cena 110 dinarjev številka 46 (850) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Velenje Ponekod razprave spet samo formalnost Osrednja točka četrtkove seje Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je bila »obravnava vsebine obravnav« devetmesečnih rezultatov gospodarjenja ali drugače povedano — obravnava obdelanih vprašalnikov, ki so jih posredovali člani političnega aktiva, zadolženi za spremljanje obravnav rezultatov poslovanja v posameznih organizacijah združenega dela. Ponekod razprave niso potekale tako. kot bi morale. Zato je treba še naprej vztrajati, da se pomanjkljivosti, ki so se pokazale tokrat, odpravijo že pri obravnavah zaključnih računov. Sedanji aktiv se bo v te obravnave vključeval še naprej, saj so člani ugotavljali, da so bile te kakovostnejše, če je bil prisoten član aktiva, vendar pa je treba ob tem povedati tudi, da jih v nekaterih sredinah na obravnave niso niti vabili. Na seji so podali predlog, da Republiški svet ZSS prouči smotrnost obravnav rezultatov go- spodarjenja trikrat letno — po zaključnem računu, potem pa še v maju in septembru. Na petkovem posvetu — jutri — s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, bodo zelo konkretno spregovorili na eni strani o organizacijah, kjer so razprave potekale dobro in na drugi strani o tistih, kjer temu ni bilo tako. Glede same vsebine pa so člani aktiva ugotavljali, da so bile ponekod razprave zgolj formalnost, da se delavci v razprave tudi niso preveč vključevali, da so bili ob tem predlagani ukrepi izredno redki. Tam kjer so bili, so bile razprave veliko boljše, saj so z njimi delavci dobili motivacijo za razpravo. Žal pa še vedno ugotavljajo, da so ponekod poročila samo zlepljenka poročil posameznih vodij sektorjev. Ponekod izvršilni odbori tudi niso gonilna sila razprav, ampak so to poslovodni delavci in strokovne službe. Vse te pomanjkljivosti, ki so se pojavljale tokrat bo treba odpraviti že pri obravnavah zaključnih računov za letošnje leto. Poslovni sistem Gorenja Ustvarjena solidna osnova za i razvoj Poislovni sistem Gorenje prehaja v novo, razvojno fazo sanacije. ^Zato prav gotovo ne bo več nanizati nekaj razmišljanj o razvojni viziji te sestavljene organizacije združenega dela. Z uispehom je zaključena prva, finamčna faza sanacije. Kljub ne-kateriim težavam, ki jih še pov-zročaijo bremena preteklih izgub (zlastii visoke obresti bančnih sa-nacijsskih kreditov, moratorij za glavntico se iztekaj, je mogoče trditi, cda je ustvarjena solidna osnova za nadaljnji razvoj Gorenja. SStabilizirani so razmeroma dobri i kazalci tekočega poslovanja, iizboljšana je likvidnost in zmanjjšana zadolženost. Zasstavljena je druga, razvojna faza sanacije. Izoblikovana je doktrrina poslovnega sistema Gorenje, , začrtane temeljne smeri razvojijne preobrazbe, sprejeti srednjijeročni plani. Iz vseh teh dokurmentov so razvidni Gorenjevi cilji, naloge, strategija. Osiščče razvoja je koncept marketinga, , v njem pa je v ospredju za-dovoljljstvo človeka, tako delavca samouupravljalca kot uporabnika Gorennjevih izdelkov in storitev. Iz pnredinvesticijskih študij in zasnoOT nastajajo v delovnih organizsatali konkretni investicijski pnrojekti. Stekel je postopek združeževanja sredstev za naložbe znotraaj Gorenja, zaživel je tudi bančnini konzorcij za spremljanje razvojujnih programov Gorenja. Za učičinkovitejše gospodarjenje z družb0enimi sredstvi so bile zastavljene e zahtevne naloge na infor-matizazaciji Gorenja v vseh delih poslownega in samoupravnega procesesa. Posfspešen razvoj, povezovanje z novivimi partnerji, vse večje od-piranjaje doma in v svet, zahtevajo tudi ncnove kadre. Za prestrukturiranje (■ Gorenja bodo morali pridobiti ti strokovni kader z ustreznim zi znanjem in mu zagotoviti stimulalativne pogoje za doseganje kar naiajboljših rezultatov. V tem srednjeijeročnem obdobju želijo povečačati izobrazbeni nivo za po-prečnono eno stopnjo. V zadnjih letih so o podvojili število štipendistov, ti uveljavljajo sistem obveznega ft funkcionalnega izobraževanja za :a sleherno delovno mesto in ^m m nagrajevanja, ki bo še bolj ^«U^&iiral znanje in ustvarjal - Značilnost Gorenja je vse vé£ ja odprtost, ne samo doma, pač pa tudi v svet. Odprtost V mednarodno delitev dela in do našega združenega dela je ena od temeljnih Gorenjevih doktrinskih usmeritev. Gre za izmenjavo blaga, sredstev in znanja, vse to pa služi večji poslovni učinkovitosti in razvoju. V Gorenju so prepričani, da brez tesnejšega in vsestranskega sodelovanja z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji ne bo mogoče uresničiti druge, to je razvojne faze sanacije. V tem smislu so bili vzpostavljeni stiki z vrsto organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije, s katerimi so bile dogovorjene nove vsebine, prav tako pa tudi oblike sodelovanja. Tudi z nekaterimi tujimi firmami so bili v zadnjem času opravljeni uspešni dogovori o tesnejšem poslovno-tehničnem sodelovanju in izmenjavi znanja ter izkušenj. Doktrina in razvojna politika Gorenja proklamirata odprtost tega poslovnega