-^T^	I NAEODNAIN
ft« m m I univerzitetna
TfJPl KNJIŽNICA
Knjižničarske novice
letnik 23, številka 7	julij 2013
V tej številki:
Kako ameriški knjižničarji sprejemajo spremembe sodobne dobe
1
Ich bin (ein) Berliner
Branje o proveniencah
11
ŠTUBIDU - revija študentov bibliotekarstva
12
Bralni klub v Koroškem domu starostnikov Črneče
14
Filipinske pravljice v primorskih knjižnicah
15
Nataša Pezdir razstavlja v MKI	17
Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u
18
6
POROČILA
Kako ameriški knjižničarji sprejemajo spremembe sodobne dobe
Ameriško združenje knjižničarjev (American Library Association - ALA) je največje in najstarejše združenje knjižnic na svetu. V okviru svojega delovanja prispevajo k uveljavljanju knjižničarske stroke in si prizadevajo k izboljšanju pogojev delovanja knjižnic.
Med strateškimi cilji ALA do leta 2015 je zgraditi svet, v katerem bodo fizične in virtualne knjižnice center vseživljenjskega razvoja in učenja in kjer bo vsakdo uporabnik knjižnice. V svojem uvodnem nagovoru na ALA konferenci je župan Chicaga Rahm Emanuel (Slika 1) poudaril pomen knjižnic za mesto in tudi navedel, da bo v Chicagu prva šolska knjižnica dobila splošno knjižnico (ang. community library), ki bo delovala tako za šolarje kot za meščane. Zanimivo je, da naj bi v tej knjižnici vsak šolar sodeloval s svojim knjižničarjem pri pisanju domačih nalog.
Slika 1: Zupan mesta Chicaga, Rahm Emanuel
Po svojem delovanju ALA zelo spominja na IFLO. Sestavljena je iz 11 divizij in 5 komitejev. Divizije, ki pokrivajo različne tipe knjižnic, se delijo na sekcije. Združenje povezuje 64.000 članov iz vseh tipov knjižnic, skrbnike (ang. trustees), založnike in uporabnike (več informacij o ALA lahko najdete na njihovi spletni strani: http:// www.ala.org/).
Vsako leto poteka skupno srečanje vseh divizij in komitejev. Ker je udeležba na konferenci zelo velika (več kot 30.000 udeležencev), v ZDA lahko organizira konferenco takšnih razsežnosti le 6 mest (Sliki 2 in 3). Med njimi je Chicago, kjer je tudi sedež združenja ALA. V letu 2014 bo konferenca potekala v Las Vegasu.
V okviru letošnje konference je bilo organiziranih 2.357 dogodkov. Med njimi je bilo 640 sestankov upravnih odborov sekcij, 29 sestankov za vodstvo oziroma člane ALA, 127 sej v zvezi s predstavitvijo plakatov, 31 sklopov predavanj, ki so potekali izven in pred glavno konferenco, 33 plačljivih sklopov predavanj in 20 sej, na katerih so podelili različne nagrade ali priznanja. Dodatnih 12 dogodkov, ki so jih organizirale fakultete za bibliotekarstvo različnih univerz, je bilo namenjenih srečanju in združevanju bivših študentov. Skupaj je bilo 278 sklopov predavanj, ki so bili organizirani v okviru glavnega programa in vsak je imel svojega sponzorja, ki je naveden v programu.
Zaradi velikega števila dogodkov so na spletni strani konference udeležencem omogočili da sami filtrirajo tiste sklope, ki sodijo v določena področja (npr. digitalna knjižnica, digitalizacija, katalogizacija, metapodatki ...) in si seznam naložijo na mobilne telefone ter lažje spremljajo program. Skoraj v vsaki dvorani je bil nastavljen prevajalec za gluhoneme (Slika 4).
Letošnjo konferenco je odprl ekonomist Steven D. Levitt, profesor Univerze v Chicagu in soav-tor ravzpite knjige Freakonomics: a rogue economist explores the hidden side of everything ter knjige Think like a freak. V reviji Time je bil
Sliki 2 in 3: Prostor, kjer je potekala letošnja konferenca ALA
Slika 4: Sejna soba s prevajalcem za gluhoneme
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
1
Slika 5: Priprave na otvoritev konference ALA	Slika 6: Priprave na otvoritev razstave
izbran »med 100 najpomembnejšimi ljudmi, ki so zamajali svet«. Podal je nekaj zanimivih in atraktivnih nasvetov, kako uspeti v poklicu, ki smo si ga izbrali. Poudaril je, da je potrebno gledati na stvari iz različnih zornih kotov in če ugotovimo, da nimamo »talenta« za stroko, v kateri delujemo, potem si poiščemo tematiko, katere se drugi sramujejo, je dolgočasna, neraziskana ter se poglobimo vanjo in se izmojstrimo. Prav tako je poudaril, da si vzorce za naše delovanje lahko poiščemo tudi v drugih strokah ali poklicih.
Po otvoritvi konference je bila odprta razstava z 2.664 razstavljavci, ki so kakorkoli povezani s knjižnico in njenim delovanjem. Med njimi je bilo veliko založnikov, ki so povabili znane avtorje, da sodelujejo s podpisi svojih knjig. Velik del je bil posvečen otroški in mladinski literaturi. Ogromno knjig so razdelil, obiskovalci pa so jih lahko tudi kupil ali naročil za knjižnico.
Na razstavi je potekala tudi posterska sekcija. Predstavili so 120 plakatov, ki so bili skrbno izbrani in predstavljeni v okviru šestih tematskih skupin, v vsaki po 20 plakatov. V prvi skupini so bili plakati s področja gradnje zbirk, v drugi plakati, ki so predstavljali različne oblike učenja v knjižnicah ali na daljavo, s področja informacijske pismenosti ali v obliki permanentnega izobraževanja, tretja skupina je bila posvečena medbibliotečnemu sodelovanju in referalni dejavnosti, četrta skupina mednarodnim projektom, peta sodelovanju z neknjižničnimi inštituci-jami, šesta pa knjižnični infrastrukturi.
Program konference ALA
Predavanja, ki so potekala v okviru rednega programa, so nam dala vtis visoke stopnje pragmatičnosti pri delovanju ameriških bibliotekarjev.
Večina predavanj je bila namenjenih predstavitvi konkretnih rešitev v različnih tipih knjižnic. Opaziti je bilo prisotnost novejših tehnologij, predvsem mobilne tehnologije, ki so enakopravno obravnavane, kot ostale informacijske tehnologije v knjižnicah. V veliki meri se opirajo na socialna omrežja, ki so precej bolj prisotna in uporabljena pri pridobivanju novih uporabnikov in razširjanju svojih storitev kot v Evropi. Rečemo lahko, da so bibliotekarji veliko bolj samozavestni in posledično bolj cenjeni v ameriški družbi kot pri nas v Evropi. Ameriški knjižničarji se znajo tržiti ter zelo dobro obvladajo zagovorništvo. Za njih je bibliotekarstvo »modus vivendi« in pri razvoju informacijske pismenosti in pomoči ogroženim skupinam prebivalstva se funkcija bibliotekarja prepleta s funkcijo socialnega delavca.
Tema o informacijski tehnologiji in njeni uporabi v knjižnicah je bila na letošnji konferenci precej prisotna. Ameriški knjižničarji želijo z novimi tehnologijami doseči čim večjo učinkovitost pri svojem delovanju, zmanjšati kadre na operativnih delovnih mestih in ponuditi uporabnikom zanesljive in hitre informacije. Veliko manj so bile prisotne teme s tradicionalnih bibliotekarskih področij, kot so katalogizacija, nabava, izposoja itd.
V	nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih predavanj, ki so se nama zdela zanimiva tudi za našo javnost.
Upravljanje z metapodatki
V	sklopu Tools for creating and managing embedded metadata je Kyle Banerjee iz Oregon Health & Science Unviersity predstavil nov pristop pri shranjevanju metapodatkov oseb. Pri
2
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
tem je izhajal iz Google Picasa 3.5, ki omogoča funkcijo prepoznave obrazov. Problem pri Picasi je, da to orodje ne omogoča shranjevanje meta-podatkov v slikah v glavi JPEG, ampak jih samo pridobi in spravi kot XMP-MP v JPEG. Picasa shrani podatke o prepoznavi obrazov v besedilni datoteki in ustvari ID za vsak obraz posebej. Ko se slike prenesejo naprej, so ti podatki izgubljeni. Za upravljanje s temi metapodatki so potrebni trije standardi: Exif, za tehnične metapodat-ke, IPTC za opisna polja in XMP za specializirane informacije, ki jih potrebujejo knjižničarji. S pomočjo odprtokodne rešitve ExifToola (http:// www.sno.phy.queensu.ca/~phil/exiftool/) se ti podatki lažje berejo in spravijo v glavi JPEG oziroma se prenesejo v druge datoteke XMP ali IPTC. Ti spravljeni metapodatki o prepoznavi obrazov se lahko uporabljajo pri iskanju in primerjanju novih slik oseb, kar je tudi pripomoček pri normativni kontroli in prepoznavanju oseb.
Sklop Multiple identities: managing authorities in repositories and digital collections je bil posvečen problematiki normativne kontrole v digitalnih zbirkah. Dotaknili so se tudi geslovnika MESH in prikazali njegovo uporabo na Unvierzi Notre Dame. Najzanimivejše predavanje v tem sklopu je bila predstavitev Davida T. Palmerja iz Honkonških Univerzitetnih knjižnic (HKU Libraries). Govoril je o problematiki transliteracije kitajskih imen, ki vpliva tudi na slabo citiranost njihovih raziskovalcev. Zato so se odločili, da spletne strani HKU (http://hub.hku.hk/) dopolnijo s podatki o raziskovalcih. Za vsakega raziskovalca so dodali kratko biografijo, vse obstoječe transliteracije imena, seznam del, citiranost za vsako delo v različnih bazah (SCOPUS, WoS) ter različne statistike, povezane z delovanjem avtorjev. Te strani so prispevale, da se je citiranost teh avtorjev drastično povečala.
E-knjige
Na področju e-knjig je v ALI posebej aktivna skupina Digital content & libraries working group (DCWG), ki jo vodita Sari Feldman iz splošne knjižnice Cuyahoga County (Ohio) in Robert Wolven iz Univerze Columbia. Skušali so izvedeti, kako združenje ALA lahko pripomore k izboljšanju dostopnosti in uporabe e-knjig v knjižnicah. V okviru tega so organizirali panelno diskusijo in predstavili nekatere rešitve. Ravnokar so objavili tematsko številko American libraries o digitalnih vsebinah, vodijo blog o e-knjigah ter objavljajo različne vsebine na to temo. Skupina
DCWG je zelo dejavna pri pogajanju z večjimi založniki (npr. Macmillan, Penguin ali Sullivan), ki še ne dovolijo dostop do e-knjig v knjižnicah. Pogajajo se tudi za nižje cene pri drugih založnikih. Sedaj je DCWG o pomembnosti e-knjig za uporabnike začela ozaveščati še avtorje, ki jih prosijo, da se o tem pogovorijo z založniki in obenem podpišejo izjavo o skupnih vrednotah. Predvsem se zavzemajo za povečanje in lažjo dostopnost do e-knjig, posebej ljudem s težavami pri branju, da omogočijo bolj uravnovešene cene od založnikov in konzorcijskih posrednikov ter da jih trajno ohranjajo.
