nibe se hranijo, če gre za majhne množine, zavite v Pffgainentni ali paraiinirani papir oziroma v dobro žagajočih pločevinastih Škatlah ali steklenih posodah.
e gre za večjo množino, se hranijo v impregniranih Vrečicah ali v trojnih vrečicah iz navadnega papirja; jnorejo se hraniti tudi v vrečah, izdelanih iz takega oriva. Za ta namen se morejo uporabljati tudi zaboji,
1 s° z. notranje strani obloženi s papirjem in dobro zaprti.
Ob prenašanju sladkorja, soli, kave itd. v originalnih ^vitkih je treba tovor pokriti s povoščenim platnom,
n'° in podobnim.
v, Krompir in ostalo sočivje. Majhne koli-/ne je treba hraniti v papirnatih vrečicah, v zabojih,
1 so obloženi s papirjem, in v vrečah iz impregnirane anine ali iz dvojnega papirja.
Večje množine tega sočivja je treba spraviti v vreče z dvojnega papirja ali iz raznih tkanin, v jame (krom-
) Mi v suhe kleti in skladišča, ki se dajo hermetično zapirati.
Oh	prenašanju je	treba krompir in ostalo sočivje
Poviti	v vreče ali v	zaprte zaboje, obložene	s papir-
®n>. Ta tovor pa je treba vsekakor pokriti s povoščenim ‘ atnoni, slamo in podobnim.
Ce je bil na njive, kjer so zasajeni krompir in drugi
s°moljasti sadeži, vržen iperit ali levvisit (tekoči bojni
u„ruP'), je plast zemlje zadostna, da zaščiti sadeže pred
rinkovanjem strupa. Pač pa se sinejo sadeži izkopati iz
j , )e in uporabljati za hrano šele po preteku več dni,
t»ui P°temi ko bojni strup deloma razpade, deloma pa ‘‘hlapi.
^uho sočivje	(fižol, leča itd.)	se more
,	a.ni.‘i	v vrečicah iz	pergamentnega papirja	ali pa v
)Uih vrečicah iz navadnega papirja.
K o n se r v i r a n o sočivje je dobro zaščiteno v kosfo^Mmh pločevinastih pušicah (dozah) ali v steklenih
1°bak. Manjši originalni zavitki tobaka se za-
im
Zav ^)ret' učinkovanjem bojnih strupov s lem, da se '■'6 Po več takih zavitkov v povoščeni ali perga-
h>ent
Zab r	in	sPravi v škatle iz lepenke ali lesene
e’ Ki so z notranje strani obloženi z debelim PaPlrjem.
reba hraniti v dobro za-
tih;i etie tnnožine tobaka je tre
Prtlh skladiščih.
krilj1*1' Prenašanju je treba tudi zaboje s tobakom pre-s povoščenim platnom, slamo in podobnim.
^0 d a. Majhne množine je treba hraniti v dobro
Pa sr>„ ®leKlenih ali glinastih posodah, večje količine
oprtih
sPfaviti v lesene ali kovinske sode in v cisterne.
hih n0cla v v°dnjakih se zaščiti pred učinkovanjem boj-tonaSrUpov s lemi da se izdela vodnjaku ograja iz be-Zapi'PoKrov pa iz betona ali železa tako, da hermetično trebaa °dprtino za pokrivanje vodnjaka. Poleg tega je hhhd' V?dni&k varovati pred sumljivimi osebami, ki bi a “°tele vodo zastrupiti.
Zaščita krme.
Oves.Manjše množine ovsa je treba hraniti v trojnih vrečicah iz papirja ali iz tkanine, večje količine pa v dobro zaprtih skladiščih.
Slama in seno. Ce sta slama in seno na odprtem prostoru, ju je treba hraniti v čim manjših kopicah; razdalja ene od druge mora biti čim večja. Kopice sena je treba pokriti s slamo.
č) Nabava, nadzorovanje in vzdrževanje opreme za osebno znščito r dobrem stanju.
Ti posli spadajo v dolžnost starešin, ki imajo na skrbi organizacijo zaščite prebivalstva pred letalskimi napadi (predsedniki krajevnih odborov, predsedniki pododborov in njihovi strokovni organi itd.).
Vsi ti so moralno in materialno odgovorni za nabavo, shranjevanje in vzdrževanje omenjene opreme po določenih osebah.
Njih dolžnost je:
1. da pripravijo že v mirnem času vsa sredstva za zaščito pred sovražnimi letalskimi napadi;
2. da pregledajo celokupno opremo vsakih šest mesecev;
ii.	da skrbijo za zavarovanje skladišč pred drobci granat, pred bojnimi strupi in vžigalnimi sredstvi;
4. da skrbijo, da se pokvarjena oprema pošilja v posebne delavnice v popravilo. V ta namen morajo imeti banovine delavnice ali v šoli za pouk prebivalstva ali pa v delavnici mestnega poglavarstva, ki opravlja hkrati tudi popravila zaščitne opreme iz manjših okolišnih krajev.
5. Popravila zaščitne opreme se opravljajo proti povračilu.
C. Opr.emo za zaščito civilnega prebivalstva pregledajo kdaj pa kdaj tudi strokovnjaki na krajih, kjer se ta oprema hrani.
7.	Oskrbnik opreme za zaščito pred letalskimi napadi mora takoj, ko opazi kakšno okvaro, o tem obvestiti svojega nadrejenega starešino; ta pa mora nadalje poskrbeti, da se oprema popravi.
E.	O organizaciji pouka vobče.
1. Vsak prebivalec mora biti poučen o zaščiti pred vsemi bojnimi strupi, zlasti pa o pravilni uporabi zaščitnega materiala. Celokupno prebivalstvo mora znati uporabljati masko proti bojnim strupom; osebje iz oddelkov (za kemijsko, pa tudi sanitetno in gasilsko službo) pa mora znati uporabljati vse vrste aparatov kakor tudi zaščitno obleko. Organizatorji, učitelji in starešine v vodstvu kemijske službe morajo napraviti svojemu položaju in funkciji ustrezni tečaj.
2. Pouk kemijske službe se opravlja na tečajih, in sicer:
a)	na osrednjih tečajih, ki jih priredi vsako leto državnobrambni inšpektorat za izvežbanje kemikov-in-struktorjev za organizacijo in izvajanje celokupne kemijske službe v banovinah, velikih mestih in velikih podjetjih. Na tečaje prihajajo samo strokovnjaki kemiki ali lekarnarji. Sredstva za opravo takega tečaja morajo biti popolna; zato morajo obiskati udeleženci tudi zavod Obiličevo;
b)	na tečajih v banovinah za izvežbanje organizatorjev in vodij kemijske službe v vseli krajih banovine in v vseh samostojnih ustanovah in podjetjih;
e) s predavanji ali zelo kratkimi tečaji v banovinskih in večjih mestih za izvežbanje osebja, ki sestavlja posamezne oddelke, in končno za poučevanje vsega prebivalstva po I. delu tega pravilnika.