sistema združenemu delu in njegovo odločenost za vse hitrejše in kompleksnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. S tesnejšim sodelovanjem, medsebojnim oplajanjem znanja, organsko povezanostjo z drugimi deli združenega dela in vključitvijo v mednarodno delitev dela želijo pospeševati procese splošne družbene integracije. Podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev Skupna skrb za spominska obeležja Prejšnji teden je bil v prostorih Doma borcev in mladine v Titovem Velenju slovesen podpis družbenega dogovora o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, grobišč in grobov borcev NOV ter drugih obeležij NOV in socialistične revolucije v občini Velenje. Hkrati je bil to tudi prvi sestanek odbora podpisnikov tega družbenega dogovora. Obravnavali in sprejeli so poročilo o opravljenih delih in vloženih sredstvih na področju spomeniškega varstva obeležij NOV na območju občine Velenje. V občini je bilo doslej odkritih 109 pomnikov NOB, od tega 38 spomenikov, 35 spominskih plošč, 12 doprsnih kipov, 14 spomeniško urejenih grobišč in grobov in 10 stalnih spominskih razstav o narodno osvobodilnem boju v Šaleški dolini. Pa poglejmo, kaj je bilo narejenega v letošnjem letu. V Ravnah pri Šoštanju so odkrili spomenik posvečen preboju 14. udarne divizije in padlim borcem v Osreških pečeh. Poleg tega pa so borci ob finančni pomoči delovnih organizacij sofinancirali še izdelavo filma »Topolšica — 40 let svobode in miru«, izdali knjigo Pomniki NOB v občini Velenje, izdelali multivizijski program Konec druge svetovne vojne v Šaleški dolini, obnovili sejno dvorano v domu borcev in mladine ter nabavili knjižno gradivo s tematiko revolucije in narodno osvobodilnega boja. Na prvi seji podpisnic samoupravnega sporazuma so potrdili tudi srednjeročni program potreb obnove in novogradenj spominskih obeležij NOB v občini Velenje za obdobje do leta 1991. Program bodo predložili v potrditev tudi občinski skupščini. Podpisniki družbenega dogovora morajo sredstva nakazovati dvakrat letno in sicer marca in septembra, komite za družbene dejavnosti pa so zadolžili, da vsako leto obvešča vse podpisnike dogovora o valorizaciji vrednosti programa, upoštevajoč osnovo iz letošnjega leta — 5 milijonov dinarjev. In kakšne naloge so si zastavili v srednjeročnem programu? V začetku drugega leta morajo poravnati obveznosti za spomenik v Osreških pečeh, nato pa se bodo lotili temeljite obnove spomenika narodno osvobodilnemu boju Onemele puške. Poleg tega pa bodo prihodnje leto uredili še spomenik z grobiščem padlim borcem in žrtvam na pokopališču v Šmartnem ob Paki ter v so- Občina Velenje PRIREDITVE OB DNEVU REPUBLIKE V teh dneh se bo zvrstilo v občini Velenje več prireditev v počastitev dneva republike. Velenjski gledališčniki se bodo predstavili z delom Cankar — Veras — O človeškem napuhu. Že to soboto, 22. novembra bodo nastopili ob 19.30 v Bevčah. Obiskovalcem se bo tam predstavil tudi domač ženski pevski zbor. V Rdeči dvorani v Titovem Velenju bo v nedeljo 23. novembra s pričetkom ob 18. uri velika prireditev, ki jo pripravlja odbor delavcev iz bratskih republik pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Nastopilo bo Kulturno umetniško društvo iz Raven na Koroškem, glasbena skupina celjskega garnizona, trio Unikati in recitatorji. V sredo, 26. novembra ob 19. uri bo osrednja prireditev v počastitev dneva republike v šo-štanjskem kulturnem domu. Predstavili se bodo velenjski gledališčniki z delom O člove- škem napuhu, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor »Svoboda« Šoštanj. Osrednja prireditev ob dnevu republike pa bo 27. novembra ob 18. uri v domu kulture v Titovem Velenju. Tudi tu se bodo obiskovalcem predstavili velenjski gledališčniki irt mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja. Na tfej prireditvi bodo podelili tudi priznanja izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. delovanju s krajani Kavč postavili spominsko ploščo padlim krajanom .. . Leta 1988 bodo obnovili spomenik talcem na Partizanski cesti v Titovem Velenju, uredili dostop do spomenika NOB na Ju-vanovem vrhu na Graški gori, v sodelovanju s krajani Zavodenj pa nameravajo urediti spominsko sobo naprednemu duhovniku Francu Šmonu. Leta 1989 nameravajo v sodelovanju s krajani Pesja urediti stalno spominsko razstavo o predvojnem revolu- cionarnem gibanju in narodno osvobodilnem boju 1941 — 1945 v Pesju. V spominskem muzeju na Graški gori pa nameravajo urediti ozvočenje. Ozvočenje pa naj bi uredili tudi ob spomeniku Nošenje ranjencev na Graški gori, kjer so pogoste proslave. Za zadnji dve leti srednjeročnega obdobja pa predvidevajo zamenjavo ene tretjine obstoječih spominskih plošč, zlasti tistih, ki so bile postavljene v prvih letih po osvoboditvi. M. Zakošek Topolšica Posvet za sindikalna vodstva V Topolšici bo jutri, 21. novembra, posvet za predsednike sindikalnih organizacij. Uvodoma bo podal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran Arzenšek bistvene usmeritve Resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine Velenje za prihodnje leto. Nato bo član predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik govoril o gospodarskem položaju v svetu, v Sloveniji in Jugoslaviji, podal bo stališče SR Slovenije za leto 1987. Govoril pa bo še o pripombah na teze za izdelavo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu glede na gospodarsko stanje v naši družbi. Za tem bodo pripravili organizirano rekreacijo za udeležence posveta. V popoldanskem delu pa bodo govorili o aktualnih nalogah sindikalnih organizacij — programu dela občinskega sveta ZSS Velenje in njegovih organov za prihodnje leto, letnih sestankih osnovnih organizacij in sejah organov zveze sindikatov, finančno materialnem poslovanju osnovnih organizacij, ocenili bodo obravnave devetmesečnih rezultatov poslovanja in spregovorili o Dripravah na obravnave zaključnih računov, govorili pa bodo še o vključevanju in nalogah sindikata na področju sprejemanja in priprave planskih dokumentov ozdov za leta 1987, izobraževanju sindikalnih aktivistov ... V nadaljevanju bo delo potekalo v skupinah. Med drugim bodo analizirali potek obravnav devetmesečnega poslovanja v posameznih okoljih in se dogovorili o delu sindikata do konca letošnjega leta ter o programu dela za leto 1987. Izpostavili naj bi tudi problematiko širšega značaja, ki bi jo bilo treba vključiti v programe občinskega in republiškega sindikata. Posvet pa bodo zaključili s plenarnim zasedanjem. (mz) MODERNO JE IZ ELKROJA JE 2.stran ★ HQS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 6. november 1986 ................ iwaaM Občinska izobraževalna skupnost Zagotoviti moramo sredstva za sedmo osnovno šolo Že pred sejo občinske izobraževalne skupnosti Velenje smo o njej v Našem času obširno poročali, zato se tokrat omejimo zgolj na samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Vele-njeu. Za šolo zbiramo v-mest-nih krajevnih skupnostih sredstva samoprispevka, ostala sredstva pa bodo morale zagotoviti organizacije združenega dela. O potrebnosti nove šole v Titovem Velenju najbrž ni treba več izgubljati besed. Gradnja je nujna, saj je prostorska stiska v naših šolah že zdaj pereča, še huje pa bo naslednja leta, ko bo število učencev še naraščalo. O tem dovolj zgovorno pričajo podatki občinske prijavno odja-vne službe. Že v šolskem letu 1988/98 brez nove osnovne šole ne bi mogli zagotoviti na velenjskih šolah normalnega dela, zato je nujno, da šolo do tega roka zgradimo. Samoupravni sporazum, ki so ga potrdili delegati občinske izobraževalne skupnosti jasno opredeljuje obveznosti podpisnikov (organizacij združenega dela) in občinske izobraževalne skupnosti oziroma vzgojno izobraževalnega zavoda kot investitorja. Po sedanjih cenah bodo morale organizacije združenega dela za šolo zbrati eno milijardo dinarjev in sicer velenjskih del Gorenja 316,6 milijonov dinarjev, REK 432,8 milijonov, 250,6 milijonov dinarjev pa ostali del velenjskega gospodarstva. Prvi so k akciji pristopili rudarji, ki so za šolo že delali. Upamo, da jim bodo kar najhitreje sledili tudi ostali zaposleni Velenjčani. Sredstva je treba namreč hitro zagotoviti, saj je zadnji rok za začetek gradnje, če želimo šolo zagraditi od pričetka šolskega leta 1988/89, marec prihodnje leto. Mira Zakošek Zdravstvena skupnost S prizidkom iz utesnjenosti Tudi občinska zdravstvena skupnost se otepa s kopico problemov, ki jih je s sabo prineslo ekstenzivno zaposlovanje v občini Velenje v preteklih letih. Število priseljencev in naravni prirastek sta namreč tako visoka, da je delo v Zdravstvenem domu postalo močno oteženo in da našim zavarovancem ne zagotavlja več niti takšnega standarda kot ga imajo v marsikateri nerazviti občini v naši republiki za katero sicer solidarnosti odvajamo sredstva. Za to je že nekaj let aktualna potreba po izgradnji dodatnih prostorov, ki je sedaj dobila tudi dokončno podobo. V obliki načrtovanega prizidka, seveda pa naložba ni poceni in tudi gospodar- ski trenutek v katerem se moramo spopadati s takšnimi problemi na področju šolstva, zdravstva, otroškega varstva, varstva starejših občanov gotovo ne najprimernejši. Pa vendar, vsako odlašanje pomeni le še kopičenje teh težav. Tega so se verjetno zavedli tudi delegati, ki so na zadnji seji skupščine potrdili upravičenost gradnje, seveda pa bo verjetno teže dogovoriti potrebna sredstva za vse načrtovane naložbe na področju družbenih dejavnosti. Sicer pa so delegati na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti Velenje bolj ali manj molče preleteti točke dnevnega reda. Nekaj dilem se je pojavljalo le ob verifikaciji programa usklajevanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z delavci v gospodarstvu. Nekateri so namreč menili, da bi bilo potrebno pri izračunu izvzeti OD rudarjev. Vendar pa je predlagano mnenje, da v vseh občinah obstajajo uspešni in manj uspešni kolektivi, vendar pa njihove osebne dohodke povsod upoštevajo. SeVfcda pa vseeno ostaja aktualno vprašanje, kako zagotoviti za podobna dela podobno plačilo in prav temu bi morali tudi v občini