DCWG podpira tudi knjižnice pri založbi e-knjig, ki so namenjene večanju informacijske pismenosti in socialne vključenosti. Primer je splošna knjižnica Chattanooga, ki je postala prostor za ustvarjanje vsebin. Po njihovem mnenju so knjižnice pomemben center za anotacije, klasifikacije, ustvarjanje, skrbništvo, digitalizacijo, izobraževanje, publiciranje in ustvarjanje medijev. Knjižnice same producirajo svoje serijske publikacije preko različnih platform: Open Journal Systems, WordPress ali spletnih dnevnikov in wikijev. Te digitalizirajo starejše številke periodike, urejajo avtorske pravice, licence in pogodbe z avtorji, vzdržujejo model odprtega publiciran-ja. Za svoje publikacije pridobivajo ISSN številke in lahko razširjajo izkušnje na področju publici-ranja. V prihodnosti jih čakajo naslednji izzivi: povečanje zapisov avtorjev in njihova normativna kontrola, izboljšanje najdljivosti tudi mikro-podatkov, interoperabilnost, povezovanje (odprtih) podatkov, sprejetje novih standardov (npr. za mobilno tehnologijo, RDF, metapodat-kov, tipov datotek itd.) ter nazadnje sodelovanje v globalnih konzorcijih.
Konzorciji
Glede sodelovanja v konzorcijih znanstvene lite rature je Christopher Harris iz School Library Systems in Genesee Valley Educational Partnership predstavil, kako so ustvarili konzorcij za nabavo e-knjig. Knjižnice so pred tem samostojno nabavljale e-knjige. Ugotovili so, da bi preko konzorcija za isto ceno dostop do te knjige lahko imelo več knjižnic. Zato so začeli prepričevati knjižničarje, da se pridružijo konzorciju. Vsi, ki so se pridružili konzorciju, so zmanjšali stroške za nabavo e-knjig, celo do 1.557 $.
Prisotnost mobilne tehnologije
Enako kot mi, tudi ameriški knjižničarji prenaša-
3
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Sliki 7 in 8: Podelitev priznanja za najboljši mednarodni inovativni
knjižnični projekt
jo svoje storitve na mobilne naprave. V okviru sklopa There's an app for that: the use of mobile devices, apps and resources for health and sci-tech librarians and their users (ACRL STS & HSIG) je Emily Hurst, iz Nacionalne mreže medicinskih knjižnic, predstavila zanimivo raziskavo različnih aplikacij za mobilne naprave, ki so v uporabi v knjižnicah. Med mobilnimi operacijskimi sistemi je analiza, ki so jo izvedli maja 2011, pokazala, da je pri študentih najbolj v uporabi iOS (52 %), na drugem mestu pa je Android (31 %), preostali (BlackBerry, Windows Phone in webOS) pa so veliko manj v uporabi (po 4 %). Ugotovili so, da imajo študentje pri uporabi spletnih storitev knjižnice preko mobilnih telefonov precej tehničnih težav pri avtenti-kaciji, povezovanju v omrežja, počasnega nalaganja strani in dodatnih problemov, ki izhajajo iz specifike mobilnih naprav. Zato je Hurstova predlagala, da nikar ne podcenjujmo seznanjenost študentov s svojimi mobilnimi napravami in da jim raje omogočimo enostavnejšo avtentika-cijo in povezljivosti.
Mnoge knjižnice imajo težave pri omogočanju dostopnosti spletne strani na mobilnih napravah. Nekatere mobilne naprave težko preberejo vsebine v JaviScript in težko prilagajajo velikost slik ali črk. Knjižnice porabijo za prilagoditev spletne strani mobilnim napravam veliko časa in finančnih sredstev. Max Anderson iz Rush University Medical Center je kot rešitev navedel »responsive web design« (RWD) (»dovzetno
spletno oblikovanje«). RWD omogoča programsko orodje, ki je dosegljivo tudi z odprto kodo. S pomočjo tega orodja se gradijo spletne strani, ki se enostavno prilagajajo zaslonom mobilnih naprav. Zato je izdelava strani enostavnejša in cenejša. Po tem načelu so svoje spletne strani izdelali: Univerza v Lancasterju (Lancaster University), Univerzitetna knjižnica Dakote (Dakota State University Library), splošna knjižnica v Cantonu (Canton Public Library) in Knjižnica Univerze Virginije (University of Virginia Library).
Kako približati ljudem kulturno dediščino preko mobilnih naprav je pokazala Brigitte Doellgast iz Goethevega Instituta v New Yorku v svojem predavanju »Step back into the future: new technology brings history to your smartphone«. V projektu sta sodelovala Institut Pratt pri School of Information and Library Science in Goethev Institut. Namen projekta je bil prikazati nevidno nemško kulturno dediščino, ki je tesno povezana s temi prebivalci. V New Yorku je bilo leta 1840 24.000 emigrantov iz Nemčije. Leta 1880 je to število naraslo na 400.000 ljudi ali tretjino prebivalcev mesta. V letu 2000 pa je bilo v ZDA 15 % nemških Američanov. V okviru projekta sta oba inštituta zbrala vse kulturne sledi, ki so jih nemški emigranti pustili v New Yorku. Za tehnično implementacijo so uporabili platformo www.geoStoryteller.org. Omogočajo tri različne dostope, in sicer za spletno stran (www.germantracesnyc.org), za mobilno telefonijo (www.rn.germantraces.org) in kot obogateno resničnost (ang. augmented reality, www.layar.org). Dodali so kviz z vprašanji o zgodovini in kulturi nemških predelov v New Yorku. Prav tako so k sodelovanju povabili meščane, da jim preko družabnih omrežij pošiljajo dodatne vsebine.
Razvoj učnih pripomočkov
Gregory (Mike) Hagedon in Leslie Sult iz
knjižnic Univerze v Arizoni sta dobila že drugo priznanje Združenja univerzitetnih in raziskovalnih knjižnic (ACRL - Association of College and
4
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 9: Predstavitev ameriških bibliobusov
Research Libraries Instruction Section Innovation award) za razvoj odprtokodnega spletnega programskega orodja »Guide on the Side«. Orodje je namenjeno izdelavi interaktivnih orodij za spletno učenje uporabnikov pri uporabi podatkovnih baz. Več o tem na spletni strani: http:// code.library.arizona.edu/gots/about.
Uporaba knjižnične statistike
V okviru sklopa predavanj Does your data deliver for decision making? je Collette Mak iz knjižnice Univerze v Notre Damu predstavila analizo, s katero so ugotavljali potrebe po prisotnosti kadrov na oddelku izposoje. Raziskava je pokazala, da študenti najraje sami vračajo knjige preko knjigomatov, brez posredovanja knjižničnih delavcev. Tako so te delavce prerazporedili na druga delovna mesta.
Margaret Ellingson iz Univerze Emory je podala nekaj osnovnih usmeritev pri izvajanju raziskav uporabnikov in uporabe statističnih podatkov.
Razvoj novih tehnologij
Sklop Emerging technologies, emerging economies: transforming international libraries je bil posvečen uporabi novih tehnologij v knjižnicah. Predstavljenih je bilo nekaj tujih projektov, med njimi tudi projekt splošnih knjižnic v Kobenhavnu, Danska. Mads Gaml iz splošnih knjižnic v Kobenhavnu predlaga uporabo inteligentnega sistema za upravljanje z zalogami v knjižnicah, ki tako kot v IKEA-i ali drugih večjih trgovinah, lahko pospeši in omogoči bolj učinkovito upravljanje s knjižničnim gradivom. Projekt temelji na raziskavi, ki je pokazala, da se 30 % kadrov v knjižnicah v Kobenhavnu ukvarja z
logistiko knjižničnega gradiva, 25 % vseh poizvedovanj po knjigah je neuspešnih, vsako povpraševanje zahteva 15 minut in 43 % gradiva ni postavljenega na ustreznem mestu v knjižnici. Projekt je dokazal, da s sistemom za upravljanje z zalogami lahko knjižničarji zmanjšajo stroške delovanja od 15 % do 40 %.
Drugo
V okviru konference ALA so knjižničarji iz vseh tipov knjižnic prišli v ospredje, vključno z bibliobusi, ki so bili razstavljeni v prvih dneh konference (Slika 9).
Dr. Alenka Kavčič-Čolic se je konference udeležila kot odgovorna urednica revije Knjižnica. Pri tem je v razgovorih s tamkajšnjimi knjižničarji pridobila nekaj zanimivih potencialnih avtorjev, ki so obljubili, da bodo pisali o svojih izkušnjah v reviji. Udeležila se je tudi predavanj, ki so jih vodili založniki in skušala izvedeti več o sistemih vrednotenja znanstvenega dela in njihovem vplivu na točkovanje raziskovalcev na ameriških univerzah.
Mag. Špela Razpotnik in dr. Alenka Kavčič-Čolic sta se udeležili svečane podelitve priznanja 2013 ALA Presidential Citations for Innovative International Library Projects koordinatorici projekta EOD, mag. Silviji Gstrein, v katerem sodeluje tudi NUK (Slika 7). Nominacija projekta je zasluga dr. Alenke Kavčič-Čolic, podelila pa ga je predsednica ALE, Maureen Sullivan. Več o priznanju na spletni strani: http://www.ala.org/ news/press-releases/2013/04/irrt-announces-recipients-2013-ala-presidential-citations-innovative.
5
Alenka Kavčič-Čolic in Špela Razpotnik Narodna in univerzitetna knjižnica
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
POROČILA
Ich bin (ein) Berliner
6
Učinkovitemu iskanju kliničnih informacij namenjajo v večjih medicinskih knjižnicah in medicinskih informacijskih centrih veliko pozornosti. Dobri praksi v spretnostih učinkovitega iskanja informacij sledimo tudi v Centralni medicinski knjižnici, zato sem se udeležila individualnega usposabljanja v medicinski knjižnici v središču Berlina, v zgodovinsko najpomembnejšem okrožju Mitte.
Okrožje Mitte obsega središče starega Berlina, kjer se danes nahajajo najpomembnejše znamenitosti mesta, kot je npr. Aiexanderpiatz, imenovan po ruskem carju Aleksandru I, ki je sodeloval v zmagoviti koaliciji proti Napoleonu. Blizu trga se nahaja slavna stavba Rotes Rathaus. Na vzhodu stojijo Brandenburška vrata (Brandenburger Tor) od katerih teče vzdolž celega okrožja cesta Pod lipami (Unter den Linden), ki se imenuje po številnih lipah, s katerimi je bila obdana v preteklosti, nekaj jih je na ogled še danes. Ne smemo pozabiti na otok reke Spree, Muzejski otok (Museum Insei), kjer se nahaja večina berlinskih muzejev. V okrožju Mitte najdemo tudi
najlepši trg v mestu Gendaren-
Slika 1: Stolpnica Charité Mitte
markt s koncertno hišo ter dvema katedralama na vsaki strani: Französischer Dom in Deutscher Dom.
Okrožje nudi še univerzitetno kliniko Charité (Charité -Universitätsmedizin Berlin), ki je ena največjih v Evropi in združuje Freie Universität Berlin in Humboldt-Universität zu Berlin. V Charité raziskujejo, zdravijo in poučujejo najbolj usposobljeni zdravniki in znanstveniki z vsega sveta. Od tu prihaja več kot polovica nemških Nobelovih nagrajencev s področja medicine in fiziologije, kot so npr. Rober Koch, Paul Ehrlich in Emil von Behring. Univerzitetna klinika je priznana kot odlična izobraževalna ustanova, razdeljena je na 17 centrov, ki obsegajo preko 100 klinik in inštitutov ter so razporejeni na štirih lokacijah. V univerzitetni kliniki so 3 knjižnice: centralna knjižnica (Bibliothekzentrale), podružnična knjižnica za zobozdravstvo (Zweigbibliothek Zahnmedizin) in podružnična knjižnica Zweigbibliothek.
