GDK: 93i (485) Nova švedska gozdarska politika Milan ŠINKO* UVOD Skoraj istočasno, ko je Slovenija junija i 993 dobila nov Zakon o gozdovih, je bila v švedskem parlamentu sprejeta nova go- zdarska politika, ki je določila osnovne smernice zakona o gozdarstvu (The Fore- stry Act), ki je začel veljati i. i. i 994. Prejšnja je veljala od leta i979, z neznat- nimi spremembami v osemdesetih letih. Osnovne značilnosti prejšnje švedske goz- darske politike so bile: - močen poudarek na lesni proizvodnji, ker so pričakovali pomanjkanje lesa v za- četku naslednjega stoletja; - gozdni prostor postaja vedno bolj po- memben, vendar je podrejen proizvodnji lesa; - velika vloga države v gozdarstvu; - subvencije iz posebnih gozdarskih davkov so bile pomemben prispevek finan- ciranju gozdarskih investicij, predvsem ob- novi gozdov na severu švedske; - država je izvajala gozdno inventuro za obvezno gozdnogospodarsko načrtovanje; - izobraževanje lastnikov gozdov in po- glabljanje znanja gozdarskemu osebju sta bila pomembna ukrepa gozdarske politike v poznih osemdesetih letih. Uspešnost prejšnje politike je bila po mnenju parlamentarnega odbora, ki je vodil njeno analizo, velika, vendar premajhna na področjih varovanja narave in proizvodnje visoko kakovostnega lesa. Posebno se je izkazalo, da je tedaj veljavni zakon o go- zdarstvu oviral pozitivni razvoj na okoljevar- stvenem področju. Za mnoge spodbude se je pokazalo, da so bile neučinkovite, stroški za gozdno inventuro, za gozdnogospodar- sko načrtovanje pa previsoki. Ob razisko- valnem delu se je tudi povečalo znanje o nevarnosti modernega gospodarjenja z go- * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljub lja~ na, Večna pot 83, SLO zdavi za določene naravne vrste in ekosi- steme. Velik vpliv na spremembo gozdarske po- litike imajo tudi učinki onesnaževanja zraka. Izmed merljivih učinkov je pomembno zaki- sanje tal, čeprav povezave med novimi vrstami škod v gozdovih in onesnaževa- njem še ni mogoče dokazati. Kljub temu pa obstajajo indikatorji, da je taka zveza mo- goča in pomeni resno grožnjo na daljši rok. Na razvoj gozdarske politike je vplivalo tudi mednarodno dogajanje na področju varstva okolja, še posebno sprejem Agende 21, sicer pravno neobvezujoče izjave na konferenci UNCED. NOVA POLITIKA VSEBUJE DVA ENAKOVREDNA CILJA: OKOLJSKI IN PROIZVODNI CILJ Z okoljem povezan cilj se glasi: - Produktivnost gozdnega zemljišča mora biti ohranjena. Zagotovljena morata biti biološka in genetska pestrost. Gospo- darjenje z gozdovi mora zagotoviti prežive- tje naravnim rastlinskim in živalskim vrstam v naravnem okolju in močnih populacijah. Ogrožene vrste in ve~etacijski sistemi mo- rajo biti zavarovani. Sčititi je treba zgodo- vinske, estetske in družbene vrednosti go- zdov. Proizvodni cilj je: - Gozdovi in gozdno zemljišče morajo biti uporabljeni učinkovito, upoštevaje trajni in vrednostni donos. Struktura gozdne pro- izvodnje mora zagotavljati zadovoljevanje različnih človekovih potreb v prihodnosti. MNOGONAMENSKA RABA ŠVEDSKIH GOZDOV z gozdovi je treba gospodariti tako, da je možno potrebe po proizvodnih in drugih ciljih zadovoljevati na načeloma vsakem GozdV 53, 1995 41 hektarju gozdnega zemljišča. Na ta način se sicer zmanjšajo zahteve po posebej zaščitenih naravnih območjih, ki jih je zdaj 2,8% gozdnega zemljišča. Ocenjujejo, da