Velenje očitno nameniti večjo pozornost, saj marsikje dela niso nagrajena le po uspešnosti. b. Z. Nov vrtec predvidoma leta 1988 Delegati skupnosti otroškega varstva Velenje so namenili na zadnji seji vso pozornost obravnavni in sprejemu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990 in sicer med občinsko skupnostjo otroškega varstva in vzgojno izobraževalnima zavodoma Titovo Velenje in Šoštanj ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in Skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti. Samoupravne sporazume, več o njih smo že pisali pred sejo, so potrdili. Ob obravnavi samoupravnega sporazuma o socialni varnosti v občini Velenje, ki so ga prav tako potrdili, so delegati spregovorili o aktivnostih, ki so bile opravljene v organizacijah združenega dela, da bi se socialni položaj zaposlenih izboljšal. Še posebej aktivni so bili v Vegradu, kjer imajo največ prejemnikov družbene denarne pomoči. Sprejeli so številne ukrepe za izboljšanje stanja. Na zadnji seji skupnosti otroškega varstva so delegati obravnavali še devetmesečno realizacijo programa in finančnega načrta te skupnosti ter potrdili program usklajevanja osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Podanih je bilo tudi nekaj pripomb in pobud delegatov. Omenimo, da je delegate zanimalo, ali bo vrtec, ki naj bi zgradili v Šaleku III, zaradi spremenjene lokacije dograjen kasneje. Predstavniki strokovnih služb skupnosti ne bi smela vplivati na izgradnjo novega vrtca. Gradnja je bila predvidena tako in tako šele v letu 1988 in do takrat mora biti pripravljena tudi lokacija v Se-lah, kjer naj bi zgradili nov vrtec. Seveda pa bo potrebno do takrat zagotoviti potrebna finančna sredstva. M. Zakošek Skupnost socialnega skrbstva Izgradnja novega doma je nujna Tako kot v vseh ostalih skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so tudi delegati občinske skupnosti socialnega skrbstva prejšnji teden sedli drugič v delegatske klopi. Žal, pa so bili tako kot njihovi predhodniki, tudi ti bolj molčeči kot glasni pri izražanju neposrednih, pristnih in resničnih interesov svojega okolja, tako kot je zapisano na naslovni strani gradiva. Brez pripomb so namreč sprejeli samoupravni sporazum o socialni varnosti v občini Velenje za obdobje 1986—1990, povsem so soglašali z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela med skupščino tega sisa in delovno skuopnostjo skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti ter poročilom o realizaciji programov finančnega načrta te skupnosti za obdobje 1. januar — 30. september 1986. Resnična humanost družbe se pokaže v odnosu do skrbi za de- lo nezmožnih in starih ljudi. V velenjski občini namenjamo tem krajanom precej pozornosti, saj smo že v letih 1971—72 pristopili k organizirani obliki in zaščiti starejših ljudi. Dejstva, da je v občini Velenje živi več kot 2400 oseb starih nad 65 let, od katerih bodo mnogi potrebovali in želeli v domsko varstvo, popolna zasedenost zmogljivosti obstoječega doma. narekujejo nujno izgradnjo novega doma za varstvo odraslih. Nekoliko jih je »zaskr-bel« začetek izgradnje (leto 1988). Že obe negospodarski naložbi (nova osnovna šola in prizidek k zdravstvenemu domu), po njihovem mnenju, preveč obremenjujeta gospodarstvo. Iz njihovih vrst je prišla tudi pobuda, da bi denar, ki bi morda ostal ob koncu koledarskega leta na žiro računu te skupnosti, namenili za novi dom. Prizadevnemu gradbenemu odboru pa bo gotovo uspelo zanj čim ceneje pridobiti zemljišče v krajevni skupnosti Gorica. Samoupravni sporazum o so- cialni varnosti v velenjski občini za to srednjeročno obdobje namenja posebno skrb varstva otrok in mladine, družbenemu varstvu invalidov, socialni varnosti starejših občanov, kmetov, borcev, poleg tega ta vsebuje še poglavje o prednostnih nalogah, solidarnosti na stanovanjskem področju,... Temeljno načelo socialne politike in seveda tega dokumenta pa je, da je le delo osnova za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov in družinam. Tistim, ki tega ne morejo zagotavljati sebi in svojim najbližjim iz objektivnih vzrokov, bo ustrezno življenjsko raven omogočila skupnost z dodelitvijo socialno varstvene pomoči. V tem srednjeročnem obdobju so se pri tej skupnosti odločili, da bodo 10—15 minut namenili informiranju delegatov. Tokrat so ti pozorno poslušali pogojem, potrebnim za pridobitev dodatka za pomoč in strežbo. T. P. Žalec Srebrni znaki TZ Slovenije V začetku novembra so v žalskem kulturnem domu svečano podelili priznanja najlepše urejenim krajem Slovenije. Komisija za varstvo okolja pri turistični zvezi Slovenije je letos že 18. zapovrstjo po dolgem in počez prečesala Slovenijo in ocenjevala urejenost turističnih, izletniških in tranzitnih krajev, letos pa je prvič ocenjevala tudi tiste kraje, ki so zabeležili največ turističnih nočitev. Med 27 najlepše urejenimi kraji je tudi Titovo Velenje, ki je za drugo mesto v letu 1986 prejelo srebrni znak turistične zveze Slovenije. Ob tem naj zapišemo še to, da je komisija za varstvo okolja pri turističnem društvu