Ob svojem obisku sem se izobraževala v zadnji navedeni, podružnični knjižnici, ki se nahaja v centru Charité (Campus Charitté Mitte), v najstarejšem delu univerzitetne klinike. Zgodovina klinike sega v leto 1710, ko se je pokazala potreba po ustanovitvi bolnišnice za kužne bolnike. Leta 1727 je nastala kirurška šola, ki je delovala do leta 1945. Od 1896 do 1917 so zgradili več klinik, ki so obložene z značilnimi rdečimi opeka-
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
mi. Leta 1983 so postavili 21 nadstropno betonsko stavbo, ki združuje številne klinike.
Izobraževanja v Campus Charité Mitte sem se udeležila v začetku junija. Potekalo je v knjižnici, ki se nahaja v 9. nadstropju visoke betonske stavbe (Slika 1). Izobraževanje je trajalo teden dni in je bilo namenjeno usposabljanju v spretnosti oblikovanja iskalnih strategij za reševanje zapletenih kliničnih primerov v sistemu PubMED in Ovid. Udeležila sem se tudi izobraževalnih tečajev iz sistema PubMED in drugih zbirk ter predstavitve zastopnika Scopu-sa.
Kdor pride v Berlin, pa četudi na izobraževanje, ne more izpustiti prilike, da si ne bi ogledal mesta, ki je eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je zanimiv tudi zato ker nima le enega mestnega središča. Zgodovinsko najpomembnejši je predel Mitte, tudi center Vzhodnega Berlina. Stanovala sem blizu podzemne postaje Naturkundemuseum v bližini Charité, z javnim prevozom pa sem se seznanila pri obiskovanju mestnih znamenitosti. V Berlinu je na voljo 11 linij podzemne železnice, ki jih Berlinčani poznajo bolj po barvah kot po številkah in 23 linij cestne železnice.
Podzemni svet
Podzemna železnica v Berlinu je, tako kot v vseh ostalih večjih mestih, dobro razvejana. Ni pa železnica prva infrastruktura, ki so jo gradili v podzemnem Berlinu. Nasploh so s pod-
zemno gradnjo, če jo primerjamo z Londonom ali Parizom, začeli relativno pozno. Vzrok je predvsem v visokih vodostajih in močvirnatem površju. Najprej, po letu 1840, so kopali do 18 metrov globoke kotanje in vanje umestili pivovarne. Po letu 1873 so zaradi poslabšanih higienskih razmer začeli graditi vodovodno omrežje in kanalizacijo, sledila je gradnja podzemne pošte, telefonskega omrežja in električne napeljave. Šele nato je sledila gradnja podzemnih železniških prog in postaj.
Najpomembnejše cestno križišče, ki že vseskozi povezuje ceste in podzemne linije, je Friedrichstrasse. Postaja je imela pomembno vlogo v času hladne vojne, saj je bila razdeljena v tri dele: postaja za Vzhodne Berlinčane, Zahodne Berlinčane in za tranzitni promet. Med postajama, namenjenima Vzhodnim in Zahodnim Berlinčanom, je bila pregrada, ki je nadomeščala berlinski zid s površja. Takoj po padcu zidu so bile pregrade odmaknjene. Postaja, ki je bila v hladni vojni namenjena Vzhodnim Berlinčanom, danes servisira linije cestne železnice, ki vozijo mimo pomembnih mestnih znamenitosti.
V berlinskem podzemlju je tudi okoli 1000 bunkerjev iz 2. svetovne vojne. Skupina entuzias-tov, ki se ukvarja s preučevanjem sistema bunkerjev, je bunkerje na podzemni postaji Gesundbrunner (Slika 2), spremenila v muzej. Bunker je bil dobra zaščita za meščane v času zavezniškega bombardiranja mesta in je eden izmed razlogov, da je bilo med civilnim prebivalstvom relativno malo žrtev. V bunkerju je prikazano
Slika 2: Postaja Gesundbrunner (http://berliner-unterwelten.de/)
tudi življenje meščanov in civilna zaščita v drugi svetovni vojni ter postopek odstranjevanja ruševin z ulic v povojnem obdobju. Razstavljeni so razni modeli plinskih mask za odrasle in otroke.
Mestne oblasti ne kažejo posebnega zanimanja za ureditev bunkerjev, ker jih je v drugi svetovni vojni uporabljala tudi nacistična elita. Oblasti se bojijo, da bi ti objekti postali nacistična svetišča, a so kljub temu leta 2006 pod pritiskom javnosti označili mesto, kjer je bil Hitlerjev bunker. Le-tega so že leta 1985 odprle vzhodnonem-ške oblasti, vendar se je kmalu porušil, ker niso skrbeli zanj.
Posebno mesto v muzeju na postaji Gesundbrunner je posvečeno berlinskemu poštnemu pnevmatskemu sistemu, ki so ga pred vojno uporabljali za pošiljanje pisemskih pošiljk po mestu. Celo mesto je bilo prepleteno s cevmi, ki so bile pod pritiskom, da so lahko po njih pošiljali pisma. Cevi so se na več mestih združile v vozlišča, nekakšne poštne urade, od koder so pisma razvrščali in jih pošiljali glede na naslovnika do naslednjega vozlišča. Pismo je tako potovalo od vozlišča do vozlišča, dokler ni doseglo naslovnika. Danes razmišljajo, da bi ponovno uvedli model podzemnega poštnega sistema. Meni-
jo, da bi pošiljke potovale hitreje kot po nadzemnih poteh, ko se morajo prebijati skozi gost cestni promet.
Berlinski zid (1961—1989)
Blizu tega mesta je Bernauer-ska ulica (Bernauer Strasse), ki se imenuje po mestu Bernau pri Berlinu. Po ulici je potekal Berlinski zid, ki so ga zgradili leta 1961 in z njim razdelili vzhodni in zahodni del mesta. Ko je leta 1963 Berlin obiskal predsednik Kennedy, je ob zidu izrekel znameniti stavek »Ich bin ein Berliner«, s katerim naj bi izrazil solidarnost s prebivalci mesta. Stavek, izrečen z ameriškim naglasom, še vedno razvnema komentatorje na svetovnem spletu, posebno zato, ker beseda »ein Berliner« označuje tudi vrsto krofa.
Berlinski zid je meril okoli 160 kilometrov. Današnja Bernauer-ska ulica predstavlja - tudi zaradi množičnih pobegov ob postavitvi Berlinskega zidu -spominski center delitve, ki je mesto razdelila na dva dela. Na Bernauerski ulici se nahaja eden najbolj ohranjenih delov zidu (Slika 3), ki so ga konec osemdesetih letih v večini podrli. Razstavno mesto so poimenovali Spomenik Berlinskemu zidu (Die Gedenstatte Berliner Mauer).
7
Slika 3: Ostanek zidu na Bernauer Strasse
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
8
Slika 4: Checkpoint Charlie
Od zidu je na vzhodu zevala 100 metrska praznina, ker so tam porušili vse objekte in izselili prebivalce. Na določenih mestih zidu so bili tudi prehodi, nekateri so bili omejeni za tujce, npr. Checkpoint Charlie (Slika 4) na Friedrichstrasse, ki je bil namenjen tudi zavezniškim silam. Mejnih prehodov med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom je bilo osem. Mejni prehodi so bili tudi med Zahodnim Berlinom in zunanjimi mejami z Nemško demokratično republiko, bili pa so še prehodi za tranzitni, vodni in letalski promet. Prehod Checkpoint Charlie je postal simbol hladne vojne, predstavljal je delitev na vzhod in zahod. Proti koncu hladne vojne so se tu odvijale številne demonstracije.
Checkpoint Charlie je danes poznan kot ena najpomembnejših znamenitosti Berlina. Med dogodki ob združitvi nemških držav je bil porušen. Leta
2000 so naredili rekonstrukcijo originalne kontrolne barake, pred katero ne manjkajo niti stražarji.
Gendarenmarkt
V bližini prehoda Checkpoint Charlie oziroma ceste Friedrichstrasse pridemo do trga Gendarenmarkt (Slika 5), ki je eden najlepših v Berlinu in se je v preteklosti že večkrat preimenoval. Na trgu prevladujejo tri
znamenite zgradbe: Nemška katedrala (Deutscher Dom), Francoska katedrala (Französische Dom) ter Koncertna hiša (Konzerthaus). Trg je znamenit predvsem po tem, imenoval se je Esplanade, da so ga v 17. stoletju, torej v času gradnje stavb, obvladovali francoski protestanti oziroma hugenoti. Takrat so ti bili pomembna gospodarska in kulturna manjšina v Nemčiji. V drugi svetovni vojni je bil trg poškodovan, v celoti je bila uničena Nemška katedrala, ki so jo rekonstruirali in leta 1995 odprli kot muzej nemške zgodovine. Med dolgoletno obnovo so na staro mesto vrnili Schillerjev spomenik, ki so ga leta 1935 odstranili nacisti.
Pod cesto Friedrichstrasse poteka linija U6 oziroma vijolična linija podzemne železnice, kot jo imenujejo Berlinčani. To ulico severno od postajališča Checkpoint Cahrlie preči ulica Unter den Linden.
Unter den Linden
Ulica Unter den Linden poteka od zahodnega do vzhodnega dela mesta. Na zahodnem delu Unter den Linden se nahajajo Brandenburška vrata (Slika 6), pomembna znamenitost Berlina, ki je označevala zahodno mejo berlinskega zidu. Vrata so bila zgrajena med leti 1788 in 1791 v neoklasicističnem stilu.
Slika 6: Brandenburška vrata
Sestavljena so iz dvanajstih stebrov, nad vrati je kvadriga z boginjo miru v kočiji. Vrata so bila zgrajena kot simbol miru; leta 1933, ko so prišli na oblast nacisti, so predstavljala simbol moči, po bombardiranju leta 1945 pa je to bila edina zgradba, ki je stala med ruševinami na trgu Pariser Platz. V času hladne vojne so bila vrata del Berlinskega zidu in tako predstavljala ločnico med vzhodom in zahodom, ob koncu hladne vojne pa tudi simbol združitve.
Na vzhodnem delu ulice Unter den Linden je ogromen kip Friderika Velikega, ki stoji v bližini Bebelplatza, znanega po sežigu knjig po vzponu nacizma. Nad tem trgom se mogočno dviga operna hiša Georga von Kno-belsdorfa, Deutsche Oper. Nasproti nje stoji Stara kraljevska knjižnica (Alte Königliche Bibliotek). Na ulici Unter den Linden je tudi Humboldtova univerza, na kateri je študiral Karl Marx.
Od Brandenburških vrat se napotimo s podzemno železniško progo, ki vozi od leta 2009, do znamenite glavne železniške postaje Hauptbahnhof.
Hauptbahnhof
Postaja Berlin Hauptbahnhof je bila zgrajena leta 1871, ko se je imenovala Lehrter Bahnhof. Med drugo svetovno vojno je bila zelo poškodovana, ponovno
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
so jo usposobili leta 1951. Po postavitvi zidu je bila izolirana, linija cestne železnice ni delovala do leta 1981. Po padcu zidu so začeli načrtovati obnovo, ki se je pričela leta 1995.
Postaja je bila 2006 v celoti prenovljena, uradno je začela obratovati leta 2007. Otvoritvene slovesnosti, na kateri se je zgodila tragedija, se je udeležila tudi kanclerka Angela Merkel. Takrat je 16-letni napadalec ranil enainštirideset ljudi, šest jih je bilo resno ranjenih. Druga katastrofa se je pripetila leta 2007, ko se je zrušil 1,3 tone težak drog in padel s 40 metrske višine. Na srečo nihče ni bil poškodovan, povzročena je bila manjša poplava, škodo pa so sanirali v enem dnevu.