‘5. Programe za izvajanje pouka na teh tečajih izdelajo pristojne ustanove, t. j. državnobrambni inšpektorat, banovinski odbori (oziroma pododbori za kemijsko službo) in krajevni odbori (t. j. pododbori za kemijsko službo).
4. Iste ustanove določijo tudi predavatelje na tečajih, katerim se za ta namen po potrebi določi tudi honorar.
5. Trajanje tečaja je odvisno od kreditov in sredstev. Toda pouk se mora vsekakor izvesti do take stopnje, da vsak udeleženec popolnoma lipozna dolžnost, katero naj vrši. Zalo dobi vsak udeleženec po zaključnem tečaju oceno o usposobljenosti za dolžnost, za katero se pripravlja.
6. Mestno poglavarstvo Beograda kakor tudi vsa druga mestna poglavarstva, ki so na sedežih banovin, morajo ustanoviti posebno šolo z vsemi potrebščinami za poučevanje na tečajih iz kemijske, sanitetne, gradbetio-tehnične in gasilske službe ter socialnega skrbstva. Vsi tečaji iz vseh teh panog se bodo opravljali v teh šolah. Vsaka teh' šol mora načeloma imeti oddelke za praktično ponazarjanje vseh teh posameznih panog pouka. Velikost šole v posameznih krajih pa je odvisna od potreb tega kraja in banovine. Predsednik krajevnega odbora skupaj s predsednikom pododbora za propagando in ob podpori predsednikov vseh strokovnih pododborov mora skrbeli za to, da se ustanovijo, opremijo in uredijo šole, določijo predavatelji in izdelajo programi, in tudi za vse drugo, kar je še potrebno za opravljanje tečajev.
7. O ostalih potrebnih podrobnostih za delo na tečaju, kakor o razdelitvi ur, poučevanju, obiskovanju predavanj, doseženem uspehu itd. ima skrb vodja tečaja, ki vodi tudi vso administracijo in odda arhiv po končanem tečaju šolskemu arhivu.
8. Na tečajih, pa tudi pri posebnih vajah se poglavitno uporablja mirnodobni zaščitni material. Ker uporablja pri teh tečajih eno masko po več oseb, jo je treba po vsaki uporabi dezinlieirati.
9. Ker je mirnodobnega zaščitnega materiala malo, število tečajnikov pa veliko, se smejo uporabljati na posameznih tečajih tudi maske in drugi aparati iz mobilizacijskega materiala; toda takoj po uporabi je treba maske dezinlieirati in v popolnoma pravilnem stanju vrniti na svoje mesto.
10. Da bi bilo ljudstvo kar najobširneje poučeno o nevarnostih, v katere ga dandanes lahko spravijo bojni strupi,-je potrebno, da se pri ministrstvu prosvete čim-prej ustanovi komisija strokovnih prpdavateljev-kemikov, higienikov in prirodp.piscev, ki nuj predloži za vse šole programe za vse predmete, katere je treba sprejeti med učno snov, da bi se učenci seznanili z vsemi do danes znanimi bojnimi strupi.
F.	Organizacija izvrševanja kemijske službe.
1.	Po členu 12., t. !?., členu 1(1.. I. 5. in fi., in členu ib.. t. C., uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi vodijo celo-
kupno kemijsko službo v državi odbori in pododbori ah pa strokovne ali za to službo posebej usposobljene osc-be. Vse posle kemijske službe pa opravljajo postaje *** patrulje.
2.	Sestav postaje za določevanje	bojnih	strupov	je
razviden iz	priloženega pregleda	1,	sestav	postaje	za
čiščenje ali uničevanje bojnih strupov pa iz pregleda
51. Postaje za ugotavljanje in za uničevanje bojni'1 strupov se ustanovijo v vseh večjih krajih, kjer so strokovnjaki, kemiki ali lekarnarji ali pa sposobne osebe, ki se dajo izučiti za opravljanje teh poslov. Med te osebe je treba šteti tiste, ki so dovršili srednjo šolo ali opravili nižji tečajni	izpit srednje šole.
4.	Večji	kraji imajo lahko tudi	več postaj	za ugota'-
I jan je in za uničevanje bojnih strupov. V takem primeru se določi vsaki postaji ustrezni rajon; razsežnost rajona je odvisna od vidi kosti naseljenega kraja, njegove oblike, notranje podobe itd.
b.	Itadi varčevanja pri napravi zavetišč ali zaklonišč je načeloma treba nastaniti postajo za ugotavljanj*’ in postajo za uničevanje bojnih strupov na enem kraja-t. j. v enem zavetišču ali zaklonišču, le da v posebna1 oddelkih, vendar skupaj z ustreznimi patruljami, kakor je lo niže razloženo.
(1. Po činu, položaju ali službi najstarejši strokovnjak v sestavu postaje je šef postaje. Njemu so podrejen6 Imli vse patrulje za ugotavljanje in za uničevanje bojnih strupov.
7. Vsaka strokovna oseba iz sestava postaje moi® ne glede na strokovnost tega osebja opraviti ustreza tečaj za kemijsko službo, kakor je to v prednjem oddelki* (pod K) določeno.
8. Sestav patrulje za ugotavljanje bojnih strupov k® kor tudi sestava opreme takih patrulj sla razvidna priloženih pregledov III in IV; sestav patrulje za či»c nje ali uničevanje bojnih strupov in njena oprema P sta razvidna iz pregledov V in VI.
9. Patrulje za ugotavljanje in uničevanje bojnih sl*}1 pov se ustanovijo pri posameznih postajah, v kater sestav spadajo. Število teh patrulj je odvisno od r«* sežnosti postajnega rajona, njegove važnosti in oblj*1 (lenosti. Vsekakor pa mora biti patrulj toliko, da nl01 vsaka patrulja tudi ob najtežjih razmerah izvršiti de ■ v najkrajšem času in da ni ne enega dela naseljene* kraja, ki bi ne pripadal rajonu kake postaje in k£* patrulje.
10. Posebno važno je. da se opravi ugotovitev b®j nih strupov- najdalj v 15 minutah, razen če za kemi.ls postopek sam, kakor je razložen v oddelku B, ni t*’e več časa, in da se v tem času tudi zaznamuje Pr°3 «e’ kjer so se Strupi razširili. Na podlagi tega se v dol°‘ , nem postajnem rajonu določijo vsaki patrulji ulice ožji okoliš.
11. Če na kak del postajnega rajona ni padla *'* bena sovražna bomba ali ni bil vržen bojni strup k® drugače, se patrulje tega rajona, predvsem patrulje uničevanje bojnih strupov, napotijo lahko v drug *'al, ki je bolj zastrupljen.