Titovo Velenje imela tudi letos polne roke dela. Oceniti je morala urejenost mestnih in izvenmestnih šol, vse krajevne skupnosti in vse drugo, kar sodi k ocenjevanju najbolj urejenega kraja. b. m. Brezplačni pregledi vozil Preventivni pregledi osebnih vozil, da se ugotovi stanje vozila pred prihodom zime, zavore, krmilni mehanizem, luči, blažilniki, olje, hladilna tekočina, akumulator, torej tudi ugotavljanje izpravnosti vozila pred morebitnim obveznim tehničnim pregledom, vse to so pomembne stvari, ki so spodbudile svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da skupaj z združenjem šoferjev in avtomehanikov izvede brezplačne preglede osebnih vozil v Titovem Velenju. Nadvse koristna akcija, ki bo v prostorih servisnih delavnic Rekove delovne organizacije APS v soboto, 22. novembra od 8. do 17. ure, bo tudi priložnost, da bodo strokovnjaki voznikom svetovali, kje lahko odpravijo tudi težje okvare ali pomanjkljivosti na vozilih. Zato sobotne akcije ne kaže zamuditi, zaželjeno pa je, da lastniki na pregled pripeljejo oprano vozilo. b. m. Sindikat delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Članstvo počasi a vztrajno raste Ko so na junijski seji Predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje obravnavali položaj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, niso mogli mimo članstva vključenega v sindikat. Ugotavljali so, da je v sindikat vključena samo polovica teh delavcev, medtem ko so v združenem delu izredno redki posamezniki, ki niso člani sindikata. Prav zato je bil eden pomembnih sklepov takratne seje, narediti kaj, da se te delavce s položajem seznani, da se jim prikaže prednosti, ki jih imajo, če se vključijo v to najbolj množično delavsko organizacijo, da vidijo povezavo z zunanjim svetom in da vidijo v sindikatu tudi svojo zaščito. Začetek uresničevanja tega sklepa je bil sklic vseh delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, ki do sedaj niso »vedeli« za sindikat in za aktivnosti, ki se odvijajo v njegovih mejah. Predstavili so jim vse oblike dejavnosti, od uveljavljanja določil kolektivne pogodbe, do izobraževanja, kulturnih in- športnih srečanj .. . Jože Čas, sekretar za stroko-vno-politično področje pri občinskem svetu nam je dejal tudi, da vztrajajo pri tem, da se pogodba o delovnem razmerju med obrtnikom in delavcem, podpiše na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Pa ne zaradi nezaupanja, temveč zato, da se dà delavcu možnost seznaniti se z vsemi določili kolektivne pogodbe. Rezultat tega sestanka je bil spodbuden — dvajset delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih je podpisalo izjavo o vstopu v sindikat. S tem pa aktivnosti še ni konec. Vsi delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih, tisti, ki so člani sindikata in tisti, ki niso, so povabljeni na njihovo letno sejo, ki bo 13. decembra ob 18. uri v Nami. Priložnost bodo imeli videti, kaj sindikat dela, s čim vse se ukvarja in morda bo dejavnost spodbudila še koga, da se vključi v to organizacijo. (mkp) Gorenje Bira Bihač Vedno večja proizvodnja Potem, ko so septembra in oktobra dosegli in presegli mesečni načrt proizvodnje, so v novi tovarni hladilnikov Gorenje Bira v Bihaču v prvi polovici novembra trikrat izboljšali rekordno dnevno proizvodnjo. 5. novembra so prvič izdelali več kot 1.700 hladilnikov, dan zatem 1.790, 12. novembra pa so izdelali 2.209 hladilnikov in tako dosegli največjo dnevno proizvodnjo doslej. Zaposleni v tej najmlajši Gore-njevi tovarni si zdaj prizadevajo, da bi čimprej izdelali 2.400 hladilnikov, kolikor znaša optimalna dnevna proizvodnja, predvidena s projektom za postavitev tovarne. Program prireditev za leto 1987 Občinska konferenca SZDL Velenje je poslala organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, družbeno političnim organizacijam in društvom dopis v katerem jih prosi, da predložijo najkasneje do sredine prihodnjega meseca program prireditev, ki jih načrtujejo za leto 1987. Na osnovi tega bodo pripravila na Občinski konferenci SZDL Velenje usklajen program prireditev za prihodnje leto. Po sklepu predsedstva SZDL Velenje in Komiteja za SLO in DS namreč v prihodnjem letu ne bodo dopuščali večjih akcij in manifestacij, ki ne bodo predhodno načrtovane, (mz) Novembra želijo v Gorenju Bira izdelati 35.000 hladilno zamrzovalnih aparatov, od tega kar dve tretjini za izvoz. Še zahtevnejše delo jih čaka v decembru, ko naj bi izdelali 36.000 aparatov. V želji, da bi dosegli in prèsegli predvideni obseg proizvodnje, so se v Gorenju Bira odločili, da bodo delali prav vse sobote. Na ta način bi se tudi približali za letos zastavljenemu proizvodnemu cilju — izdelavi 300.000 hladilno zamrzovalnih aparatov. Novo Gorenjevo tovarno v Bihaču so svečano predali svojemu namenu pred letom dni. Za prvo leto obratovanja je predvidena proizvodnja 300.000 aparatov. Medtem, ko je bila proizvodnja v prvem polletju pod načrtovano, nenehno naraščanje proizvodnje v zadnjih tednih in mesecih obeta, da se bodo približali načrtovani letni količini. Pomembno