Museuminsel
Če se iz postaje Hauptbahnhof zapeljemo do trga Hackescher Markt, pešačimo do Muzejskega otoka (Museuminsel), ki ga je oblikovala reka Spree. Otok je dobil ime po številnih muzejih. Na severnem delu s svojo mogočno kupolo dominira trikotna neobaročna stavba Bode Museum. V muzeju so na voljo zbirke skulptur, kovancev in bizantinska umetnost. Muzeju Bode Museum, ki so ga poimenovali po ustanovitelju Wilhelmu von Bode, v smeri proti jugu sledi Pergamonmuseum. Ta muzej je najbolj obiskan in mednarodno priznan zaradi številnih dragocenih zbirk, kot so zbirke klasične antike, starega Bližnjega Vhoda in zbirka islamske umetnosti. Slovi tudi po rekonstrukciji starih oltarjev. Še južneje se nahaja Novi muzej (Neues Museum), ki je bil med drugo svetovno vojno v celoti poškodovan in ponovno odprt šele leta 2009. V novi
Slika 7: Kip kraljice Nefretete
zgradbi domujejo Egipčanski muzej, papirusna zbirka, predz-godovinski in zgodnjezgodovin-ski muzej ter antična zbirka. Ena najbolj znanih izkopanin starega Egipta in tudi glavna atrakcija Egipčanskega muzeja je doprsni kip kraljice Nefretete (Slika 7). Odkrit je bil leta 1912, naslednje leto pa že prenesen v Nemčijo. Še južneje je postavljena Stara nacionalna galerija (Alte Nationalgalerie), kjer so razstavljene nemške in evropske slikarske zbirke 19. stoletja.
Na otoku se nahaja tudi ena največjih nemških protestantskih cerkva in največja berlinska cerkev Berliner Dom. Zvonik sega 116 metrov visoko, njena površina pa skoraj 7000 kvadratnih metrov. V cerkvi je preko 1600 sedišč.
Alexanderplatz
Aleksanderplatz oziroma Alex, kot ga ljubkovalno imenujejo Berlinčani, je zgodovinski trg, imenovan po ruskem carju Aleksandru I. Skozi čas so trg večkrat preuredili, najpozneje v času razdelitve Berlina, ko so ga spremenili v cono za pešce. Po letu 1970 je trg služil za eksperimentiranje socialistične arhitekture. Sredi trga so zgra-
dili preko 365 metrov visok televizijski stolp, ki velja za drugi najvišji stolp v Evropi. Zgradili so tudi največjo veleblagovnico v državi, danes pripada trgovski hiši Kaufhaus Group. Postavili so 16 ton težko in 10 metrov visoko svetovno uro, vanj so umestili mehanizem, ki omogoča prikaz časa v 148 mestih s celega sveta.
Nedaleč stran od trga stoji Rdeča mestna hiša (Rotes Rathaus). Zgrajena je bila v neorene-sančnem stilu v drugi polovici 19. stoletja, po zgledu stavb iz renesančne Italije. Ime je dobila po rdečih opekah, ki pokrivajo zunanje zidove. Stavba je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana, obnovljena pa že v nekaj letih po vojni. Za namen mestne hiše so jo uporabljali Vzhodni Berlinčani, po letu 1991 pa je ponovno postala mestna hiša za vse Ber-linčane.
Kaiser-Wilhelm-GedächtnisKirche
Cerkev	Kaiser-Wilhelm-
Gedächtnis-Kirche (Slika 8) so zgradili ob koncu 19. stoletja v romanskem slogu in se nikdar ni ujemala s sodobnim mestnim predelom Kurfürsendamm, ki je v njeni neposredni bližini. Posebno pa cerkev iz okolice izstopa danes, ko se, kot počrnela razvalina iz druge svetovne vojne, dviga ob predelu Kurfürsendamm. Ta slovi po številnih trgovinah in gastrono-miji in velja za eno pomembnejših turističnih točk Zahodnega Berlina. Cerkev so leta 1943 poškodovala zavezniška letala, ostala je le zunanja lupina 68 metrov visokega zvonika. V 60. letih so v okolici dozidali kapelo, zvonik, cerkev in foyer. Znameniti zvonik cerkve je že
9
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 8: Cerkev Kaiser-WilhelmGedächtnis-Kirche v procesu restavriranja
precej dotrajan, zato so ga začeli obnavljati. Sredstva za obnovo so zbirali že leta pred začetkom obnove z raznimi nabirkami in dobrodelnimi prireditvami.
S postaje Kurfürstendamm se s podzemno linijo U9 napotimo v bližino spomenika Steber zmage (Seiegessaule), osebno sem se tja napotila s cestno železnico S5 s postaje FriedrichStrasse, a je bilo potrebno še malo pešačiti, da sem se približala 67 metrov visokem stebru.
Siegessaeule
Steber zmage oziroma Siegeseule (Slika 9) stoji na podstavku v obliki velike zvezde v parku Grosse Tiergarten. Steber so postavili leta 1873 kot spomenik ob zmagi nad Dansko, Avstrijo in Francijo. Na stebru je boginja zmage Viktorija, ki maha z zlatim lovorjevim vencem proti Parizu. Viktorija je med Berlinčani zelo priljubljena, imenujejo jo tudi Zlata Else. Steber zmage je prvotno stal pred palačo Bundestag, v času nacionalsocializma, in sicer med letoma 1938 in 1939 pa so jo
preselili na današnje mesto. Med drugo svetovno vojno spomenik ni bil poškodovan, bil pa je poškodovan leta 1991, ko so pripadniki vojaške mreže Revolutionaren Zellen nanj odvrgli bombo, ki na srečo ni eksplodirala v celoti. Med letoma 2010 in 2011 so spomenik renovirali. Vrh stebra s skulpturo boginje je bil pozlačen z 1,5 kg zlata. Prenovili so tudi podzemne hodnike pod njim. Leta 2008 je pred Stebrom zmage imel govor takrat še senator Barack Obama. Poslušalo ga je 4.500 ljudi. Poročajo, da ga je letos, ko je imel govor pred Branden-burškimi vrati, poslušalo več kot 195.000.
Za konec
Tedensko bivanje v Berlinu sem izkoristila za izobraževanja v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa za pohajkovanje po prestolnici gospodarsko najmočnejše evropske države. Doživela sem mesto in spoznala, da nudi veliko možnosti za odkrivanje arhitekturnih in umetnostnih znamenitosti. Srečala sem se z zgodovinskimi stavbami, muzeji in modernimi, v nebo vpijočimi nebotičniki na Potdsamskem trgu (Potsdamer Platz), grajenem v duhu moderne multikulturne arhitekture, podobne ameriškim mestom, ki predstavljajo izraz neomejene moči kapitala. Trg, ki danes izstopa po futurističnosti, je imel posebno vlogo že v predvojnem času s kabareti in nočnim življenje, kjer se je rodil nemški ekspresionizem, kot umetniška smer deformacije stvarnosti.
Slika 9: Slavolok zmage
Zgodovinski viri omenjajo mesto že v 13. stoletju, ko sta se na bregovih reke Spree razvili naselbini Berlin in Cölln in bili v naslednjem stoletju združeni v prestolnico pokrajine Brandenburg. V 17. stoletju, v času baroka, je mesto postalo moderna prestolnica Prusije, kasneje je bilo prestolnica Nemškega imperija, Weimarske republike, Tretjega rajha ter Vzhodne Nemčije.
Skoraj 30 let je bil Berlin kraj z betonskim zidom, ki je uresničil metaforo železne zavese. Zid je postal simbol mesta, podobno kot Eifflov stolp v Parizu. Ob padca zidu je staro mestno središče Mitte postalo ponovno dostopno, brez ovir.
Nana Turk Centralna medicinska knjižnica
10
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
POVABILO K BRANJU
Branje o proveniencah
Tokratno povabilo k branju je namenjeno publikaciji, ki je mnogo bolj raznovrstna, kot se na prvi pogled zdi. Gre za delo avtoric Sonje Svo-ljšak in Urše Kocjan z naslovom Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjiga spremlja aktualno razstavo v NUK z naslovom Unde venis - quo vadis?, katere tema je prav raziskovanje in pregled provenienc starih tiskov v zbirki NUK.
Knjigo bodo enako udobno lahko čitali tako slovensko kot tudi angleško govoreči bralci,
saj je spisana vzporedno v obeh jezikih. V njej avtorici spretno in na podlagi trdega dela spregovorita o starih tiskih v zbirki NUK. Gre za specifični nabor gradiva, saj gre za tiske, ki so kronološko nastali od začetkov 16. stoletja do prve polovice 19. stoletja. V tej zbirki najdemo veliko zanimivih del in različni zorni koti, s katerih gledišča gradimo svoj pogled nanje, lahko ne le spodbudijo raziskovalce k interpretaciji marsikatere zagonetke preteklosti temveč tudi pomagajo k nastanku popolnoma novih spoznanj o starih tiskih in njihovih zgodbah. Eno takšnih gledišč, ki pomagajo osvojiti nove kontekste že poznanih zgodb, je prav gotovo raziskovanje provenienc. Provenienca pomeni izvor. In raziskovanje provenienc pomeni torej preiskovanje izvora. Od kod je knjiga, kdo vse je bil lastnik knjige, kje vse je potovala, da je dospela sem in logično, čeprav vprašanje prihodnosti, kam bo knjiga odšla naprej.
Že v uvodu avtorici spregovorita o popotniški naravi knjig, o čemer pričajo tudi takšni kipi, kot ga najdemo na naslovnici knjige Provenience Provenances. Tu že vezava knjige - v obliki popotniške malhe - priča o tem, da je knjigi, poleg branja, informiranja in drugega, namenjeno tudi potovati. In tako se prične razpiranje zanimivih usod knjig in njihovih lastnikov. Provenience avtorici raziskujeta že od leta 2010 in v tem času je bilo odkritih že preko 300 prejšnjih lastnikov.
Kar je še posebej zanimivo, je, da provenience in njih raziskovanje postavlja brezčasnost sedanjega občutja o knjižnicah kot hranilkah spomina in knjig ter njihovi javni dostopnosti, v širši kulturno zgodovinski kontekst, v katerem nikakor ne moremo trditi, da sedanje pribežališ-
če knjig ni le začasno. Zato tudi vprašanje, kam greš.
Za preiskovanje preteklih lastništev so najpomembnejša seveda vsa znamenja na knjigah. Vse tisto, kar jih ločuje od drugih, moment per-sonalizacije prejšnjega lastnika. Bolj ko je očiten, lažje ga je seveda določiti. Tako govorimo o rokopisnih zaznamkih, ekslibrisih, žigih, značilnih vezavah, starih signaturah, klasifikacijskih oznakah ipd. Pregled tega, kako so knjige iz Zbirke starih tiskov dospele v NUK, tako vsa dela razmeji v pet sklopov:
1.dela,	ki so bila NUK ali predhodnicam NUK predane prek cesarskih upravnih reform,
2.dela,	ki so prišla prek darov,
3.dela,	ki so prišla prek delovanja Federalnega zbirnega centra po letu 1945,
4.dela,	ki so prišla po naključju in
5.dela,	ki so bila plod nakupov ali zamen.
Slika 1: Ena lepših reprodukcij v knjigi je tudi ekslibris grofa Ferdinanda Ernsta von Mollartha (foto: Milan Štupar)
Izbor predstavljenih starih tiskov v knjigi Provenience Provenances zajema dela, ki odražajo ljubiteljsko ali znanstveno zanimanje za geografijo, zgodovino, umetnost in naravne znamenitosti posameznih mest in dežel ter knjige o potovanjih. Predstavljen izbor zanimivih tiskov je opremljen z bogatimi informacijami prevodov
11
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
in kvalitetnimi reprodukcijami vezav, naslovnih ali drugih strani izbranih del.
z Apianovo knjigo, pa je januarja 1790 prevzela licejska knjižnica, predhodnica današnje NUK.
