GLAS
LETO XX. ŠT. 12 (926) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 26. MARCA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jožica Ličen
Slovenski pasijon
  ližajo se velikonočni prazniki, vendar še pred
tem bo potrebno, vsaj tako kaže, prehoditi pot
trpljenja in zasmehovanja, pot žalosti in kri-
vic. Mislim, da ni naključje, da moramo slovenski
katoličani prav v tem času doživljati svojevrsten
pasijon. Ni velikonočnega jutra brez velikega pet-
ka, in to kristjani tega sveta še kako dobro vemo.
Tudi zaradi tega spoznanja ne izgubimo poguma
in moči, četudi je pasijonska zgodba nekega na-
roda še tako trpka in kruta. Tudi slovenski narod
ni pri tem izjema, naša domovina še vedno vpije
od bolečine, vojna in povojna dogajanja so še ved-
no pod Kalvarijo, Judežev denar še vedno polni
ječe, jeruzalemskim ženam se jemlje dostojanstvo,
veselo sporočilo želijo umakniti iz javnega življen-
ja. Sprašujem se, zakaj? Vsak zase prisegamo na
ljubezen do domovine, do pravične družbe, do
otrokom prijazne družine; ko se pa izvoljeni znaj-
dejo na “piedestalu” oblasti, si kot Pilat umijejo
roke in v en glas kričijo “Križaj ga”!
Čeprav je bilo na račun družinskega zakonika
izrečenih veliko besed, dovolite, da tudi sama še
enkrat povem to, kar sem v svojem komentarju
zapisala pred leti, ko se je pripravljal prvi referen-
dum o tej temi. Zapisala sem: “Naravni zakon je
bil v vseh civilizacijah podlaga za sprejem člo-
veških zakonov. Kjer se ta ni spoštoval, se je narava
maščevala, pa naj bo to v odnosu do okolja ali do
človeka”. In za temi besedami še vedno stojim, za-
to ne razumem, čemu ponovno prepričevanje pre-
pričanih.
Ne morem razumeti, da to vsi ponavljamo in kljub
temu se dogajajo neumnosti. Že tisočletja drži, da
je družina temeljna celica družbe; ankete med
mladimi kažejo, da jim največ pomeni družina,
ljudje, ki niso poznali očeta ali matere, iščejo in si
prizadevajo, da bi spoznali svoje korenine; mi pa
dan za dnem poslušamo, kako smo konservativni,
ker prisegamo, da je družina oče, mama in otroci.
Hvala lepa, ponosna sem, da sem konservativna,
take pripombe vzamem kot kompliment. Drage
gospe in gospodje, zelo se boste morali potruditi,
da me prepričate, da sem iz matere postala oseba
1 in da je moj mož oseba 2. Bojte se pa dneva, ko
bodo vaši otroci ugotovili, kaj ste v njihovem ime-
nu sprejemali.
Boli me, da se zaradi napačne interpretacije doga-
jata sovraštvo in razdor. Le kako lahko rečete, da
tisti, ki ne podpiramo tega skrpucala, ki se imenuje
družinski zakonik, sovražimo istospolno usmer-
jene ljudi. To ni res, nihče nikogar ne sovraži, ra-
zumite enkrat za vselej, da imeti rad rodnega očeta
in rodno mater ne pomeni sovražiti koga drugega.
Star pregovor pravi: “Živi in pusti živeti”. Zato pre-
prosto prosim, ne delajmo sovraštva, spoštujmo
različnost. Pri Karitas še kako vemo, kaj pomenijo
stiske družin, stiske otrok. Ne delajmo novih. Se-
daj ni čas za politične norosti, ampak je čas za po-
pravilo napak, je čas, da se ljudem vrne dostojan-
stvo; zato lepo prosim, ne delajte raziskav po meri
politike, ampak raziščite. kaj so želje in potrebe
slovenskega človeka. Brez solidarnosti v družini
bi bilo stisk še veliko več, zato tudi v slovenskem
pasijonu stojijo besede: “Glej tvoja mati, glej tvoj
sin”. Le razumeti jih je potrebno.