bodo delež morali nekoliko povečati, pred- vsem na jugu švedske. Naravni rezervati so predvsem na severu švedske v državnih gozdovih. V zaščito nameravajo vključiti tudi zasebne gozdove. LASTNIK GOZDA JE ODGOVOREN ZA GOZDNO OKOLJE Upoštevanje okoljskih zahtev mora biti vključeno v gospodarjenje z gozdom in jih mora lastnik gozda izvajati. Primera takega ukrepa sta puščanje starih dreves po konč­ nem poseku ali skrb za gozdna močvirja, ali pa izločanje iz gospodarjenja manjših površin, navadno manjših kot 0,5 ha z red- kimi in ogroženimi vrstami. če so stroški takih ukrepov previsoki, jih mora nadome- stiti država. Stroške narodnih parkov in naravnih rezervatov pokriva država. Go- zdarji morajo skrbeti za doseganje okoljskih ciljev gozdov in za nadzor. Državni organi s področja okolja so odgovorni za razvoj in ocenjevanje okoljskih vidikov gozdarske politike, pri čemer pa morajo sodelovati tudi gozdarske oblasti. VEČ POUDARKA JE NA IZOBRAŽEVANJU, MANJ NA ZAKONIH, SPODBUDAH IN INVENTURI Razmerje med posameznimi instrumenti za doseganje ciljev gozdarske politike se na švedskem spreminja zaradi splošne usmeritve, da deregulira in zmanjša inter- vencije države v gospodarstvo. Ukinili so poseben gozdarski davek (0,8% vrednosti gozdov), iz katerega so se financirale spodbude v gozdarstvu, pri če­ mer imajo lastniki gozdov zdaj večjo nepo- sredno odgovornost. Poenostavljena zako- nodaja daje lastnikom več svobode pri ukrepanju, zato pa je večji ,poudarek na njihovem izobraževanju in poglabljanju zna- nja. V prejšnjem sistemu je večji del stro- škov izobraževanja nosila država, po no- vem zakonu pa bodo morali njihov znaten 42 GozdV 53, 1995 del nositi lastniki gozdov sami. Brez plačila bo še naprej izobraževanje o zakonskih predpisih in nadzoru. Spodbude namenjajo samo za podporo gozdnemu okolju, pojmu, ki si ga v Sloveniji najlaže predstavljamo kot okoljske funkcije gozdov oziroma posebno zanimiva rasti- šča. Spodbude bodo namenjali na treh področjih: - apnenje zakisanih tal zaradi onesna- ženega zraka, - gojenje listnatih gozdov na jugu šved- ske, - izvajanje posebnih dejavnosti za izbolj- šanje varstva narave, rekreacije in krajine in vzdrževanje kulturne dediščine v gozdo- vih. Gozdna inventura, ki temelji na vzorče­ nju, je omejena na državno raven in je povezana z gozdnim okoljem. Ni več name- njena gozdnogospodarskemu načrtovanju na posamezni posesti, ampak spremljanju dogajanj in razvoju gozdarske politike na državni ravni. Poseben poudarek je na spremljanju močvirnatih območij, ki jih ni dovoljeno izsuševati, in drugim posebnim rastiščem. Izdelovanje gozdnogospodar- skih načrtov za lastnike ni več obvezno. GLAVNE POSEBNOSTI NOVEGA ŠVEDSKEGA ZAKONA O GOZDARSTVU Zakon je začel veljati 1. 1. 1994 in ima 41 členov. - Obnova mora biti narejena po konč­ nem poseku in resnih poškodbah gozdov; - pogozditi je treba tudi gozdno zemljiš- če, ki ni poraslo z drevjem (npr. nekdanje kmetijsko zemljišče) in gozdno zemljišče z nizko lesno zalogo, razen kadar je tako zemljišče pomembno za varstvo narave; - uporabiti je mogoče samo primerne metode obnove; - trgovina in uporaba semen in sadik je omejena in nadzorovana; - posek mora biti ugoden za razvoj se- stoja ali obnove gozdov. Država lahko do- loči starostno mejo gozdov za posek. Za redčenje ali čiščenje, ki koristi razvoju go- zdov, ni potrebno dovoljenje; - starostna distribucija gozdov mora biti za vsako posest razumno enakomerna. 