Med primeri del, ki so v NUK prišla prek cesarjevega dekreta, najdemo tudi na primer tudi knjigo Petra Apiana, znamenitega astronoma in geografa, z naslovom Inscrtiptiones sacrosanctae vetustatis non illae quidem Romanae, sed totius fere orbis iz 1536. Gre za prvo tiskano izdajo korpusa antičnih napisov iz vse Evrope. Provenience z zaznamki kažejo, kakšno pot prek družine Zaule, pravnika Janeza Hieronima Marzina in stiškega samostana, kjer so v 12. stoletju nastali najrazkošnejši srednjeveški rokopisi na Slovenskem, je prehodila do NUK. Po razpustu samostana je njegov arhiv s knjižnico prevzel ljubljanski nadškof in največje dragocenosti so odpeljali na Dunaj, preostanek knjižnice, skupaj
Takšnih zgodb je kar nekaj, zato priporočam, da Provenience Provenances vzamete v roke. Povabilo k branju velja širšemu krogu vseh, ki delate v knjižnicah. Če ste, ali tudi če niste, ujeli razstavo v NUK, bo to čtivo dober uvod v raziskavo izvorov starih tiskov, pregled zelo zanimivih fotografskih reprodukcij in predstavitev zanimivih zgodb, ki jih pišejo provenience starih tiskov v NUK. Prvih 32 strani si v elektronski obliki lahko ogledate na naslovu http://issuu.com/ alenkablatnik/docs/provenience provenances preview.
Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica
ŠTUBIDU - revija študentov bibliotekarstva
PREDSTAVLJAMO
12
STUdentov Bibliotekarstva Duh - Štubidu je revija študentov bibliotekarstva, ki s prekinitvami izhaja že od leta 1999 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knji-garstvo (BINK) Filozofske fakultete. Ideja je nastala med študenti, saj je bil oddelek eden redkih na Filozofski fakulteti brez svoje revije. Prva številka takrat imenovanega Bibliotekar-čkovega Štubiduja je izšla spomladi leta 1999 na A3 listu (štiri A4 strani). Naslednje leto se je revija preimenovala v Štubidu in z vsako naslednjo številko je imela več strani.
Prva urednika sta bila Tanja Curhalek in Dare Majcenovič (letniki 2, 3, 4), sledili so jima
Barbara Plestenjak (letniki 5, 6, 7, 8, 9), Ana Češarek (letnika 10, 11) in Maja Praprotnik (letnik 11). Štubidu se je skozi vsa ta leta spreminjal ter izoblikoval do podobe, kakršna je danes. Pri prvih številkah se je vsebina osredotočala predvsem na poročila dogodkov z Oddelka BINK in Sekcije študentov bibliotekarstva (SŠB). Po štirih letih premora so študentje s pomočjo SŠB ponovno poskušali obuditi revijo in v študijskem letu 2010/2011 je izšel Štubidu v začetni različici na A3 listu. V študijskem letu 2011/2012 je Štubidu dobil dovolj sodelujočih za nov zagon in širši obseg.
Vizija Stubiduja
Namen projekta je spodbujati
BIBLIOTEKARCKOV ŠTUBIDU - za vse tiste, ki se sprašujete po naslovu naše revije :)
Študentsko
Tematsko Bibliotekarsko Dokumentalistično
Uporabniško
X n f orrtiac i j s ko
Urjenje

Slika 1: Pomen imena Štubidu
sodelovanje med študenti in profesorji, medgeneracijsko druženje študentov, promocija delovanja SŠB in Oddelka BINK ter odkrivanje talentov, ki se skrivajo v naših študentih. Študentje imajo možnost objavljati svoje strokovne, literarne in poljudne prispevke. Pri tem nimajo nobenih omejitev, da le niso žaljivi. Revija spodbuja izmenjavo mnenj in izražanje novih idej v stroki. Trudimo se, da tematike spodbujajo študente k razmišljanju, ker s tem odkrivajo svoja področja zanimanja. Štubidu je pomemben tudi, ker ga lahko delimo kot promocijsko gradivo na informativnih dnevih bodočim študentskim kolegom.
Strategija Stubiduja
Revija je ljubiteljska in ne le strokovna. Skozi leta se je nadgrajevala, postajala aktualnejša in raznovrstnejša. Trudimo se, da je Štubidu aktualen za vse, tako za študente kot tudi profesorje, zato tematike pokrivajo čim več področij z vseh treh študijskih smeri: bibliotekars-
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 2: Naslovnice zadnjih štirih številk (letnika 10 in 11)
tvo, informacijska znanost in knjigarstvo oziroma založništvo. Poskušamo zajeti tako področje knjig (priporočila za branje profesorjev in študentov), študentskega življenja ter delovnih izkušenj naših diplomantov, magistrov in doktorjev, kot tudi poročila iz dogodkov, ki jih organizirata SŠB in Oddelek BINK. Vedno so dobrodošli prispevki o dogodkih, ki se jih udeležujejo bibliotekarji. Zadnjih nekaj strani revije je namenjenih pesmim in zgodbam, ki jih pišejo študentje sami, in razvedrilu, ki je po navadi nagradna križanka ali kviz. Če le imamo možnost in pridobimo donatorja, ponudimo tudi knjižno nagrado. Pri nastajanju revije torej potrebujemo različne talente z več področij, saj mora revija odražati dober vizualni in vsebinski vtis. Pri tem niso pomembne pretekle izkušnje, ampak želja po sodelovanju in ustvarjanju.
Taktika Štubiduja
Revija izhaja dvakrat na leto, in sicer v zimskem in letnem semestru, to je po navadi v mesecu februarju in maju. V zadnjih dveh letih sodeluje pri vsaki številki približno 30 študentk in študentov. Ker se trudimo spodbuditi predvsem prve letnike, njim namenimo veliko pozornosti. K sodelovanju so
povabljeni vsi študentje na oddelku. Komunikacija poteka po več kanalih: preko e-pošte, socialnih omrežij, v živo, Dropbox itd. V začetku študijskega leta urednici razpošljeva vabila preko e-pošte in narediva promocijske letake s kontaktnimi podatki in navodili avtorjem. Včasih študentje potrebujejo več spodbude, medtem ko nekateri komaj čakajo, da lahko prispevajo svoj del. Vsi sodelujoči se odpovemo honorarju. Revija je brezplačna, zaželen pa je prispevek za delovanje SŠB.
Anketa
Pred izidom pomladne številke Štubiduja (letnik 11, številka 2) sva urednici sestavili spletno anketo in jo razposlali med profesorje in študente, kolege na našem oddelku. Zanimalo naju je predvsem zadovoljstvo naših bralcev s prispevki in vsebino ter priporočila in nove ideje. Dobili sva 30 odgovorov. Vsi anketiranci našo revijo poznajo in so jo povprečno ocenili z oceno 4,1 (od 1 do 5).
Najprej naju je zanimalo, če so anketiranci že sodelovali pri ustvarjanju Štubiduja. Dobili sva nekaj pritrdilnih odgovorov. Vzrok za nesodelovanje pa je bil predvsem pomanjkanje časa in nenadarjenost za pisanje. V nadaljevanju naju je zanimalo,
katere vsebine so najbolj priljubljene. Dobili sva zelo raznovrstne odgovore, saj ima vsak svoj okus za branje. V ospredju je zanimanje glede delovnih izkušenj in delovnih poti bibliotekarjev in založnikov. Anketa je pokazala, da je treba posvetiti več pozornosti predvsem knjižnim novostim in knjigam, ki jih priporočajo naši profesorji, življenjski poti profesorjev ter predstavitvi poklicnih poti naših študentov, ki so že diplomirali, magistrirali ali doktorirali in so dobili priložnost delati v poklicu bibliotekarja, založnika ali informacijskega strokovnjaka.
Anketa je pokazala, da profesorje zanimajo tako rubrike (SŠB, Bruckin pogled, ICB-rubrika), kot poročila dogodkov in tudi zgodbe ter poezija študentov. Profesorji so predlagali naslednje tematike, ki bi bile koristne študentom: raz
13
prava glede etičnih vprašanj študentskega	življenja
(zamujanje, prepisovanje); obravnava kakšnega aktualnega strokovnega vprašanja; predstavitev zanimivih diplom, magisterijev, doktoratov z intervjujem avtorja; predstavitev tujih študentov, ki so pri nas na izmenjavi; predstavitev naših študentov, ki so bili na izmenjavi v tujini; izkušnje naših diplomantov z iskanjem
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
službe, kakšno znanje so prinesli s študija (jim koristi ali ne). Na vprašanje, ali se profesorjem zdi, da katera tematika ne spada v Štubidu, sva dobili odgovor, da si vse tematike zaslužijo, da so obravnavane, saj je čas študija neponovljiv in je vse, kar se študentom dogaja v tem obdobju, vredno pisanja.
Prihodnost Štubiduja
Naša revija je nekakšen most med študenti in profesorji. Tako lahko profesorji preko prispevkov, ki jih napišemo tako dodi-
plomski kot podiplomski študenti, izvedo mnenja, izkušnje ali kritike, ki jih lahko pozneje upoštevajo pri izvajanju študijskih predmetov. Vsako leto je treba na novo aktivirati študente prvega letnika, pri čemer je sodelovanje s tutorji koristno.
Vprašanje za naprej: zakaj Štubidu ni več v elektronski obliki? Študentje bibliotekarstva so imeli svojo spletno stran, vendar je neaktivna že nekaj let. Vsekakor se trudimo, da bi spletno stran osvežili in bi tudi Štubidu postala e-publikacija v
najboljšem možnem sijaju, vendar nam primanjkuje študentov, ki bi se radi prostovoljno ukvarjali s tem.
Vsekakor si želimo, da Štubidu ohranimo še v prihodnje, saj smo študentje tako bolj povezani in imamo možnost sodelovanja s stroko.
Ana Češarek in Maja Praprotnik študentki Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Bralni klub v Koroškem domu starostnikov Črneče
Sodobne slovenske splošne knjižnice s svojim delovanjem skrbimo, da ima vsak prebivalec Slovenije možnost izvedeti ali se naučiti kaj novega, kaj prebrati ali se sprostiti, se družiti z množico knjig domačih ali tujih avtorjev. Držimo se načela, da omogočimo vseživljenjsko učenje vsem družbenim slojem, tudi zunaj svojega prostora. Knjižničarji gremo s svojim poslanstvom med ljudi, tudi v domove upokojencev.
dobro uro zapolnjujejo besede, pesem in smeh. Knjižničarka, ki vodi bralni klub, vedno prinese polno košaro knjig, ki so izbrane s premislekom in na osnovi želja. Njihove vsebine posegajo v daljno ali bližnjo preteklost, v zgodovinska dogajanja, v svet otroštva, s svetovnimi popotniki raziskujejo svet, obujajo običaje in načine praznovanj, predstavljajo pesnike in pisatelje njihove mladosti ter sedanjega časa.
Knjižnica Dravograd prav tako sledi tem trendom. Že več let je tedenska gostja med stanovalci Doma sv. Eme v Šentjanžu, prijateljevanju s knjigo pa se je v lanskem letu pridružil tudi Koroški dom starostnikov Črneče. Zaživel je bralni klub.
14 Naše druženje se je pričelo zelo sproščeno. Dogovorili smo se za srečanja enkrat mesečno. Kotiček, ki so nam ga namenili za srečevanja,
Vsak mesec knjižničarka izbere temo, na katero potem naveže osrednjo zgodbo in knjige z obravnavano tematiko. Izpostavi pisatelje, ki pišejo o tej temi najlepše zgodbe, usmerja pogovor, ki postane zabaven, poučen in je hkrati pot v obujanje spominov na njihovo mladost in srečne trenutke.