12. Prizadevati si je treba, da se za vse posle mijske in sanitetne službe in za vse posle '^ c i a 1 n e g a skrbstva, maskiranja, p r o P ‘ g a u d e in administracije uporablja p r e d v s
/-ensko osebje in samo za najtežja dela, n. pr. pri n‘tevanju bojnih strupov pri brizgalnah in na ulicalie l)a moško osebje.
bi. Ce nedostaje strokovnega ženskega osebja, je reba uporabljati tisto osebje, ki ima po svoji šolski kva-
I ikaciji in po svoji izobrazbi možnost, da se usposobi 'a službo, za katero je določeno, in ga usposobiti na pralc-lcnih tečajih. '
v 14. Načeloma je za vse službe v vojni uporabljati od genskega osebja tiste osebe, ki nimajo otrok ali ki imajo arejse otroke izven srednje šole, oziroma take otroke, ki 0 Ze pomočniki ali samostojni delavci, ali katerih otroci ■o na oskrbi izven doma. Take osebe je šteti za obvez-1° državne obrambe, razen če po svojih fizičnih in Usevnih lastnostih niso sposobne za te posle.
15.	Vse le edinice se ustanovijo z vpisom zgoraj penjenih oseb v sezname po postajali, v katere je treba ten° vpisati tudi osebje iz sestava patrulj.
lem seznamom je treba priključiti tudi preglede ma-^‘v.dne opreme cele postaje (z ustreznimi patruljami);
II oprema se mora hraniti v njenem zaklonišču ali v "logovi bližini.
v., končno je treba tem seznamom in pregledom pri-■iučiti tudi kratek opomnik za delo.
, ll>. Organizacijo te službe je poveriti zvezi ali z.dru-z nun ženskim društvom po izdelanih načrtih ustreznega ^ 0 od bo ra vsakega kraja. V ta namen morajo pododbori hetnijsiko in sanitetno službo, za izselitev in za pro-gando, kakor tudi sekcija za maskiranje opraviti te r0s*e sporazumno z ženskimi društvi, ki naj se zato pomolijo na sekcije za ustrezpe službe po t. 3., 4., 5., (j., Pod a), in <). člena 16. uredbe z zakonsko močjo o zaviti pred zračnimi (letalskimi) napadi.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general
Mil. D. Nedič s. r.
Pregled I
SE8TAV POSTAJE ZA UGOTAVLJANJE BOJNIH STRUPOV.
1.	Osebje;	Število
kemik, dipl. kemik	ali	lekarnar	.	.	,	,	.	1—2
‘Ozno osebje (m. kemiki, tehnologi ali izvež-
e osebe)......................................... 3—9
o, Zt‘ik ali šofer..........................-	.	1
,l>ga  ..........................................1
Skupaj	.	.	6—14
Uo	2.	Pisarniška	oprema:
iu"1'"121............................................... I
s™ ;...................................................
>na pisarniška oprema za pisanje.
°I,ombe;
boj.Jt^Kj0 loga oddelka uporablja za d H o določeni la-
Pregled II
SESTAV POSTAJE ZA ČIŠČENJE OZIROMA UNIČEVANJE BOJNIII STRUPOV
1.	Osebje:	število
Inž. kemik, dipl. kemik ali lekarnar ..... 1—3
Pomožno osebje.......................................(i—18
Sluga  ...............................................'l
Skupaj . . 8—12
2.	Pisarniška oprema:
Pisalni mizi  ............................................. 2
Stoli.................................................  ,	3
Omara...................................................... t
Potrebna pisarniška oprema za pisanje.
Tej postaji gre prostor za očiščevanje obleke, opreme in drugega materiala, a je ločen od postajnega prostora.
Opombe:
1. Za preiskovanje bojnih strupov služijo obstoječi laboratoriji (laboratorij ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrstva za promet, ministrstva zn kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike itd.).
2. V krajih, kjer ni takih laboratorijev, se preiskujejo bojni strupi v lekarnah, ki so po zakonu o lekarnah dolžne imeti svoj laboratorij za preiskovanje preparatov.
3. Če so patrulje sestavljene po ločenih seznamih, mora biti sestav postaje nižji (8 do 12 oseb).
Pregled III
Sestav patrulje za ugotavljanje bojnih strupov.
»X d a N	Osebje	Živali	Prevozna sredstva za oselije	Pri- pomba
1	Vodja patrulje 1	—	—	—
2	Pomožno osebje ... 3	_	_	—
3	Voznik ali šofer . . 1	2 konja za vprego	Lahek voz ali avtomobil	
4	Sluga (na kolesu) . 1		Kolo	
Skupaj . . . 61		2	2	1 So lahko tudi žensko
Pregled IV
Sestav patrulje za čiščenje in uničevanje bojnih strupov.
>x d CC N	Osebje		Živali	Prevozna sredstva	Pri- pomba
1	Vodja patrulje 1		—	—	—
o	Pomožno			Motorna cisterna	
	osebje . . .	(i			ali škropilni voz	—
3	Voznik ali šofer . ,	1	.1 konji za vprego (ali voli)	Voz ali avtomobil		
	Skupaj . . .	8‘	3	2	‘So lahko tudi ženske
Oprema patrulje za ugotavljanje bojnih strupov.
Pregled V.
cs		Osebna oprema in oprema za živali						Delovna			oprema			’čT S		
•M	%	-														
v	Naziv opreme	V					1 o	X					a	_ 0* > « ‘JZ	• —»	£
d S		.2,5 ■§!		M C ti S	ss -j.	75 >	c. a M	s ? n	v ■*“v 1	M N 9	a	75 »	s. UL	L C3 L ~ zt	a, M	O