Ni treba iti v Škofjo Loko gledat Juda Iškarjota, do-
volj je, da gremo med tako imenovano elito znan-
stvenikov. V pravem pasijonu bomo srečali le ene-
ga Judeža, v parlamentu in raznih komisijah pa
kar padajo iz omar. Nič ne bom obsojala, verja-
mem celo, da je bilo vse narejeno po zakonu, tako
neumni vendar niso, da ne bi znali poskrbeti zase,
niso pa tako pametni, da bi, kljub visoki znanosti,
znali poskrbeti za svoj narod.
/ str. 2
B
Glasbena revija
Dvodnevno
mladinsko
pevsko srečanje v
organizaciji ZCPZ
- Trst je prisrčno
izzvenelo v
Boljuncu 11
Sklepni dogodek projekta Pot miru - Via di pace v Gorici
“Naj živijo mir, prijateljstvo 
in sožitje!”
   ot miru povezuje območja in ljudi ter
bogato kulturno in naravno
dediščino vzdolž nekdanje soške
fronte. Spominja na vse, ki so trpeli v času prve
svetovne vojne, in opominja, zakaj se vojne ne
smejo več dogajati. Predvsem pa spodbuja
vrednoto miru in priložnosti za skupen razvoj”.
Te misli so zapisane na štirijezični tabli, ki jo je v
soboto, 21. marca, na skupnem goriškem trgu
Trg Evrope/Piazza Transalpina slovesno odkril
predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v
prisotnosti zastopnikov državnih oblasti
Slovenije in Italije na sklepnem dogodku
čezmejnega projekta Pot miru - Via di pace.
Poldrugo uro dolgo slavje na Vecchietovem
mozaiku in v njegovi okolici je bilo pravi praznik
za vse, ki še verjamejo v tvorno sožitje in
sodelovanje za boljšo prihodnost naših krajev.
Odprtje Poti miru od Alp do Jadrana, projekta v
P“ okviru evropskega programa Italija-Slovenija, kista ga uresničili goriška pokrajinska uprava inFundacija Poti miru iz Kobarida v sodelovanju s
celo vrsto partnerjev z obeh strani meje, je - kot
že rečeno - s svojo prisotnostjo podprl in ji dal
posebno težo predsednik Pahor, navzoči pa so
bili tudi Minister za obrambo in predsednik
Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic
1. svetovne vojne Janko Veber, ministrica za
kulturo Julijana Bizjak Mlakar, minister za
Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc,
župan mestne občine Nova Gorica Matej Arčon,
predsednik Fundacije Poti miru Zdravko Likar in
drugi. Italijansko republiko so zastopali
predsednik zgodovinsko-znanstvenega odbora
za obeležitev obletnic nacionalnega pomena in
senator Franco Marini, senatorka Laura Fasiolo,
poslanci Tamara Blažina, Serena Pellegrino,
Giorgio Brandolin in Ivano Strizzolo, deželna
odbornika Gianni Torrenti in Loredana Panariti,
podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec in
cela vrsta drugih krajevnih upraviteljev.
Poslanstvo Poti miru je veliko in brezčasno,
zaobjeto v eni besedi - mir, so uvodoma
poudarili na prireditvi, ki jo je zrežirala Jasmin
Kovic, scenarij pa prispeval Zdravko Duša.
Uvodno misel je imel arh. Boris Podrecca,
“popotnik med mnogimi kulturnimi prostori”,
ki s svojo mislijo in delom vedno znova sporoča,
da so različnosti vir modrosti in spoznanj. Kraji
spomina od Alp do Jadrana nas spodbujajo, da se
spopadamo z dihotomijo združevanja in
izključevanja, ker nove poti pomenijo preseganje
meje, je podčrtal Podrecca. V srednjeevropskem
prostoru sobivajo mnoge identitete, ki so na
enak način konstitutivne in reprezentativne:
vsaka obstaja, ker jo druge potrjujejo. Graditi
pomeni ustvarjati obilje sporočil, epistemoloških
podob, pomeni utrjevanje različnosti.