Naše dosedanje teme so se temeljito dotaknile vseh praznikov v mesecu decembru (Miklavž,
Slika 1: Srečanje v decembru, 12. 12. 2012 (foto: Lidija Štruc)
Slika 2: Srečanje v februarju, 21. 2. 2013 (foto: Lidija Štruc)
Slika 3: Srečanje v aprilu, 6. 4. 2013 (foto: Lidija Štruc)
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
Slika 4: Srečanje v maju, 9. 5. 2013 (foto: Lidija Štruc)
božični ter novoletni čas s praznično peko in pričakovanji), v februarju smo bili pustno obarvani (tudi knjižničarki).
nedeljo je bil največji izziv. Pirhi ali pisanice? Kakšni so najlepši? In potica? Vsi prisotni so dobili lepo pisanko, narejeno v knjižnici. Naše srečanje pa je bilo še posebej hudomušno ob sekanju pirhov.
Potem je prišel mesec maj, poln ljubezni in čas porok. Junija smo želi, kosili in mlatili. Vabile so rdeče češnje. Pred odhodom na dvomesečne počitnice so se vsi dodobra založili s knjigami o popotništvu, z ljubezenskimi, zgodovinskimi in družabnimi romani in seveda z dobrimi kriminal-kami.
Nikoli nismo prestari, da se ne bi naučili kakšne neumnosti, zato se veselimo vsakega novega srečanja.
Marec je bil posvečen družini in ženskam (družine skozi čas, življenje na kmetih, življenje starejših v preteklosti in sedanjosti, vloga matere nekoč in danes). Velikonočni čas s cvetno
Lidija Štruc in Marija Šegula Knjižnica Dravograd
Filipinske pravljice v primorskih knjižnicah
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Lansko leto je pri založbi Blodnjak, v zbirki Nit, izšla knjiga brazilskih ljudskih pravljic z naslovom Krakajoči papagaj. Knjigo je iz italijanščine prevedla knjižničarka Špela Pahor iz Pirana. Letos je v tej zbirki izšla nova knjiga z naslovom Mesečeva vila, pravljice pa so iz ljudske tradicije prebivalcev daljnih Filipinov. Ob izidu knjige sem prevajalko prosila za pogovor.
Tanja: Špela, kaj te je pri pravljicah, ki jih je zbrala Francesca Lazzarato, tako pritegnilo, da si jih poslovenila?
Špela: Na te pravljice sem naletela v tržaški knjigarni, pritegnil me je naslov zbirke Le fiabe del mondo. Urednica zbirke je italijanska mladinska pisateljica Francesca Lazzarato iz Rima, ki je bila deset let zaposlena v založbi Mondadori. Iz različnih virov je zbrala ljudske pravljice iz vseh koncev sveta: brazilske, filipinske, nigerijske, židovske, senegalske, egipčanske, alban-
ske, poljske, magrebške, kurdske in tako dalje. V zbirki je zastopanih 14 različnih ljudstev. Kot etnologinjo me zanima tudi ljudsko pripovedništvo, tako da sem se odločila, da bom pravljice prevedla, saj takih v slovenščini še nimamo. S prevodom bodo dostopne tudi slovenskim bralcem, tako odraslim kot otrokom.
Tanja: Kot si povedala, je Francesca Lazzarato objavila pravljice različnih ljudstev v italijanskem jeziku. Veliko njenih knjig je dostopnih tudi v naših knjižnicah, predvsem v Kopru, Izoli in Piranu, tako da z njimi ni težko priti v stik. Kako pa si stik navezala s samo avtorico in kako je sprejela slovensko izdajo svojih del?
Špela: Res je, da je nekaj knjig iz zbirke Le fiabe del mondo dostopnih v naših knjižnicah, še zdaleč pa ne vse. Francesca Lazzarato sicer piše pravljice, pesmice in uganke za otroke,
| Knjižničarske novice, letnik 23, številka 7
ampak mene je bolj zanimalo ljudsko pripovedno izročilo, ki ga je objavila. Nekaj teh pravljic sem prevedla že skoraj deset let tega. Pošiljala sem jih na Radio Študent, ki je vsako leto objavil razpis za prevode doslej še neobjavljenih ljudskih pravljic. To je bilo v okviru njihovega projekta Za dva groša fantazije. Tako da je nekaj teh prevodov šlo tudi v eter. Potem pa sem si rekla, zakaj ne bi prevedla celotne zbirke. Ko sem končala prevod prvih štirih knjig, sem nekaj let iskala založbo, ki bi to objavila. Vse velike založbe so se izgovarjale na slabe čase. Pisatelj Bojan Meserko, ki upravlja majhno založbo Blodnjak, pa je bil toliko pogumen, da mi je omogočil objavo prevodov v zbirki Nit.
Francesco Lazzarato sem našla s pomočjo tržaške ilustratorke in pisateljice Nicolette Costa, saj sem prevedla tudi dve njeni slikanici, ki sta izšli pri založbi Lepa beseda, ureja jo prevajalka
15
Slika 1: Naslovnica knjige filipinskih pravljic
Amanda Mlakar. Ko so bile pravljice že prevedene in sklenjen dogovor z založnikom Meser-kom, sem Francesco Lazzarato morala prositi še za dovoljenje za objavo v slovenščini. Bila je presenečena in vesela, ko je slišala, v kako majhni nakladi bodo izšle, tudi ni zahtevala nekega visokega honorarja. Pogodbo za prenos avtorskih pravic pa je prevedla moja nečakinja Brina Beškovnik.
Tanja: Pri obeh knjigah, tako pri Krakajočem papagaju kot pri Mesečevi vili, je sodelovala ista ekipa: ti kot prevajalka pravljic, ilustratorka Laura Ličer ter dr. Tea Štoka, ki je prevedla poučno spremno gradivo. Ste sodelovale že prej ali pa ste združile svoje moči prav pri teh dveh knjigah?
Špela: Teo sem poznala že prej in sem jo prosila za prevod spremne besede, ker je veliko bolj vešča italijanskega jezika kot jaz, saj je tudi predavala na oddelku za romanske jezika na FF v Ljubljani. Z veseljem je pristala na sodelovanje, za kar smo ji lahko vsi zelo hvaležni, saj je vse delo opravila prostovoljno. Lauro Ličer pa je našel Bojan Meserko in mislim, da ne
bi mogel bolje izbrati. Tako da smo kar dobra ekipa in upam, da bomo sodelovale še naprej.
Tanja: Laura Ličer zelo živo vplete pravljice v svoje ilustracije. Se vnaprej dogovorite, katere pravljice naj ilustrira ali se po prebiranju pravljic sama odloča, katero pravljico bo ilustrirala? Špela: Lauri pošljemo besedila in ko jih prebere, se sama odloči, katere bo ilustrirala. Založnik pa je predlagal, naj bi bilo ilustracij sedem. Tako ima vsaka druga pravljica svojo ilustracijo. Bralcem bi rada še povedala, da bo razstava originalnih ilustracij iz te knjige na ogled v izolski knjižnici od oktobra do decembra 2013. Želela bi si, da bi se našel prostor tudi za razstavo v Piranu in Luciji.
Tanja: Kot etnologinja in pravljičarka dobro poznaš slovenske ljudske pravljice. Filipini so bili dolgo časa pod španskim kulturnim vplivom. Si opazila kakšno podobnost med našimi in filipinskimi pravljicami? Špela: Filipinske pravljice so res nekaj posebnega, saj izhajajo iz čisto drugačne kulture. Govorijo o stvareh, ki zanimajo vse ljudi na svetu: o tem, kako je nastal svet, kako sta nastala prvi mož in žena, od kod živali, rastline, zvezde, planeti, zakaj je nebo tako daleč od zemlje, od kod mavrica in podobne stvari. Posebne so tiste, ki razlagajo na primer kako so nastali Filipini, zakaj imajo Filipinci rjavo polt, zakaj se plemena vojskujejo med seboj, zakaj so ljudje postali lovci na glave. Te so bolj vezane na specifično okolje in kulturo. Potem so še zgodbe o živalih, pa take, ki šibajo človeške napake, kot je objestnost. Res so pestre in raznolike in zelo posebne.
Tanja: Pravljice pripoveduješ
tudi otrokom iz vrtcev in šol. Kako otroci sprejemajo pravljice iz drugih dežel?
Špela: Izhajam iz izkušenj, ki jih otroci že imajo: pogovarjamo se o tem, kako oni živijo, kaj gledajo na TV ali pa kaj so že slišali od staršev ali vzgojiteljic in učiteljic. Nato jim skušam približati drugačen svet, tako da se pogovarjamo, kako posebna je neka dežela, na primer da so Filipini sestavljeni iz tisočih otokov ali da so v Braziliji ogromni pragozdovi in velike reke. Potem predstavim še živali, ki tam živijo. Pripovedujem tudi o ljudeh, ki živijo drugače kot mi. Šele ko osvojijo nekaj pojmov, nadaljujem s pravljicami.
Tanja: Si se morda že lotila prevajanja nove knjige oziroma si jo morda celo že prevedla? Špela: V celoti sem prevedla še nigerijske in židovske pravljice, Tea pa je prispevala prevod spremne besede. Danes sem Lauri poslala nigerijske pravljice, ki bodo izšle najbrž že pred novim letom, židovske pa na pomlad. Prevedenih imam nekaj senegalskih, albanskih in egipčanskih pravljic, drugo me še čaka, ampak počasi bo šlo. Vsak dan malo. Bojan Meserko se je odločil, da bo izdal vse, kar je tudi smiselno, saj se tako zaključi zbirka kot celota. Seveda sem mu za to potezo zelo hvaležna.
Tanja: Ukvarjaš se s številnimi rečmi, si bibliotekarka, etnologinja, katehehstinja. Med drugim v izolski knjižnici skrbiš za razstave in pripoveduješ pravljice na pravljičnih urah. Skupaj z novinarko Radia Trst A, Loreda-no Gec, pripravljaš priljubljene oddaje Istrska srečanja in ne poznam Pirančana, ki ne bi prebral vsaj ene tvojih knjig Srečanja v Piranu in Srečanja v Piranu 2. Kje najdeš čas za vse svoje
16
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
aktivnosti?
Špela: Imam srečo, da sem v taki službi, ki jo rada opravljam in se nekako nadaljuje tudi v mojem prostem času. Tako na primer pravljice, ki jih prevedem doma, pripovedujem otrokom v knjižnici. Z Loredano Gec sva kar nekaj let lepo sodelovali, trenutno pa imava malo pavze, tako da imam čas za druge stvari. Sicer pa nimam drugih obveznosti in lahko čas posvečam stvarem, ki me veselijo.
Tanja: In še zadnje, malce pro-vokativno vprašanje: lahko pričakujemo tudi kakšno tvojo, avtorsko pravljico kdaj v prihodnosti?
Špela: Mislim, da za to nimam daru. Tako kot nimam pisatelj-
ske žilice. Sicer sem si nekaj zgodbic izmislila, ampak res niso nič posebnega. Nekoč sem pripovedovala nekemu otročku v knjižnici, ki mi je podajal različne igračke in hotel, da mu o njih pripovedujem. Vse skupaj sem povezala v zgodbico, pa je bil zadovoljen. Potem sem si jo tudi zapisala, moje znanke so jo tudi prevedle v kar nekaj jezikov, celo nekaj ilustracij je nastalo, ampak do objave ni prišlo.
Tanja: Najlepša hvala za tvoje odgovore in veliko uspehov pri tvojem delu.