K		> ~	o	>	53	<3	'A		O	>	«3		t/1	at	V3	»■*
1	Maske s cedilom (filtrom) za osebje . . .	i	3	1	1	.	6							6	12	
2 8	Rezervna cedila	 Kompletne zaščitne obleke		i	3	1	l		6							12 6	12 12	
4	Delovna obleka		K	3	1	1		6							6	12	
5	Izolacijski aparati 									i					1	1	2	
e	Rezervne posode kisika za aparate pod št. 5													4	4	
7	Rezervne kalijeve patrone za aparate pod št. 5													4	4	
8	Rezervne gumijaste dihalne vreče za aparat pod št 5														2	2	
9	Ročne lopate								i	S				4	4	8	
10	Nož s pasom in nožnico								i	3	l			5	5	10	
11	Rezervni vdibalni in izdihalni ventili za															
12	maske														12	12	
	Znaki za zaznamovanje zastrupljenih pro-								10							
	storov 													10	10	20	
13	Svetilke za označevanje zaprtih prostorov .											10	10	10	20	
14	Zaboj z ročnim orodjem*												1	1	1	2	
15	Električne ročne svetilke		l	3	1	1		6							6	12	
10	Signalne rakete**												15	15	30	45	
17	Baterije in žarnice za ročne svetilke . . .													12	12	
18	Bloki s svinčnikom		1	3	1	1		6							6	12	
19	Brisače		l	3	1	1		6							12	18	cc
20	Milo, kosi po 100 gr		1	3	1	1		6							24	80	
21	Bel naročni trak z rdečimi črkami . . . .	1	3	1	1		6							6	12	'jB
22	Omara za material												1				l
23 24	Konjske maske						2	2							2	4	a
	Zaščitna obutev za konje, parov						2	2							2	4	o
25	Steklenice po 200 cm5 za odvzem zastruplje-															l
	nega materiala (z brušenim zamaškom															
20	in širokim vratom) .......											6	6	12	18	a Z-
	Škatla (zabojček) za prenos aparatov in												1			S Š3
27	reagentov za ugotavljanje bojnih strupov							i i	1			1		1	2	
	Posoda za določevanje bojnih Strupov (sl. l.)f												2	2	4	‘E
28	Posoda za določevanje bojnih strupov (sl 2.)t								1				2	2	4	«5
29	Detektor za iperit j Drfiger-Sehrotert ali															a p. rs a.
30	»Grignard-Rivat«																P H
	Posoda za odvzem preskuska arsinov . . .															i 1
81	Posoda za odvzem preskuska zastrupljenega zraka																3 P- X t TE e'1
32	Klorovega apna (po 50 g)		1	3	1	1		6							12	18	
33	Klorovega apna (po 50 kg)																O
34	Anilin (pro analisi)														100 g	100 g	.a t
85	Ortotoluidin (pro analisi)														50 „	50 „	a
30	Paradimetil-aminobenzaldehid (pro analisi)													50 „	50 „	i
37	Difenilamin (pro analisi)															50 „	50 „	■s f
38	Alkohol 96% (pro unalisi)														Z kg	2 kg	t SJ S"
39	Kalijev klorid (pro analisi)														500 g	GOO g	« s
40	Resorcin (pro analisi)														20 „	20 „	
41	Timol (pro analisi)														.2° ,	20 „	v w. .
42	Natrijev jodid (pro analisi)														500 ,	500 „	P es «s C **
43	Bakrov sulfat (pro analisi)														50 „	50 „	
44	Auriklorid (pro analisi)														1 „	1 „	Ul
45	Vodikov peroksid (pro analisi)														500 „	500 „	
4«	Merkuro-nitrat (pro analisi)														50 „	50 „	"so •' C
47	Merkuri-klorid (pro analisi)														50 „	50 ,	.S ttH
48	Kalijev jodid (pro analisi)														100 „	100 „	JV?
49	2ivosrebrni jodid (pro analisi)														50 „	50 „	* g'®
50	Lajevec (talcum) (pro analisi)														250 „	250 „	V ~ 2 j$
51	Žveplena kislina (pro analisi)														1000 „	1000 „	epa
52	Cink (brez arzenika) (pro analisi) ....													100 „	100 „	I yS
53	Solitrna kislina (pro analisi)														1000 „	1000 „	•v 2 % A 5 >
54	Seignettova sol (pro analisi)														100 „	100 „	-t >*>
55	Natrijev hidroksid (pro analisi) .....													500 „	500 „	
56	Solna kislina (pro analisi)														1000 „	1000 „	.«+•
57	Paladijev klorid (pro analisi)														1 „	1 „	#
58	Natrijev sulfat (brezvodni) (pro analisi) . .													250 „	250 „	
59	Filtrirni papir v polah														50 pol	50 pol	
60	Vata														1000 g	1000 g	
01	Steklene cevi raznih dimenzij														5 kg	5 kg	
62	Steklenice z ozkim grlom in brušenim za-															
	maškom za shranjevanje reagentov (na-													20 kom.		
	vadne in rjave) .........														20 kom.	
c* -£
N
63
Naziv oprem
.* 2, S
>
Osebna oprema in oprema za Živali
-s
Delovna oprema
n
■— C3
K
C5
a.
•X
C/3
O
c.
64
65
66
67
68
69
70
71
Steklenice s širokim grlom in brušenim zamaškom za shranjevanje reaktivnih papirčkov ........................’.................
Epruvete za kemične reakcije.....................
Steklenice za destilirano vodo (po 10 1) . .
Gumijaste cevi raznih dimenzij...................
Ročna tehtnica (tehta do 10 kg)..................
Porcelanske skledice po 500 cm3..................
Kalibrirani stekleni cilindri po 10, 100 in
1000 cm3, po ‘2 kosa.........................
Čaše po 100, ‘250 in 500 cm3.....................
Steklene paličke.................................
20 kom.	20 kom.
100 „	100 „
2 „	2 „
10 m	10 m
1 kom.	1 kom.
2 „	9
6 „ o	e »
3 ,,	& »
2 kg	2 kg
Oprema patrulje za čiščenje in uničevanje bojnih strupov.
Pregled VI.
o
Si
a.
N
N a z i
v opreme
Osebna oprema in oprema za živali
o
C OJ 'N
0 .c
1 * ? o
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28 29 20 Sl
32
33
34
35
36
37
38
Maske s cedilom (filtrom).....................
Rezervna cedila...............................
Kompletne zaščitne obleke.....................
Delovne bbleke................................
Izolacijski aparati, kompletni ......
Rezervna jeklena posoda za kisik k aparatu
pod št. 5.................................
Rezervna gumijasta dihalna vreča za aparat
pod št. 5 ................................
Rezervna kalijeva palrona za aparat pod
Klorovega apna, po 50 g . . . . „ . . .
‘Vido z.a umivanje rok........................
15 risa Če
Pesek ali žaganje*............................
vedra ........................................
Kcmve (kante) za polivanje....................
rezove metle ali krtače na dolgem ročaju
^eeh za pleskanje, z ročajem..................
[tace za ribanje, z ročajem..................
Kljuke ali kavlji  ...........................
opate, lesene ali železne....................
able z napisom »Zastrupljeno ozemlje« . . Razp (rumene, zelene, modre, bele)** .
škropilni voz (z vsebino od 100 1 dalje) za q škropljenje vode ali avto-cisterna . . .
Cj>re za spravljanje opremet..................
Zas^if za konje (ali vole)....................
Giim *na °kutev za konje (ali vole)  parov
mijaste ali konopljene cevi za hidrante.
v metrih..................................
‘dratitni nastavek, kosov....................
rovega apna, po 50 kg.....................
Naft	'®lertt .........
a, petrolej, bencin, v pločevinastih kon-
If vah (kantah)...............................
Krpe, kg .	’
Vata, kg ..................................