pa je, da namenjajo zdaj že več kot 60 % celotne proizvodnje za prodajo na tuje. Za prihodnje leto načrtujejo v Gorenju Bira izdelavo 420.000 hladilno zamrzovalnih aparatov. Nenehno naraščanje dnevne proizvodnje zadnje tedne ustvarjajo vse potrebne pogoje za uresničitev proizvodnega in izvoznega načrta za leto 1987. (an) Telesnokulturna skupnost Ti nesrečni kriteriji in točke Skupščina občinske telesno-kulturne skupnosti se tudi tokrat ni v ničemer razlikovala od prejšnjih. Vse se začne in tudi neha namreč pri kriterijih oziroma točkah, ki določajo, seveda po doseženih rezultatih, koliko denarja dobi ta ali oni klub, društvo za svojo dejavnost. Zelo »varčevali« so delegati te skupščine z besedami pri obravnavi predloga srednjeročnega plana občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za obdobje 1986—1990. Povsem so se strinjali z zapisanimi usmeritvami na področju množične telesne kulture, katere cilj je vključitev vsaj 45 odstotkov občanov vseh starostnih kategorij v redno ali občasno organizirane oblike športno rekreacijske dejavnosti; le eden od delegatov je pripomnil, da morda ne bi bila prevelika naloga, če bi telesni kulturi v si- stemu vzgoje in izobraževanja, zlasti pa kakovostnemu pouku šolske telesne vzoje na razredni stopnji namenili precej več pozornosti. Povsem so delegati soglašali še s programom zveze telesnokulturnih organizacij, zataknilo pa se je pri področju tekmovalnega oziroma vrhunskega športa. Po mnenju tah je ta razred poglavje zase in je »rezerviran« le za ženski rokometni atletski, smučarski in smučarsko skakalni klub. Drugi klubi oziroma društva pa imajo le malo možnosti za prehod v ta razred. »Vse tako kaže,« so poudarili v razpravi, »da imajo srednjeročne smernice le ti klubi, drugi pa lahko delajo kakor vedo in znajo. Če tem že omogočamo napredek, je prav, da o svojem delu, doseženih rezultatih poročajo nam delegatom skoraj na vsaki seji skupščine. Tudi nadzor nad trošenjem denarja v teh štirih tekmovalnih klubih mora biti boljši in doslednejši.« Med drugim so delegati skupščine občinske telesnokulturne skupnosti slišali, da imajo prenos lastništva telesnokulturnih objektov av rokah« upravni organi, in da imamo v občini 36 kategoriziranih športnikov, in sicer enega mednarodnega razreda, 11 jih sodi v zvezni, 24 naših športnikov pa v perspektivni razred. Na vprašanje, čigava je vlečnica v Šaleku, je delegat smučarskega kluba Velenje, odgovoril: »Nekaj je od Gorenja, zemljišče je v zasebni lasti. Tisto, kar je v zemlji, pa ne vemo, čigavo naj bi bilo. Pomembneje je to, da bo vlečnica letos pripravljena na smučarsko sezono.« T. P. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center /.a informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 20. november 1986 * titovo velenje v središču pozornosti näS cas * stran 3 Skupščina občine Velenje, komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in komite za družbene dejavnosti Delovno gradivo za pripravo aneksa resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Skupščina občine Velenje je na podlagi 155. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in 134. člena Statuta občine Velenje na sejah Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne ......... sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VELENJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 Uresničevanje načrtovanih usmeritev razvoja občine je v veliki meri odvisno od opredeljene ekonomske in razvojne politike, ki je v funkciji opredeljevanja pogojev gospodarjenja. V osnutku zvezne resolucije so nakazane v ekonomski politiki spremembe v gospodarskem sistemu, katere pa v tem trenutku še niso konkretizirane z izvedbenimi akti in predpisi. Načrtuje se vnos sprememb v sistet u: pridobivanja in razporejanja dohodka, družbenega planiranja, sanacije in prenehanja organizacij združenega dela, v obračunski, fiskalni, monetar-no-kreditni in bančni sistem ter na področje cen, trga in sprememb v delovno zakonodajo. Začrtana ekonomska politika si za leto 1987 zastavlja kot temeljno nalogo bistveno zmanjšanje inflacije na njenih temeljnih ' žariščih. V taki smeri so opredeljene: tudi njene ključne naloge kot so: pospešena rast izvoza, poveičanje tržnega usmerjanja gospiodarstva, povečanje delovne storillnosti, učinkovitosti gospodarjenja in proizvodnje ter prehod na realno vrednotenje produkcijskih faktorjev. Vse to zahteva od naše družbeno-politične skupinosti večje napore in zahteve — glede na prisotnost velikega iz:voznika kakor tudi največjega emergetskega sistema v Sloveniji. Osnutek Slovenske resolucije temeilji na ugotovitvi, da v letu 1987' lahko uresničimo ključne usmeeritve iz srednjeročnega družlbenega plana Slovenije, tudi ob ttako zahtevnih izhodiščih, obretmenjenih z visoko inflacijo in rnespodbudnostjo mehanizmov gospodarskega sistema: seveda i pa le ob pogoju, da bodo uveljjavljene najpomembnejše prvine ekonomske politike iz dol-goroočnega programa gospodarske : stabilizacije in kongresnih dokuumentov. Naačrtovano 3,5 % rast družbenega t