Špela: Hvala tebi, Tanja. Moram pa povedati še to, da je bila poleti v Izoli na obisku filipinska delegacija. Gospod Dušan Ambrož, predsednik
društva Izolani, je na sprejemu v Manziolijevi palači članom delegacije predstavil knjigo, ki je bila takrat še v PDF obliki. Vsi so bili prijetno presenečeni in veseli, da so našli filipinske pravljice v slovenskem jeziku v tako majhnem kraju, kot je naša Izola. Tega se pač res niso nadejali. Gospa, ki ima založbo v Manili, je obljubila pomoč, podporo je zagotovil tudi konzul Jože Kastelic. Njemu bomo tudi poslali en izvod za spomin. Gospodu Dušanu pa sem zelo hvaležna za prijazno predstavitev knjige.
pogovarjala se je Tanja Albreht Mestna knjižnica Piran
Nataša Pezdir razstavlja v MKI
KNJIŽNIČNE PRIREDITVE
Nataša Pezdir z Gorenjske sama izdeluje papir in iz njega oblikuje voščilnice in pisemske ovojnice v različnih barvah: modri, rumeni, rožnati in vijolični. Poleg tega slika na svilene rute in šale, kvačka razne okrasne predmete in fotografira naravo. Vsi izdelki so ročno narejeni. Natašo smo ob razstavi prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj, kar je rada storila.
MKI: Tvoje podjetje se imenuje »Unikati Nati«. Kako si se lotila ročnega izdelovanja papirja, slikanja na svilo, kvačkanja, fotografiranja? Nataša: Kvačkanja me je naučila mami, ko sem bila v nižjih razredih osnovne šole. Čeprav sem zaradi napak skoraj pol prvega prtička podrla, mi to ni vzelo upanja, ampak me je še bolj spodbudilo. Pot odkrivanja fotografije pa je tudi že dolga, najbolj pa je povezana z iskanjem sebe, narave, Boga, smisla življenja. Sem amaterska fotografinja, vendar se lahko izrazim skozi podobe, prizore, utrinke, največ iz narave. Imela sem že nekaj samostojnih razstav. Izdelovanje papirja pa ima zanimivo pot. Dlje časa sem si že želela oblikovanja iz gline in tudi obiskovanja tečaja s tega področja. Ker mi takrat to še ni bilo omogočeno, zaradi zdravstvenih razlogov pa svojega poklica nisem mogla opravljati, sem iskala načine, kako pričeti samostojno ustvarjalno pot. Dobila sem idejo za izdelovanje papirja, saj za to
ne potrebuješ veliko kupljenega materiala (v primerjavi z lončarstvom). Samo delo je zelo spro-ščujoče in tako sem tudi počasi okrevala, saj je ustvarjanje odlična terapija za vsakovrstne težave.
MKI: Bi nam morda lahko opisala postopek ročne izdelave papirja?
Nataša: Seveda. Za izdelavo potrebujemo nekaj pripomočkov. Dva lesena okvirja, na enem od njiju pa napeto mrežo (jaz uporabljam kar mrežo proti komarjem). Potrebujemo še posodo z vodo, krpe za brisanje tal, gobo, multipraktik in veliko prostora). Najlažje je reciklirati že popisan bel pisarniški papir, časopisa ne priporo čam, ker je v njem preveč sivine. Dodajamo lah
17
ko različne barve, ostanke zidnih barv, tempera barv ali pa uporabimo kar barvni papir. Papir natrgamo ali narežemo, namočimo, potem pa ga zmeljemo v kašo. V kadičko natočimo toplo vodo, dodamo kašo, barvo in razne dodatke (travo, rožice, začimbe, eterično olje, bleščice ...). Z okvirjem nato ujamemo papirnato kašo (pulpo), počakamo, da se odcedi in jo previdno stresemo na krpo. Bodoči list papirja tudi obteži-mo, nato pa še sušimo. Na koncu ga lahko tudi zlikamo, da je bolj raven. Priporočeno je pulpi dodajati lepilo ali škrob, da se črnilo pri pisanju ne razliva, vendar jaz ga ponavadi ne dodajam,
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
ker se tudi brez ravno tako dobro lahko piše. To je osnovni postopek. Sama sem pri vsaki seriji izdelave ugotovila, kako si delo poenostaviti in sem si oblikovala cel sistem za hitrejšo izdelavo večjih količin papirja. Je pa to zelo zamudno delo, še posebej, ker je vse narejeno ročno. S pomočjo tehnike linorez sem si izdelala tudi kalupe, v katerih papir dobi reliefno obliko. To pa daje izdelkom tudi dodano vrednost.
MKI: Letos poleti so lahko Izolani tvoje izdelke kupili v trgovinici društva Svilena pot. Kako pa si izvedela za možnost razstavljanja v naši knjižnici?
Nataša: Če se prav spominjam je pobuda za razstavo prišla preko spletnega obvestilnika E-uvid, kamor sem poslala nekaj informacij o svojih izdelkih. Nato me je na moje veliko presenečenje v e-poštnem predalu pričakalo vabilo gospe Špele Pahor iz vaše knjižnice, če bi bila pripravljena razstavljati v vitrini ustvarjalnosti. Povabilo sem tudi z veseljem sprejela.
MKI: Si morda razstavljala tudi kje na Gorenjskem?
Nataša: Da, izdelki so potovali že na Bled, kjer so tudi bili na ogled v vitrini ustvarjalnosti v knjižnici, sicer pa je bila prodajna razstava tudi v Domači vasi v Kranju. Tri fotografske razstave s svetopisemskimi citati, ki so nastale ob Svetopisemskem maratonu v zadnjih nekaj letih, so bile na ogled v Ljubljani, potem pa so bile ponovitve razstav še v Preski pri Medvodah, v Bohinju in še na nekaj mestih v Ljubljani. Te razstave so bile namenjene predvsem oznanjevanju Božje besede, ki nam je včasih lahko zelo tuja, okrepljena s fotografijo pa lahko lažje doseže srce sodobnega človeka.
MKI: Imaš morda še kakšne druge hobije, na primer knjige, gorništvo, pohodništvo, potovanja ali kaj drugega?
Nataša: Trenutno je moj največji hobi in hkrati tudi delo za preživljanje lončarjenje. Nekje sem prebrala, da keramika ni posebna stroka, ampak neozdravljiva bolezen. Strinjam se, saj povsem drži, da ko enkrat začneš delati z glino, te povsem prevzame in zasvoji.
MKI: Kje pa lahko sicer naši obiskovalci kupijo tvoje izdelke? Prodajaš morda tudi preko spleta? Nataša: Izdelke lahko naročijo glede na svoje želje in potrebe, najlažje kar preko spleta. Trenutno še nimam svoje spletne strani, imam pa stran na Facebooku, ki jo lahko obiščejo tudi tisti, ki niso registrirani. V iskalnik fb-ja vtipkate Unikati Nati ali pa vprašate strica Googla. Nekaj izdelkov je možno kupiti v knjigarni Ognjišče v Kranju, v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki ter v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Lahko vzamete že izdelane predmete ali pa vam jih naredim po vaših željah.
MKI: Nataša, lepo se ti zahvaljujemo za pogovor in želimo veliko uspehov pri ustvarjanju! Nataša: Z veseljem. Hvala vam za možnost razstavljanja in tale prijeten klepet. Ob tem bi rada spodbudila vse bralce k ustvarjanju, saj je prav vsak med nami lahko malo umetnik. Za konec pa še misel, ki me vedno znova nagovori. »Kdor dela z rokami, je delavec. Kdor dela z rokami in z glavo, je obrtnik. Kdor dela z rokami in z glavo in s srcem, je umetnik.« (Frančišek Asiški)
pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola
18
NOVOSTI
Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u
januar—junij 2013
1.	GRAHAM, Warren Davis
The black belt librarian : real-world safety & security / Warren Graham. -Chicago : American Library Association, 2012. - XX, 80 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 264917248
2.	GROVER, Robert, 1942-
Assessing information needs : managing transformative library services / Robert J. Grover, Roger C. Greer, and John Agada. - Santa Barbara ; Denver ; Oxford : Libraries Unlimited,
an imprint of ABC-CLIO, 2010. - XII, 212 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 48839010
3. GUIDELINES for subject access in national bibliographies / [prepared by] IFLA Working Group on Guidelines for Subject Access by National Bibliographic Agencies ; edited by Yvonne Jahns. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - VI, 107 str. : ilustr. ; 25 cm
COBISS.SI-ID 48908386
4.	HANDBUCH Bibliothek 2.0 / herausgegeben von Julia Bergmann und Patrick Danowski. - Berlin ; New York : De Gruyter Saur, cop. 2010. - XII, 392 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 262182144
5.	HANDBUCH Schulbibliothek : Plannung, Betrieb, Nutzung / Angelika Holderried, Birgit Lücke (Hrsg.). -Schwalbach/Ts. : Debus Pädagogik, cop. 2012. - 238 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 26336179
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
6.	HARVEY, Douglas Ross, 1951-
Preserving digital materials / Ross Harvey. - 2nd ed. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - IX, 251 str. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 266008320
7.	HELLING, John
Public libraries and their national policies : international case studies / John Helling. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2012. - XV, 172 str. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 264891904
8.	HIDER, Philip
Information resource description : creating and managing metadata / Philip Hider. - London : Facet, 2012. - XIX, 220 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 265788416
9.	INDEXING and retrieval of non-text information / edited by Diane Rasmus-sen Neal. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - VI, 431 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 264914688
10.	INTERGENERATIONAL solidarity in libraries = La solidarité intergénération-nelle dans les bibliothèques / edited by Ivanka Stričevic and Ahmed Ksibi. -Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - 352 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 263358464
11.	INTERNATIONAL Federation of Library Associations
[Eighty-five] 85 years IFLA : a history and chronology of sessions : 1927-2012 / Jeffrey M. Wilhite. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - 359 str. : fotogr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 263354112
12.	ITALIAN libraries / [texts by Lorenzo Baldacchini ... [et al.] ; edited by Vittorio Ponzani ; translations Sabina Magrini ; photographers Paolo Alfieri ... et al.]. - [Roma : Ministero per i beni e la attività culturali, Direzione generale per i beni librari, gli istituti culturali ed il diritto d'autore : Centro per il libro e la lettura : Associazione Italiana Bibliotec-he, 2009]. - 149 str., [32] str. pril. : ilustr. ; 20 cm
COBISS.SI-ID 14019634
13.	JENKO, Irena, 1982-Zadovoljstvo uporabnikov z visokošolsko knjižnico in njenimi storitvami : diplomsko delo / Irena Jenko. - Ljubljana : [I. Jenko], 2011. - 207 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 47996258
14.	KNJIŽNICA Pavla Golie (Trebnje) Knjižnica Pavla Golie Trebnje : 80
let / [uredniški odbor Simona Omahen Mestnik, Petra Podkrižnik, Irena Zadel ; fotografije arhiv Knjižnice Pavla Golie Trebnje, Marjeta Gabrijel]. - Ponatis. -Trebnje : Knjižnica Pavla Golie, 2012 ([Ljubljana] : Pleško). - 68 str. : ilustr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 263571968
15.	KNJIŽNIČNI kalejdoskop = Librarian kaleidoscope : knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje = libraries of twin towns and their intercultural cooperation : Ptuj, Arandelovac, Saint-Cyr-sur- Loire, Burghausen, Banská Štiavnica, Varaždin, Ohrid / [avtorji besedil Matjaž Neudauer ... [et al.] ; uredniški odbor Matjaž Neudauer ... [et al.] ; prevodi Bok & Mal ... [et al.] ; fotografije Srdan Moho-rič ... et al.]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrča, 2012 ([Bevke] : Bograf). - 159 str. : ilustr. ; 27 cm COBISS.SI-ID 262762752
16.	KOSOVELOVA knjižnica (Sežana) Kosovelova knjižnica Sežana : 1963
-2013 : (1948-2013) / [uredila Magdalena Svetina Terčon ; fotografije iz arhiva Kosovelove knjižnice Sežana in iz knjige vtisov]. - Sežana : Občina, 2013 (Komen : Print). - 28 str. : ilustr. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 266892544
17.	KOVAČEVIC, Vesna, 1965-Information literacy of students in
Montenegro : masters thesis / Vesna Kovačevic. - Ljubljana : [V. Kovačevic], 2011 [i. e. 2012]. - 99 f. : ilustr. ; 30 cm
COBISS.SI-ID 48473186
18.	LAVRIČEVA knjižnica (Ajdovščina). Potujoča knjižnica
Pripoved o potujo či knjižnici [Videoposnetek] / pripravil Artur Lipovž ; kamera Damijan Volk, Ivo Sak-sida ; glasbena oprema Andrej Kobal. -Ajdovščina : Lavričeva knjižnica, [2012]. - 1 video DVD (ca 8 min) : barve, zvok ; 12 cm COBISS.SI-ID 265576960
