Književnost in umetnost. Prlporofamo vse spodaj navedene knjlga v nabavo uiiteljstvu ln Solam, posebno pa iolarsklm, vsem javnim Ijudskim in druf tvenlm ter uilteUjskim-strokovnlm knjliiclcam. Vse tu navedene knjige se naro« Cajo tudi lahko potom Uiiteljske knjlgarna v LJubljanl, Franiilkanska ultca, Stev. 6. Nove knfige in druge publikacije. Ocene. —k Gaj Krisp Salust: Vojna z Jugnrto, iz latinščine poslovenil Anton Dokler. Splošna knjlžaica št. 35. Tiskala in založiila Zvezna tiskarna  in knjigarna v Ljubljani. Strani 123. Cena broš. 16 Din, vez. 22 Din. S to knjižico je založba Zvezne tiskarne in knjfgarne, ki se kaj marlj.ivo giblje z izdajo razUčnih zvezkov svoje že dobro vpeljane »Splošne knj'ižnice« začela lizdajati prevode latinskdh klasikov. Veliko bogastvo na l.iterarnih, zgodovinskih in drugačnih vrednotali, ki je založeno v latinskih klasikih, daje tem spisom posebno privlačnost in velik čar. Zato je nadvse hvalevredno stremljenje, ki hoče priobčiti slovenski publiki teh znamenitih spisov. Posebno vrednost imajo taki prevodf za one, ki ne obvladajo latJnskena jezika, da se tako lahko v svojem domačem jeziku vKlobijo v neusahljive vire, ki nam jiih podajajo latinski klasiki. Tudi za one, ki poznajo izvirni jezik in posebno za dijake, ki berejo Salusta v izvirniku, bo ta veren in točen prevod odličnesca humanista dr. A. Doklerja služil prav dobro kot učni pripomoček. Ker je vrhu tega knjigi dodan prrmeren uvod s pisateljevo b.iografijo in drugimi za bolie razumevanje potrebnimi z.^odovinskirni in drugačniimi podatki, bo knjiga kot učni pripomoček toliko več vredna. Če dodamo še, da je knjižica, kakor vsi zvezki ^Splošne knjižndce« okusno in dostojno opremljena, in v ceni zelo zmerna, smo povedali dovolj, da je knjiga vredna vsega priporočila za najširše kroge, v posebnem pa za gimnazijske dijake. —k Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V. zvezek. Izza kongresa. Izdala in zaldžila Tiskovna zadruga v Ljubljanl 1924. XVII. in 548 strani. Cena broš. 84 Din, celo platno 100 Din, polusnje 105 Din, poštniine 2.50 Din več. »Izza kongresa« predstavlja v našem pripovedništvu docela svoievrstne umetnine tako v svoi» obširnj zasnovi kakor tudi v stilističnem oziru. V okviru ceremonijalnega sijaia, ko so se ob pr.iliki svetovnoznamenitega kongresa 1. 1821. obračale oči1 vsega sveta v Ljubljano, nam je Tavčar predstavil z njemu lastno plastiko oelokupuo galerjjo domaeih tapov ne samo iz plemiških, ampak tudi iz meščanskih, rokodelskih in ceio najnižjih slojev, da ilustrirajo kulturno-zgodoviinsko obeležje stare Ljubljane v predmarčni dobi. Poklical nam je v spomin tedanjo ljudsko šolo z zloglasno Kapusovo »rajtšolo«, trnovske ribiče z oblastnim Čeljustnikom na čelu, zaloške brodnike in čolnarie in nekdaj tako značilno osebo naših cest oblastnega »štongrajtarja«. Pri »špickramaricic Dagarinki se seznanimo s tedanjo slovensko meščansko družino, pri imovšti Češkovi gospe prisluškujemo opravljiivim trgovskirn in uradniškim soprogam, a pri veselem Andr. Smoletu rodoijubnim pogovorom maloštevilnih tedanjili naših literatov. Enako spretno se kreta pisatelj v družbi visoke evropske gospode. med starimi ljublianskimi patriaiji, na meščanskem balu kakor tudi v skromnih predmestnih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb Tavčar sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno nameravanega »zgodovinskega romana« nastala tekom triletnih nadaljevanj v Ljubljanskem Zvonu pestra kronika kongresne dobe. Poleg idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luize Thurnove do Metternicha je razviil pisatelj celo vrsto ljubavmh zgodb tz meščanskih krogov. Kot vodilni slbvenski napredni poiiitik je Tavčar često krepko podčrtal protiklerikalno tendenco svoje dobe, a ideje onih časov, boja med absolutizmom dn ustavnostjo^ se je komaj dotaknil, kakor je sploh glavnima osebama tedanje dobe, carju Aleksandru in Metternichu, odkazal le postranski vlogi. Hotel je pač biti naš domovinski pisatelj, glasnik naše stare Ljubljane. Pomen Tavčarjevega dela »Izza kongresa« je urednik dr. Pr':jatelj v uvodu vscstransko ocenil ter s to študijo podal dragocen prispevek k umevanju našega pisatelja. Uvod izpopolnujejo knjigi. dodane oponibe na 66 straneh drobnega tiska, ki' pričajo o brezprimerni natančnosti in vestnosti urednikovi. V njih je iz neštetih virov zajel zanimivo gradivo v ilustracrjo kongresne dobe in Tavčaria samega. Zato mu bodo resnii bravcd nad vse hvaležnJ. —kpl Zadnji dnevi v Ogleju. Izviren roman iz petega stoletja. Spisal Carli-Lukovdč, priredil Joža Lovrenčič. Izdala iin založila Goriška Matica v Goridi in stane trdo vezana 28 Din, broš. 22 Din. V založbi ima za Jugoslavijo knjigo le Učiteljska k.njigarna v L j u b 1 j a n i. Že !epo lilustrirana naslovna stran ie zelo rrtična za otroke in nam kaže boje v Ogleju, ki jih opisuje roman. Knjiga pa ni zanimiva samo za otroke. temveč jo bodo kaj radi čitali tudi odrasli. Oglej, to starodavno zgodovinsko mesto, kii je igralo v preteklosti tako veliko vlogo, je danes upropaščeno in neznatno. Roman nam kaže tudi na minljivost narodov in na zgodovinske narodne boje, ki so se odigravali v teh krai:h, spominja nas pa na turške pohode in boje. kfi so opfsanl v neštetih knjigah Mohorjeve družbe, po katerih je pri nas mladina in ljudstvo tako rado segalo. Knjigo prav toplo priporočamo!