Milo s..................i	*...»«	i »
Tehn!xa.pranje’ kg............................
J a voli	natrijev hidroksid, kg . . . . .
Kriot iVa vot,a (natrijev hipoklorit) . . .
Ročn ?°da’ kg.................................
* vozički za razprševanje klorovega ap-
Tev,* • ad ročni razsipalniki za klorovo apno
Steklo1,0? <tehla do 5 kg).................  •
‘euice (po 1 U ga žveplena jgtjg , , t
6 1 6 1 6 1
(3)
(6)
Delovna oprema
o
's a
‘20
1
2
21
51
1
0‘5
o
&
8
16
8
8
1
8
16
16
9'
4
4
6
4
6
4
4
8
8
2
20
1
4
6 kg 201
9
2‘5
10
1‘5
51
5
10
6
3
M
m
16
16
16
16
2
2
16
24
24
10
6
6
12
6
12
6
6
12
36
3
1
3.
6
12
40
2
6
251
10
3
1‘5
61
6
15
1
6
-o
o
O.
e
N
S.:*?
se u 3
■* Z S._
g «
© ■« 4jj
e.j* S o a s — cs w .2, s ‘K ** « h Ur, u « >o>c-
103.
Nadav (ažija) na zlato pri plačevanju carinskih davščin/
Na podstavi etena 4. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole
odloča m :
Od 5. (petega) marca 1940. dalje se pobira na uvozno in izvozno carino kakor tudi na postranske takse nadav tisoč tri sto na sto, t. j. po tečaju 100 zlatih dinarjev = 1400 dinarjev v bankovcih.
Ta nadav se pobira na vse blago, za katero do vštetega 4. marca 1940. niso bile carinske davščine plačane.
V Beogradu dne 4. marca 1940.; št. 7364/IV.
Minister za finance dr. J. šutej s. r.
—i«  --------
104.
Popravek
v uredbi o spremembah in dopolnitvah umlhe o likvidaciji kmetskih dolgov.**
V besedilu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936., izdane dne 23. decembra 1937., M. s. št. 1049. in razglašene v »Službenih novinah z dne 30. decembra 1937., št. 299/LXXXVIII,*** je v tretji vrsti člena 19, za. besedami v uredbi o likvidaciji kmetskih dolgove v »Službenih novinah pogrošno natisnjeno z dne 26. septembra 1936.., namesto prav: z dne 25. septembra 1936.«, ker je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov datirana z dnem 25. septembra 1936.
1/. ministrstva za pravosodje v Beogradu dne 26. februarja 1940.; št, 15.107.
!■»» —
105.
Popravek
avtentičnih tolmačenj uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.f
(1., 3. in 4. opuščeno, ker za prevod brezpredmetno.)
2.	V besedilu avtentičnega tolmačenja te uredbe z dne 3. avgusta 1937., št.	69.786 pod	2., ki je objavljeno
* »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
5.	marca 1940., št. 52.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne
2.	marca 1940., Št. 50/X111/120.
*** »Službeni list« št.	13/2 iz I. 1938.
f »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije	z	dno
2.	marca 1940., št. 50/XIII/121.
v »Službenih novinah z dne 9. avgusta 1937., št. 178/ /LH/380* je v predposlednji vrsti za besedo koristih-izpuščena beseda »ugodnostjo in se mora stavek P,a' vilno glasiti: »koristili z ugodnostjo iz odstavka...«
5.	V besedilu avtentičnega tolmačenja te uredbe z dne 14. decembra 1937., St. 107.838 pod 2.. ki jo objav-Ijeno v »Službenih novinah z dne 22. decembra 193’-št. 292/LXXXlV,** je v prvem in četrtem odstavku pod II. tega tolmačenja za besedama »finančnega zakona« pogrešno izpuščeno: za leto 1937./38.« in je treba to popraviti.
Iz ministrstva za pravosodji1 v Beogradu dne 24. If’ bruarja 1940.; št. 14.891.
t()6.
Krediti proti inozemskemu jamstvu
se smejo dovoljevati samo s pooblastitvijo (levi*#0 direkcije Narodne banke.***
Minister za finance je pod št. 5551/V.I1I z dne 30. W nuarja 1940. takole odločil:
1. Krediti se smejo v državi dovoljevati domačij'1 pravnim in fizičnim osebam proti jamstvu inozemski pravnih ali fizičnih oseb samo na podstavi predhodi'0 priskrbljene pooblastitve devizne direkcije Narodne b11"' ke ne glede na to, v kateri obliki se jamstvo od in°' zemcev dobi.
2.	Devizna direkcija Narodne banke se poobla^’ * da izda prizadetim osebam potrebna navodila preko P° oblaščenih zavodov.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za h nanre dne 30. januarja 1940.; št. 5551/5111.
107.
/	I
Popravek.
V naredbi St. 3 o omejitvi prodaje tekočega gor'sfl 1 objavljeni v Službenem listu« z dne 1. marca 1° št. 85/18, je v čl. 18., na strani 224, v četrti vrsti ^ zgoraj nadomestiti besedo : številka z besedo »Stevd
Uredništvo*
* »Službeni UsU št. 450/67 iz 1. 1937.
** »Službeni list št. 2/1 iz 1.1938.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije«
9.	februarja 1940., št. 31.
d n0
Izdaja kraljevska banžka uprava dravBke banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska io zalaga tiskarna Merkur d.d, v Ljubljani/, njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 21. kosu XI. letnika z dne 13. marca 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	št. 3091/1.	775
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Paka s sedežem na Raki.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih Uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. marca 1940.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. marca 1940.
V.	No. 320/15.
*
742-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo obrtniških del pri gradnji poslopja zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani I javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. marca 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki «e dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske Uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) tna vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. pečarska dela . . din 197.365-40
2. steklarska dela .	,,	309.074'56
3. slikarska dela . .	„	40.106-33
4. pleskarska dela .	„	126.291-76
o.	parketarska dela „	88.430*88
6.	tapetniška dela „	192.053-—
Skupaj . . din 953.321-93
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz 'azglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. marca 1940.
»j-
K V-št. 114/10.	741	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za III. eta-9o vodovoda v Beli Krajini
javno pismeno ponudbeno licitacijo ,,a dan 6. aprila 1940. ob 11. uri dop. ? sobi št. 17 tehničnerrn oddelka v Ljub-Ouni, Bleiweisova c. 17. Pojasnila in po-
nudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 328.316*-.
Kavcijo din 33.000-— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega obla-stva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. marca 1940.
*
V-No. 316/19.