19.	LEE, Marta K.
Mentoring in the library : building for the future / Marta K. Lee. - Chicago : American Library Association, 2011. - X, 122 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 264918272
23.	LIBRARY use of ebooks. - 2012 ed. - [New York] : Primary Research Group, cop. 2011. - 110 str. : tabele ; 28 cm COBISS.SI-ID 264485632
24.	LIDMAN, Tomas, 1948-
Libraries and archives : a comparative study / Tomas Lidman. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2012. - XVI, 123 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 262497280
25.	LUARASI, Monika
The automation of university libraries in Albania : attitudes of librarians : masters thesis : with appendixes on CD -ROM / Monika Luarasi. - Ljubljana : [M. Luarasi], 2012. - 72 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 optični disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 49344866
26.	MAHOOD, Kristine
Booktalking with teens / Kristine Mahood. - Santa Barbara (California) : Libraries Unlimited, 2010. - XII, 289 str. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 12075166
27.	MARGON, Petra
Nabavna politika v splošnih knjižnicah : magistrsko delo / Petra Hlača. -Ljubljana : [P. Hlača], 2012. - 148 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 49590882
28.	MARN, Blanka
Zadovoljstvo uporabnikov z novo programsko opremo COBISS/OPAC v Matični knjižnici Kamnik in Knjižnici Čebelarske zveze Slovenije : diplomsko delo / Blanka Marn. - Ljubljana : [B. Marn], 2012. - 89 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 48326754
29.	MATES, Barbara T.
Assistive technologies in the library / Barbara T. Mates ; with contributions by William R. Reed IV. - Chicago : American Library Association, 2011. - XIV, 206 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 48326754
20.	LET'S meet in the library! : Estonian libraries / [edited by Kristina Pai, Anneli Sepp ; photos by Rait Aguraiju-ja ... [et al.] ; map of public libraries by Tiina Kruup and Estonian National Library ; translated by Tiina Tarik]. -[Tallinn] : Estonian Librarians' Association, [2012]. - [32] str. : ilustr. ; 21 x 24 cm
COBISS.SI-ID 262947840
21.	LIBRARIES driving access to knowledge / edited by Jesús Lau, Anna Maria Tammaro and Theo Bothma. -Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - 402 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 263016704
22.	LIBRARIES in the early 21st century. Vol. 1, An international perspective / edited on behalf of IFLA by Ravindra N. Sharma. - Berlin : De Gruyter Saur, 2012. - IX, 398 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 263181056
30.	MEDUNARODNI stručni skup Službene publikacije i državne informacije u knjižnicama Republike Hrvatske (2012 ; Pula) [Programska knjižica] / Medunarodni stručni skup Službene publikacije i državne informacije u knjižnicama Republike Hrvatske, 24. i 25. svibnja 2012 ; [urednice Dunja Seiter-Šverko]. - Zagreb : Nacionalna i sveuči-lišna knjižnica, [2012]. - 57 str. ; 21 cm
COBISS.SI-ID 264991232
31.	MILLER, Steven J., 1954-Metadata for digital collections : a
how-to-do-it manual / Steven J. Miller. - New York : Neal- Schuman, 2011. -XXIII, 343 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 36149253
32.	MLAKAR, Marko, 1982-Knjižničarski sistem Avstralije :
pregled : diplomsko delo : s prilogami na CD ROM-u / Marko Mlakar. - Ljubljana : [M. Mlakar], 2012. - 109 str. :
19
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 48411234
33.	NARODNA in univerzitetna knjižnica NUK II : javni arhitekturni natečaj : natečajni katalog = National and University Library NUK II : public architectural design competition : competition catalogue / [teksti Žiga Turk ... [et al.] ; prevodi Laura Cuder Turk, Marija Blatnik ; fotografije in drugi slikovni material so delo arhitektov ; urednici Darja Matjašec, Špela Kryžanowski]. -Ljubljana : Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, 2012 ([Ljubljana] : Littera picta). - [117] str. : ilustr. ; 23 cm
COBISS.SI-ID 262432768
34.	NATJEČAJ za izradu idejnog arhitek-tonskog rješenja gradske knjižnice u Rijeci : javni, državni, opci i pozivni, projektni, u jednom stupnju, anonimni : katalog izložbe natječajnih radova : [Mali salon, Rijeka, 14.-22. studenog 2005] / [urednik Eda Rumora]. - Rijeka : Grad Rijeka : Društvo arhitekata Rijeka, 2005. - [32] str. : ilustr. ; 15 x 23 cm
COBISS.SI-ID 263708672
35.	NELKE, Margareta
Strategic business development for information centres and libraries / Margareta Nelke. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2012. - XVII, 152 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 264594432
36.	NO shelf required 2 : use and management of electronic books / edited by Sue Polanka. - Chicago : American Library Association, 2012. - XIV, 254 str. : ilustr. ; 23 cm) COBISS.SI-ID 2056725
37.	NYSTRÖM, Viveca
An evaluation of the benefits and value of libraries / Viveca Nyström and Linnea Sjögren. - Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2012. - XXI, 180 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 264591360
20
38. OPEN access and digital libraries : social science libraries in action = Acceso abierto y bibliotecas digitales : las bibliotecas de ciencias sociales en accion / edited by Lynne M. Rudasill and Maria Elena Dorta-Duque. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2013. -364 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 267029504
39.	OPPENHEIM, Charles
The no-nonsense guide to legal issues in Web 2.0 and cloud computing / Charles Oppenheim. - London : Facet, 2012. - X, 134 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 264917504
40.	PATRON-driven acquisitions : history and best practices / edited by David A. Swords. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, 2011. - VI, 205 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 266015488
41.	PEARLMUTTER, Jane
Small public library management / Jane Pearlmutter and Paul Nelson. -Chicago : American Library Association, 2012. - IX, 139 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 264932864
42.	PEČLIN, Stojan
Znanstvena produkcija raziskovalnih skupin v Sloveniji in odmevnost njihovih objav : doktorska disertacija = [Scientific production of research groups in Slovenia and impact of their publication : dissertation thesis] / Stojan Pečlin. - Ljubljana : [S. Pečlin], 2012. -XV, 178 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 50365538
43.	PIRŠ, Simon
Vpliv slovenskega sistema knjižničnega nadomestila na knjižno polje : magistrsko delo / Simon Pirš. - Ljubljana : [S. Pirš], 2012. - 74 f. ; 30 cm COBISS.SI-ID 50193762
44.	PODBREŽNIK, Peter Izposojevalne skupine uporabnikov
fantazijskega in znanstvenofantastičnega gradiva v splošnih knjižnicah : diplomsko delo / Peter Podbrežnik. -Ljubljana : [P. Podbrežnik], 2012. - 70 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 48323170
45.	POGORELC, Andreja, 1985-Ocena stanja in predlogi za izboljšavo hrambe in uporabe domoznanskega gradiva v mestni knjižnici Velenje : diplomsko delo / Andreja Pogorelc. -Ljubljana : [A. Pogorelc], 2011. - 108 f. : ilustr. ; 30 cm
COBISS.SI-ID 4747632
46.	POTTER, Ned
The library marketing toolkit / Ned Potter. - London : Facet, 2012. - XXII, 218 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 264914432
47.	REFERENCE and information services : an introduction / Richard E. Bopp and Linda C. Smith, editors. - 4th ed. -Santa Barbara (California) ; Denver (Colorado) ; Oxford (England) : Libraries Unlimited, an imprint of ABC-CLIO,
2011.	- XXIII, 743 str. : ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 46484066
48.	REFERENCE reborn : breathing new life into public services librarianship / Diane Zabel, editor ; preface by Linda C. Smith. - Santa Barbara (California) ; Denver (Colorado) ; Oxford (England) : Libraries Unlimited, 2011. - XX, 401 str. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 264639232
49.	SAMOBOR Gerl, Maruška Možnosti spletnega trženja in oglaševanja knjig v Sloveniji z uporabo socialnih omrežij in drugih spletnih orodij : diplomsko delo / Maruša Samobor Gerl. - Ljubljana : [M. Samobor Gerl],
2012.	- 72 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm
COBISS.SI-ID 48647010
50.	SERVING older teens / edited by Sheila B. Anderson. - Wesport (Connecticut) ; London : Libraries Unlimited, 2004. - XXIV, 240 str. : graf. prikazi, tabele ; 23 cm COBISS.SI-ID 262834176
51.	STAINES, Gail M.
Universal design : a practical guide to creating and recreating interiors of academic libraries for teaching, learning and research / Gail M. Staines. -Oxford ; Cambridge ; New Delhi : Chandos, 2012. - XVII, 157 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 262992896
52.	STEINER, Sarah K.
Strategic planning for social media in libraries / Sarah K. Steiner. - London : Facet, 2012. - XIII, 111 str. : ilustr. ; 23 cm
COBISS.SI-ID 264915456
53.	STUART, David, informatik Facilitating access to the web of data : a guide for librarians / David Stuart. -London : Facet, 2011. - XXIV, 173 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 31078493
54.	The FRUGAL librarian : thriving in tough economic times / edited by Carol Smallwood. - Chicago : American Library Association, 2011. - XI, 277 str. : ilustr. ; 23 cm
COBISS.SI-ID 264787456
55.	The POLITICS of libraries and libra-rianship : challenges and realities / edited by Kerry Smith. - Oxford : Chandos, 2009. - XXX, 188 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 262826752
56.	The ROAD to information literacy : libraries as facilitators of learning / edited by Roisin Gwyer, Ruth Stubbings, and Graham Walton. - Berlin ; Boston : De Gruyter Saur, cop. 2012. - 343 str. : ilustr. ; 24 cm
COBISS.SI-ID 263360000
57.	ŠTA zapravo radi i planira Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine / [glavni i odgovorni urednik Ismet Ovčina ; urednik Amra Rešidbegovic ; pripremili Ismet Ovčina ... [et al.]. - Sarajevo : Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, 2010 (Sarajevo : DES). - 72 str. ; 29 cm
COBISS.SI-ID 18687238
pripravila Nina Mrak Informacijski center za bibliotekarstvo
I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2
OBVESTILO AVTORJEM
Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.
Navodila za pripravo prispevkov
Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice.
Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka.
Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki).
Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od lepe proti desni:... ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu.
Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic.
Pošiljanje prispevkov
Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Prispevkov ne honoriramo!
Uredništvo Knjižničarskih novic
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj
Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si)
Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Irena Kavčič, Daša Pokorn, mag. Darija Rozman
Fotografija na naslovnici: Matija Brumen Naklada: 400 izvodov
Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana
Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176
Naročnina za leto 2013: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike
f* I NARODNA r\ F L* m M** I UNIVERZITETNA JP I KNJIŽNICA