proizvoda v Sloveniji, 6% rast i:izvoza, ohranitev deleža aku-mulaacije v dohodku iz preteklega leeta in nezmanjšane obremenitve e gospodarstva spremlja v osnuUtku slovenske resolucije vrsta zzahtevnih ukrepov, nalog in aktivivnosti, kar zahteva popolnejše izlzkoriščenje vseh razpoložljivih zizmogljivosti. Nujno je nada-ljevatati s procesi prestrukturiranja, v vključno z iskanjem enostav-nejšilih možnosti za nastajanje novih o organizacij, osvajanje novih izdelHkov, prodornega marketinga, uuvedbe modernejših načinov vodeienja in izvajanja poslovnih funktkcij ter modernizacije, avto-matizizacije in vlaganj v nove raz-vojneie programe in raziskovalne dejavivnosti. Naia podlagi pogojev in možnosti zaia razvoj občine Velenje smo obliktkovali resolucijo, ki kot letni plansnski akt za uresničevanje srednlnjeročnega plana, določa naloge, ukrepe in aktivnosti pri uresnsničevanju ciljev politike družbžbenoekonomskega razvoja v letu li 1987. OcOcena gospodarjenja za leto 1986 16 kaže na to, da v tem letu ne bomono uspeli doseči za to leto na-črtovavane gospodarske rasti, kljub temu,iu, da so že prisotni nekateri pozitiiitivni trendi, ki kažejo na po-stopnpno oživljanje gospodarstva, se v cv občini še vedno srečujemo s probltblemi, ki zavirajo uspešno uresničevanje srednjeročno začrtanih ciljev. V osnutku resolucije začrtana 4,0 % realna rast družbenega proizvoda za leto 1987 je na videz visoka, gledamo tako na izhodiščno osnovo, kot na poprečno 3,2 % načrtovano rastjo v srednjeročnem družbenem planu občine. Ker pa izhajamo iz tistega, kar bomo v letu 1986 ustvarili, nam tudi tako načrtovan družbeni proizvod za leto 1987 ne zadošča, da bi pokrili vse oblike porabe in okrepili našo akumulacijsko sposobnost. Pri tem pa moramo poudariti, da bi bila izhodiščna osnova za načrtovanje gospodarske rasti precej višja, če pomemben delež občinskega gospodarstva ne bi izkazoval visokega negativnega finančnega rezultata. Ob odpravi tega temeljnega problema v občini, ter ob angažiranju obstoječih zmogljivosti, nam vse analize razvojnih možnosti kažejo na to, da bi lahko družbeni proizvod bolj dinamično naraščal. cilji razvoja s pomembnejšimi nalogami na področju gospodarstva V tem letu bomo z izvajanjem načrtovanih usmeritev sledili srednjeročno začrtanim ciljem razvoja, kot so: doseganje stabilnejše gospodarske rasti in prestrukturiranje gospodarstva na osnovi boljše izrabe vseh obstoječih zmogljivosti, večje produktivnosti in kakovosti dela, na-daljne povečanje vključevanja v mednarodno menjavo, nekoliko umirjene rasti življenjskega standarda delovnih ljudi inobčanov, ohranitve, varovanja in izboljšanja življenjskega okolja ter smotrnega urejanja in rabe prostora. Ob tem pa si zastavljamo naslednje pomembnejše naloge in usmeritve: — Nadaljevali bomo s povezano družbeno aktivnostjo za dosego realnega vrednotenja cene električne energije ter doslednega izvajanja sklepov republiške skupščine glede reševanja problematike energetike in premogovništva v naši dolini. — Za dosego načrtovanih izvoznih rezultatov bomo vzpostavili sodelovanje med OZD — izvoznicami v naši občini in Gorenjem Commerce, ki ima že razvito zunanjetrgovinsko dejavnost in tudi izkušnje na tem področju. Takšno skupno poslovanje bo možno realizirali na osnovi sklenjenega ustreznega sporazuma med Gorenjem Commerce in zainteresiranimi OZD za tovrstno sodelovanje, seveda v skladu z registracijo Gorenje Commerce za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. — Na vseh ravneh bomo izboljšali odnos do kakovosti. Predvsem bomo izboljšali kakovost v proizvodnji, storitvah in kadrih ter v planiranju, odločanju in poslovanju — Inovativno delo bomo bolj usmerjeno, celovito in sistemsko organizirano vodili in usklajevali ter s tem postavljali temelj na-daljnega razvoja OZD. V skladu s sklepi skupščine bomo v OZD spodbujali inovativno dejavnost z izkoriščanjem izkušenj tistih OZD, kjer je inovativna dejavnost že bolj razvita. — Za krepitev poslovnega sodelovanja z gospodarstvom na širšem jugoslovanskem področju bodo OZD v naši občini proučile možnosti za aktivno vključitev v nastajajoče skupne razvojne programe ali pa sodelovale pri njihovem oblikovanju — V skladu s svojimi poslovnimi interesi bodo OZD proučile zakonsko možnost pristopa k združevanju in vlaganju sredstev za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v republiki — Sprotno bomo spremljali in analizirali poslovne dosežke v vsaki OZD, ter v primeru ugotovljenih motenj v poslovanju pripravili kvaliteten akcijski program, z realizacijo katerega bomo preprečili negativne finančne rezultate, — Dosledno bomo nadzorovali izvajanje načrta nalog na po- dročju varstva okolja in že sprejetih sklepov na občinski skupščini v preteklem letu. osnovna projekcija ustvarjanja in usmerjanja delitve družbenega proizvoda Glede na dosežene in ocenjene rezultate v letu 1986 predvidevamo, da se bo izvajanje naloge iz srednjeročnega družbenega plana občine in njegovih temeljev odvijalo v naslednjih okvirih: Družbeni proizvod bo ob izpolnjevanju ciljev