1 1 Zahteva po enakomernosti starostnih razre- dov je večja v večjih kot manjših posestvih. Vlada lahko določi največji možni posek v določenem obdobju in s tem prepreči, da bi bilo na določeni posesti več kot polovica golosekov ali mladih sestojev; - gozdni posestnik mora obvestiti go- zdarske oblasti o nameravanem končnem poseku, nameravanem osuševanju in o tem kako bo upošteval varstvo narave in zgodovinski vidik. če je posek omejen, je lastnik opravičen do denarnega nadomesti- la; - škode zaradi insektov morajo prepre- čevati s primarnim gospodarjenjem; - listnati gozdovi (predvsem hrasta in bukve) na jugu švedske se ne smejo spre- meniti v druge vrste gozdov; STROKOVNA SREČANJA GDK: 945.3 - pri ocenjevanju okoljskih vplivov novih gozdnogojitvenih in drugih metod ter nove vrste dokumentacije za obnovo gozdov je treba upoštevati mnenje državne gozdar- ske uprave; - varstvo narave in upoštevanje zgodo- vinskih vidikov morata biti sestavni del vseh vrst gospodarjenja in opravil. Ekstenzivna raba gozdov je dovoljena na neproduktivnih zemljiščih; - kazni so denarne kazni in največ šest mesecev zapora. Sestavni del kazni je tudi zaplemba na nedovoljeni način dobljenega lesa ali ustrezna protivrednost. VIR Sweden's New Forest Policy in The Forestry Act, Skogsstyrelsen, 1994 Sklepi posveta Gozdarsko izobraževanje 1. Nove organizacijske in gospodarske razmere v slovenskem gozdarstvu terjajo prenovljen in celosten pristop k izobraževa- nju za potrebe stroke, lastnikov gozdov in širše javnosti, skladno s splošno prenovo strokovnega in poklicnega izobraževanja ter v skladu z dejanskimi potrebami v pri- hodnosti. Gozdarsko izobraževanje mora temeljiti na dolgoročnih ciljih PROGRAMA RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI, ki so: - Ohranitev in pospeševanje biološke pestrosti gozdov ter sonaraven in trajnostni razvoj vseh njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. ~ Ohranjanje naravnega okolja in ekolo- škega ravnotežja v krajini. - Ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju. Gozdarsko izobraževanje mora temeljiti na načelu sonaravnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo, ob upoštevanju naše posebnosti - visokega deleža zasebnih gozdov. 2. Potrebujemo CELOSTNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA V GOZDARSTVU. Po- budo za pripravo takega programa dajejo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano Republike Slovenije, Zveza gozdar- skih društev Slovenije in udeleženci tega posveta. Ministrstvo za kmetijstvo in go- zdarstvo prevzema pokroviteljstvo nad pri- pravo programa in imenuje interdiscipli- narno delovno skupino za pripravo pred- loga takega programa. Ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo bo, v sodelovanju z vsemi dejavniki in zainteresiranimi imeno- valo delovno skupino v najkrajšem možnem času. Temeljna izhodišča za program so tudi sklepi tega posveta. 3. Potrebe po celostnem pristopu k obravnavi programa gozdarskega izobra- ževanja se kažejo na treh pomembnih po- dročjih: - pri poklicnem in strokovnem izobraže- vanju ter usposabljanju za potrebe proi- zvodnih in strokovnih del v gozdarstvu ter pokrivanju tovrstnih kadrovskih potreb; GozdV 53, 1995 43