702-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zidarska, železobetonska, tesarska, krov-ska. in kleparska dela pri gradnji državne realne gimnazije v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. marca 1940. ob 11. dopoldne v sobi št. 32 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd., Gledališka 8.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za:
1.	zidarska in težaška dela, 2. železo-belonska dela, 3. tesarska dela, 4. krov-ska dela, 5. kleparska dela in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod po-nudnega proračuna, torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Drugače sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina na ponudbe znaša:
1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50-—;
2. nad din 20.000*- do 100.000-- din
100---,
3. nad din 100.000-— do 500.000— din 200-—;
4. nad din 500.000— do din 1,000.000 din 300--;
5. za posle nad din 1,000.000— za vsak pričeti milijon še po din 100-—. Poleg tega mora biti vsaka ponudba kolkovana še z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne lakse.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in teh. razdelkov
sreskih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. marca 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 7/40-3	773
Amortizacija.
Na prošnjo Kastelica Gabrijela, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 102, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Celjske mestne hranilnice v Celju št. 81649/5086, glaseča se na znesek din 362-36 s stanjem per
31.	XII. 1939. na ime Gabrijel Kastelic.
Okrožno sodišče v Celju, odd. J L,
dne 20. februarja 1940.
<{(
I S 22/40	770
Objava preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 9. januarja 1940. opr. št. I R 131/39 se Scheu Hedvika, roj. 14. julija 1909., rim. kat. vere, samska, fotografinja v Celju, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklicuje.
Za skrbnika se postavlja Scheu Ludvik, ravnatelj plinarne v Celju, Krekova cesta.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. februarja 1940.
P 58/40-1	782
Oklic.
Tožeča stranka: Dr. Stajnko Marko, odvetnik v Ljutomeru, je vložila proti toženi stranki: Kerčmar Vilmi, roj. Baj-zek in Bajzeku Kolomanu, obema iz Martjancev, radi din 678*— k opr. št. P 58/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 16. aprila 1940. o poli devetih pred tem sodiščem soba št. 4.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Bajzek Franc star., posestnik v Bratoncih št. 111. za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 1. marca 1940.
1220/39-9.	'	578
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v ,sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška
knjiga k. o. Selšček, vi. St. 02, 181 in 'U (ena šestinka) vi. St. 111, in sicer po skupinah:
f. skupina: parcela 1273, 1578, 1501
— travnik. 1G52 — njiva, 1663 — njiva:
II. sk «7'na: pare. 1247/1 — travnik;
III. skupina: pare. 06/1 — stavbišče, hiša, gosp. poslopje, dvorišče, 1499/1 — vrt;
IV. skupina: pare. 1416/1 — njiva, 93
— vrt, 1357 — njiva in 1227 — travnik;
V. skupina: pare. 1213/98 — gozd in ena šestinka pare. 1213/109 — gozd;
VI. skupina: pare. 1444/1 — njiva, .1446/2 — travnik, 1590 — travnik in 1618 — njiva.
Varščina za skupine znaša: k I. din 88'-, k II. din 411—, k III. din 282'-, k IV. din 107'—, k V. din 350'— in k
VI.	din 226'-.
Cenilna vrednost posameznih skupin: k I. din 882'00. k II. din 4.108'80, k III. din 2.810'50, k IV. din 1.074'70, k V. din 3.500'—, k VI. din 2.256'25.
Najmanjši ponudek za posamezne skupine: k I. din 588'—, k II. din 2.738, k III. din 1.878'—, k IV. din 716'—, k .V. din 2.332 — in k VI. din 1.504'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 0. februarja 1940.
•5*
IV. 1651/39.	^	601-
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh. vi.
32.
Cenilna vrednost: I. din 261.04875, J J. din 57.347'25, skupaj din 319.296'—.
Vrednost priteklin: din 15.255'—.
Najmanjši ponudek: ad I. din 180.000, ad II. din 40.000'-.
Varščina: ad I. din 26.195'—, ad II. 'din 5.735'—, skupaj din 31.930'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju« sodišče v Mariboru
dne 19. februarja 1040.
•j*
IV. 11218/38.	602
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selnica ob Muri vi. št. 106 in 410.
Cenilna vrednost: din 20.207'40.
Najmanjši ponudek: din 10.10370.
Varščino je položiti v znesku dinarjev 2.02074 pred dražbo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 20. februarja 1040.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 804 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. marca 1940.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 2.035,317.142*20(+ 1,709.323-69) Devize, bi niso v podlogi 902,475.787-11 (- 5,861.453-21) Kovani denar 489,571.718-- (+26,443.166--) Posojila . . .1.807,520.303-74 (—81,702.087-60) Vrednostni
papirji ... 403,832.976-10(-	631.200--)
Prejšnji predjemi
državi ...1.633,642.137-80 Začasni predjemi
gl. drž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od
24.	Vlil. in
16. IX. 1939. 839,450.000*—
Eskompt bonov nar. obrambe pourodbiod
18. XI. 1939. 1.674,000.000-~(+ 62,000.000--) Vrednosti re-
zervn. fonda 231,078.640-96 Vrednosti ostalih fondov ......... 37,758.108-09 (-	16.925-59)
Nepremičnine ........... 182,544.770-22	(+ 1,009.710-60)
Razna aktiva 2.220,667.014-63 i— 40,196.76378)
13.057,858.598-94 Pasiva-	diuarjev
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 248,668.102-95 Ostali fondi 41,383.324-95 (+ 1,448.729-93) Bankovci v
obtoku . . 10.205,033.600--(+133,129.500--) Obveze na
pokaz . . . 1.928,135.261-66(-184,064.569-271
Obveze z rokom .... 160,000.000'—
Razna pasiva 354,638.3(>9-38(+ 12,340.109"35)
13.057,858.508-94 Obtok in obveze . . . .12.133,168.861-66 Skupna podloga-stvarna
vrednoBt. .. 3.266,507.427-66 Celotnokritje . . . . 26'83 “/„
Kritje v zlatu .... 26"66 %
Obrestna mora:
po eekomptu....................■	. * . 5%
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje •	6%
T. No. 13/75—1040.
797
Razglas
o prvi javili ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državno cesto št. 50.
Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 2304/1 z dne 15. februarju 1940. se razpisuje na podlagi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., njegovih sprememb oziroma dopolnitev, objavljenih v " Službenih novinah : z dne
16.	februarja 1922. in pravilnika, objavljenega v ■ Službenih novinah z dne
25.	novembra 1921.
prva javna ustna zmanjšcvalna licitacija
za dobavo gramoza na nastopnih progah drž. ceste št. 50:
km množina preračunani kavcija od — do	znesek din dih
88—43	440 m*	25.960'—	3.000-
43—49	640 nr'	46.720 —	5.000'—
49—53	660 nr'	50.160'—	6.000'-
53—57	700 m8	62.300'—	7.000'—
57—61	630 uri	58.590'—	6.000'—
61—65	650 nr'	59.800'—	6.000'—
65—72	1020 nr'	86.700'—	0.000'—
72—78	790 m3	56.880'—	6.000'—
78—81	500 m3	39.500'—	4.000'-
81—84	500 m3	41.000'—	5.000'—
84—90	710 m3	47.570'—	5.000'—
90—97	870 m3	58.290'—	6.000'—
97—101 580.m3	38.860'—	4.000'-
101—105	660 m3	52.140'—	6.000'-
105—110 450m3	53.100'—	6.000'—
Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Celju za vsako navedeno progo posebej, in sicer: v petek 19. aprila 1940. ob 10.00 uri	za	progo	km	38—43
ob 10.30 uri	za	progo	km	43—49
ob 11.00 uri	za	progo	km	49—53
ob 11.30 uri	za	progo	km	53—57
ob 12.00 uri	za	progo	km	57—01
v soboto 20. aprila ID 10.• ob 10.00 uri	za	progo	km	61—65
ob 10.30 uri	za	progo	km	65—72
ob 11.00 uri	za	progo	km	72—78
ob 11.30 uri	za	progo	km	78—81
ob 12.00 uri	za	progo	km	81—84
v ponedeljek 22. aprila 1940. ob	10.00 uri	za	progo	km	84—90
ob	10.30 uri	za	progo	km	90—97
ob	11.00 uri	za	progo	km	97—101
ob	11.30 uri	za	progo	km	101—105
ob	12.00 uri	za	progo	km	105—110
Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v pisarni tehničnega razdelka. Vsak ponudnik mora podpisali pred licitacijo izjavo, da pri' staja na družbene in dobavne pogoje i" mora predložiti predsedniku družbene komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem tromesečju ter potrdilo o kavciji, katero je vložiti pri davčni upravi v Celju-Kavcija mora biti iz gotovine, iz drža'' nih oziroma od države garantiranih obveznic, iz garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 86. zakon® o državnem računovodstvu in registri' ranih v smislu čl. 24. pravilnika za vrševanje odredb iz oddelka B pogodb0 in nabave.
Dobava gramoza za jesensko posip®'
••je mora biti izvršena do 30. septembra 1940., za pomladanski gramoz do 31. januarja 1941. in za poletni pesek do 15. marca 1041.
Državno-cestua uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponudbenih enotnih cen, dobavo poljubno zvišati, znišati ali pa sploh ukiniti.
Ponudnik mora ostati v besedi 00 dni Po izvršeni licitaciji.
Tehnični razdelek sreskoga načelstva v Celju dne 11. marca 1940.
■Št. 123/1.	V	83
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Laško razpisuje v skrajšanem roku za prevzem zemeljskih del, objektov in zgornjega ustroja na preložitvi banovinske ceste 11/288 Jurklošter—Laško v odseku Površje— ^Uradniki
U. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. marca 11)10. ob 11. uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem.
V ponudbo oziroma proračun naj se Vstavijo enotne cene za posamezna dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni.okrajnega cestnega odbora v Laškem, kjer dobe interesenti tudi potrebna pojasnila in ponudbene pomočke.
Okrajni cestni odbor Laško dne 9. marca 1940.
•j.
Št. 517.	794
Razpis.
Občina Dolsko pri Ljubljani, srez Ljubljaha-okolira, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske bansko uprave dravske banovine' z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu : pri tej občini.
Občina Dolsko dne 9. marca 1940.
*
803
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Javoru razpisuje za oddajo dol pri ljudski soli na •1 avoru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo •la dan 26. marca 1910. ob 11. uri dop.
v prostorih občinskega urada v Do-bruniali.
Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu nap ravnih stroškov •ned uradnimi urami ravno tam.
V ponudbe oziroma proračune naj se ) stavijo enotne cene za prevzemna dela, 'n sicer za:
L.kleparska dela,
2. mizarska dela,
3. ključavničarska dela,
4. strelovod,
5. steklarska dela,
6. slikarska dela,
7. pleskarska dela,
8. pečarska deta,
9. tapetniška dela,
10. vodovodno instalacijo.
11. električno instalacijo.
Ponudbe je predložili v zapečateni!) kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna svoje ponudbene enotne cene s številkami in besedami za posamezne postavke in končno vsoto.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah 'sreskih načelstev v Ljubljani, Litiji in Kamniku.
Krajevni šolski odbor v Javoru dne 12. marca 1940.
❖
Opr. št. 21/5—1935—75.	785
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje:
1 mesto zdravnika-urodnika I. plačilnega razreda za splošno prakso za zdravniški okoliš Škofja Loka;
I mesto pogodbenega zdravnika-spc-cialista za otroške bolezni v Mariboru za 1 'A ure dnevno;
1 mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Kostanjevica;
l mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Št. Jernej na Dolenjskem;
1 mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Žužemberk.
Lastnoročno pisane in kolkovane prošnje, (din 10'—) je treba vložiti po pošti ali osebno pri uradu, Ljubljana, Miklošičeva cesla 20 (soba 209), in sicer najkasneje do	,
(>. aprila 1910. do 12. ure dopoldne.
Službeno razmerje kakor tudi službene prejemke zdravnikov-uradnikov ureja »Službeni pravilnik« za zdravni-ke-uradnike, pogodbenih zdravnikov pa kolektivna pogodba.
Prosilci za mesto zdravnika-uradnika, ki žele, da se jim ob sprejemu v službo event. štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter predložiti potrebne listine. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval.
Navodila, s katerimi prilogami je opremiti prošnje, kakor tudi pojasnila glede službenih prejemkov in službenih dolžnosti dobe reflektanti v zdravni-ška-administrativnem oddelku urada, soba 349/11., oziroma jih urad pošlje po pošti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 8. marca 1940.
H roj 47.500-1939.	771
Oglas licitacije.
Središnji ure« za osiguranje rudnika u Zagrebu održače u svojim službenim prostorijamn na »lan 30. ožujka 1940. u
11.	sati prvu javnu ofertalim licitacija za izmjenu kotlovnog uredjaja u lječi-lištu Središnjeg ureda za osiguranje raduika u Klenovnikii.
Ponude se imadu predati najkasnije
do log roka u zapečačenom omotu sa naznnkom Pounda za izmjenu kotlovnog uredjaja lječilišla SrediSnjeg ureda za osiguranje radnika u Klenovnikii«.
Zajedno sa ponudom imade se priložiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sestavljanje ponude mogu se dobili dnevno kod Tehničkog ctsje-ka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, soba broj 418 za vri-jeme uredovnih sati. uz naplatu od din
50-— kao i sve pot robite informacije.
U Zagrebu, dne 7. ožujka 1940.
Središnji ured za osiguranje raduika u Zagrebu.
št. 436/40.	781
Objava.