in nalog iz te Resolucije realno porastel za 4 % glede na leto 1986. Posamezne organizacije OZD bodo nadaljevale z izvajanjem srednjeročno začrtanih usmeritev in pri tem poudarjale popolno in učinkovito izrabo proizvodnih zmogljivosti, večje spodbude delavcem ter produktivnejšem delu, zmanjševanja stroškov porabe energije, surovin, repro-materiala, izboljšanje organizacije dela ter kakovost izdelkov. Največji del družbenega proizvoda bo ustvarila industrija in premogovništvo. Zaposlenost bomo povečali za 1 %; od tega v gospodarstvu za 0,9%, v samostojnem osebnem delu za 12%, v negospodarstvu pa števila zaposlenih ne bomo povečali. Storilnost dela bo, ob načrtovanem povečanju zaposlenosti in ob boljšem in večjem izkoristku delovnega časa, porastla za 3 %. Ob boljši kakovosti proizvodov, racionalnejšemu poslovanju niziranosti odkopov. V energetiko načrtujemo okoli 5,2 milijarde din, pretežko ekoloških naložb. Gorenje bo za posodobitev tehnološkega procesa namenilo okoli 14,5 milijarde din naložbenih sredstev. V ostalem delu gospodarstva pa predvidevamo le majhen porast načrtovanih investicij glede na predhodno leto. V delitvi ustvarjenega družbenega proizvoda bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev predvidoma zaostajala za rastjo dohodka, prav tako tudi sredstva za skupno in splošno porabo, medtem ko bo akumulacija pa rastla hitreje kot dohodek. — Rast osebnih dohodkov bo odvisna od doseganja rezultatov gospodarjenja, merjenih z določenimi kazalci iz družbenega dogovora, s planiranimi rezultati in doseženimi v podskupini udeležencev samoupravnega sporazuma ter v podskupini dejavnosti. — Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti se bodo v globalu oblikovala največ do enakih prispevnih stopenj kot so veljale v poprečju leta 1986, z upoštevanjem morebitnih presežkov iz preteklega leta. V okviru teh sredstev bodo družbene dejavnosti, ob racionalnem obnašanju, zagotovile kvalitetno izvajanje dogovorjenih programov. Osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih bodo rastli skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu občine. — Z boljšo organizacijo dela, s strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih delavcev, brez dodatnega zaposlovanja in z izenačeno ravnijo osebnih dohodkov delav- sredstva za kreditiranje tekočega izvoza blaga in storitev, predvsem na konvertibilna valutna področja ter za proizvodnjo, odkup in zaloge kmetijskih proizvodov in energetskih zalog premoga. Zagotavljali bomo sredstva za izgradnjo družbeno usmerjenih stanovanjskih objektov in objektov družbene infrastrukture, v okviru planov interesnih skupnosti s tega področja. S kreditiranjem na podlagi varčevanja občanov bo banka stimulirala individualno stanovanjsko gradnjo, gospodarsko dejavnost občanov in razvoj zasebnega sektorja kmetijstva. davčna politika Na področju davčne politike bomo vodili aktivnosti za doslednejše izvajanje davčnih predpisov, izboljšanja discipline davčnih zavezancev, realnejše prikazovanje njihovih poslovnih rezultatov in za večja vlaganja ostanka čistega dohodka v razširjeno reprodukcijo. Posebno pozornost bomo posvečali prednostnim in deficitarnim obrtnim dejavnostim ter zavezancem-za-četnikom, ki jim bomo z ustreznimi davčnimi olajšavami in s svetovanjem pomagali v razvoju. Za dosego kvalitetnejšega dela davčne inšpekcije bo uprava za družbene prihodke vsaj še za 50 zavezancev povečala pavšalno odmero. Nadaljevali bomo tudi z inšpekcijskimi aktivnostmi pri občanih, ki opravljajo gospodarske dejavnosti brez obrtnega dovo- in večjem povezovanju OZD pri nastopu na zunanjih trgih bomo povečali izvoz blaga in storitev za 6 %, konvertibilni izvoz pa za 6,5 %. Del potreb po uvozu surovin in repromateriala bomo nadomestili z domačimi na jugoslovanskem trgu, ter s tem omogočili, da bo uvoz v globalu občine ostal na lanskoletni ravni, torej brez povečanja. Pri tem pa bodo ostali uvozniki, razen Gorenja, pove: čali uvoz za okoli 20% — ob visokem 30 % povečanju izvoza. Tudi v tem letu bomo imeli pozitivno pokritje uvoza z izvozom. Obseg industrijske proizvodnje bomo povečali za 4%, od tega v industriji za 8,7 %, v energetiki za 2,9 %, v premogovništvu pa bo obseg proizvodnje na lanskoletni ravni. Obseg gradbene dejavnosti in trgovine bomo povečali za okoli 2 %, kmetijsko proizvodnjo pa za 3 %. V turizmu in gostinstvu ter drobnem gospodarstvu \ Večdnevna vaja je uspela, pripadniki TO pa so se naučili veliko novega Predstavniki družbeno-politične skupnosti so si z zanimanjem ogledali potek vaje Krajevna organizacija ZRVS Šmartno ob Paki Uspešno usposabljanje Petek, 14. novembra na Radiu Velenje naslov Izvajalec 1. GERONIMOS CADILLAC - Modern Tolking 2. I WANNA HEAV YOUR HEARTBEAT - izvaja BAD BOYS BLUE 3. 1 FEEL GOOD - Saphir 4. HEARBRF.AK HOTEL - C. C. CATCH 5. TRUE BLUE - Madone 6. TAKE MY BREATH - Berlin 7. SPIR1T IN THE SKY - Doctor and the Medies Naš predlog za vstop na lestvico .. BURN1NG DESIRE - Kay Franzes 2. STRANDED IN THE MIDDLE OF NOWHERE - Modern Talking Moj predlog Moj naslov