(Jospcd dr. Veble Andrej, advokat v Mariboru, se je odpovedal izvrševanju advokature in je bil izbrisan iz imenika advokatov z dnem 28. februarja 1940. Za prevzemnika pisarne je imenovan gospod dr. Leskovar Josip, advokat v Mariboru.
V Ljubljani dne 8. marca 1940.
Za odbor advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
776
Aga-lluše združene jugosloveuske tvor-nice acetilena in oksigena d. d., Ruše.
Delničarje Aga-Ruše združenih jugoslovanskih tvornic acetilena in oksigena d. d., Ruše, vabimo na
X. redni občni zbor,
ki bo v četrtek dne 28. marca 19111. ob
15. uri v prostorih hotela Orel v Mariboru.
D n e v n i r e d :
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1939.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1939.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in o bilančnem uspehu.
4. Prememba pravil v g 7. zaradi povišanja delniške glavnice od 2 na 4 in od 4 na 8 milijonov s takojšnim povišanjem od 4 na ti in nadaljnjim povišanjem od ti na 8 milijonov po sklepu občnega zbora brez predhodne oblastvene odobritve.
5. Volitev upravnih svetnikov.
(i. Volitev računskih preglednikov za lelo 1940.
Občnega .zbora se smejo udeležiti po 28. in 29. družbinih pravil oni delničarji. ki polože svoje delnice s seznam-kom številk najkasneje do 20. marca
I.	1. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi položenih delnic se jim izdajo legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
Ruše dne 7. marca 1940.
Upravni »vek
Stran 124.
St e v. 21-
786
Vabilo na XIV. redno skupščino
zadrugo
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani
z. z n. U
ki l»o v potok dno 22. marra 1940. ob
3.	uri popoldno v zadružnih prostorih v Tavčarjevi ulici št. 1, pritličje.
Dnevni red:
1. Otvoritev in konstituiranje.
2. Poročilo upravnega odbora.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. a) Odobritev računskega zaključka za leto 1939., b) poraba prebitka, c) podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
5. Proračun osebnih in stvarnih izdatkov.
6. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti,
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga odobriti posameznemu zadružniku.
7. Pooblastilo za podpisovanje nameščencev.
8. Volitev: 3 članov upravnega odbora in 2 članov nadzornega odbora.
9. Predlogi in pritožbe.
10.	Slučajnosti.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 37. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom v poslovalnici zadruge med blagajniškimi urami.
V Ljubljani dne 11. marca 1940.
Za upravni odbor Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani, z. z o. j.: Tršan Alojzij s. r.,	Černe Jože s. r.,
predsednik.	podpredsednik.
*
767
Vabilo na redno skupščino Okrajne hranilnice in posojilnice v Laškem,
ki bo dne 28. marca 1938. oh 18. uri v Laškem v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročilo: a) upravnega odbora,
b)	nadzornega odbora.
3. Predlogi j n pritožbe.
4. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
5. Volitve: a) 6 Članov upravnega odbora in 2 namestnikov, b) 3 članov nadzornega odbora in 2 namestnikov.
6. Določitev: a) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti, b) najviš-
jega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
Če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, bo čez pol ure druga, ki sklepa veljavno no glede na število navzočih zadružnikov.
Upravni odbor.
H*
778-3-1
Poziv upnikom.
Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško v Sp. Šiški, r. z. z o. z. je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve zadrugi do 15. aprila 1940.
Likvidatorji.
*
784
Likvidacija in poziv upnikom.
Podpisani Marko Benedik, industrialec v Zagrebu, Savska cesta 8, naznanja, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom od dne 20. februarja 1940., op. št. F!g C II 100/9, odredilo v trgovinskem registru v Celju pri firmi »Miami« družba z o. z., iesni proizvodi v Celju, sledeči vpis:
Po sklepu občnega zbora z dne 29. novembra 1939. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator je dosedanji poslovodja družbe Benedik Marko, industrialec v Zagrebu, Savska cesta 8.
Likvidacijska firma »Miami« družba z o. z. lesni proizvodi v likvidaciji.
Podpis firme: likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme z dostavkom »v likvidaciji« postavlja lastnoročno svoje ime.
Hkrati pozivlje podpisani likvidator v smislu §a 91. zakona od 6. marca 1906. vse upnike družbe »Miami« z o. z., lesni proizvodi, da se likvidatorju javijo.
Zagreb dne 28. februarja 1940.
Marko Benedik, likvidator tt. »Miami« družba z o. z., lesni proizvodi,
Zagreb, Kučerina 74.
*	644-3-3
Poziv upnikom.
Upniki zadruge Gospodarsko društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji, v Pobrežju pri Mariboru, se pozivajo, da priglasijo v smislu § 40. zadr. zakona svoje morebitne terjatve v zakonitem roku na gornji naslov.
Pobrežje dne 28. decembra 1939. Likvidatorji:
Pavalcc Jakob s. r. Pintarič Ivan s. r.
Pavalctz Prane s. r.
*
638-3-3
Poziv upnikom.
Tvrdka »Kanada« uvoz in izvoz sadja, družba z o. z. v Mariboru se je raz-
družila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju Poloucu Maksu, trg- v Mariboru, Tyrševa 24, do 31 marca 1940.
Likvidator.
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano po občini Selca ter jo proglašam za ne-v el javno.
Benedik Franc s. r.,
Brezje 42.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za motorno kolo (evid. št. tablice: 3224) in jo proglašam za neveljavno.
Jemec Janko s. r., vrtnarski pomočnik.
Maribor, Prešernova 16.
❖
796
Objava.
Izgubila se je uvozna deklaracija št. 3374 od 12. novembra 1930., izdana od carinarnice L reda na Jesenicah, glaseča se na ime »Jugočeska - d. d. Kranj, ter jo proglašamo za neveljavno. Jugočeska, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj.
*
774
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo, izdana od sreskega načelstva v Celju in jo proglašam za neveljavno.
Korošec Zofija s. r.,
Glinje 1, p. Braslovče.
*
768
Objava.
Izgubil sem objavo za opravljanje ambulantne službe, št. 175, izdano 1. januarja 1938. od direkcije p. t. t. Ljubljana in trajni službeni nalog za prestop madžarske meje za leto 1940., izdan od iste direkcije. Proglašam jih za neveljavne.
Sosič Stanko, p. t. t. zvaničnik pošte Maribor 2.
*
777
Objava-
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šole pri sv. Petru v Ljubljani iz 1. 1930. na ime: Štembal Ivan iz Tomačevega. Proglašam jo za neveljavno.
štembal Ivan s. r.
800
Objava.
Izgubil sem vozniško izkaznico št. 1160, izdano od uprave policije v Ljubljani na ime: Urbas Ivan, avtoprevoznik v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Urbas Ivah s. r., Ljubljana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merk ar v Ljubljani, njau predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.