Senator Marini je poudaril izjemen kulturni in
simbolni pomen dogodka. Državi odločno
želita, da te kraje prehodimo in prehajamo z
mislijo, da se nikdar več ne ponovi to, kar se je
zgodilo pred sto leti. Čas je, da si sežemo v roke
in skupaj hodimo prihodnosti naproti v duhu
sloge, miru in bratstva. Spoznati moramo vojno,
da bi ljubili mir! Pot miru odgovarja prav temu
navdihu: vsi imamo pravico in dolžnost biti
seznanjeni in razumeti, zakaj se je zgodilo, kar se
je zgodilo, in zakaj so ljudje in narodi dopustili,
da je do tega prišlo. Tragedija pred sto leti je na
tem ozemlju pustila številne sledove: ta zemlja
lahko govori bolj kot knjige in podobe,
pripoveduje boljše od besed, je še dejal Marini.
Projekt Pot miru želi zavarovati to dediščino,
krepi spomin, da bi s srcem, prej kot z razumom,
doumeli zgodovino vojsk in hkrati malega
vojaka. “Tu ne proslavljamo vojne, ampak
spomin na milijone mladih, ki so padli na tej
zemlji”.
/ str. 15
www.noviglas.eu
CONTIENE I.R.
foto dpd 
To lahko storiš tudi 
s podporno naročnino,
ki znaša 100 evrov.
PODPRI
Svet okrog nas
26. marca 20152
Povejmo na glas
Kraljestva sveta so razkrinkana
Uspeh slovenske narodne manjšine v Avstriji
Na Koroškem še en župan
za Enotno listo
  olitična stranka koroških
Slovencev Enotna lista
(EL) je tudi 15. marca, v
drugem krogu županskih volitev,
na avstrijskem Koroškem zabe-
ležila uspeh. Dobila je namreč še
enega župana, in sicer v Globa-
snici, kjer je Bernard Sadovnik
slavil s 54-odstotno podporo, kot
je za STA povedal predsednik
Enotne liste Gabriel Hribar.
EL je sicer prvega župana dobila
že v prvem krogu volitev 1. mar-
ca, ko je v Železni Kapli županski
položaj ubranil Franc-Josef
Smrtnik z 52,8-odstotno podpo-
ro.
V drugem krogu se je za županski
položaj potegoval še en kandidat
Enotne liste, in sicer Peter Tram-
pusch v Suhi pri Pliberku. Tram-
puschu sicer ni uspelo zmagati,
vseeno pa je 46-odstotna podpo-
P ra, ki jo je prejel, po oceni Hri-barja izredno razveseljiv rezultat.“Z rezultatom smo izredno zado-
voljni, gre za zgodovinski rezul-
tat na vseh ravneh”, je dejal Hri-
bar. EL je na volitvah dobila
skupno 58 občinskih svetnikov
ter si tudi zagotovila udeležbo v
občinskih predstojništvih v ne-
katerih večjih občinah, je pouda-
ril.
“Imamo cel kup pomembnih
položajev, dva župana in štiri
podžupane, naša bilanca je izred-
no pozitivna”, je bil z rezultatom
volitev zadovoljen Hribar.
Dejavnikov za uspeh Enotne liste
je po mnenju Hribarja več. Prvi
je župan Smrtnik v Železni Kapli,
ki je pokazal, da Slovenec lahko
vodi dobro politiko za občino in
za občane. Kot pozitivna pa se je
izkazala tudi strategija uvrščanja
nemško govorečih kandidatov
na liste EL. “Volivci nas spreje-
majo kot volilno alternativo, ki
je v regiji lahko uspešna, saj ima-
mo najboljše potenciale za čez-
mejno sodelovanje”, je pojasnil
sogovornik.
Še dodaten, pomemben mejnik
pa je bilo leto 2011, ko so na av-
strijskem Koroškem postavili
dvojezične napise. “S tem se je
razelektril odnos med slovensko
in nemško govorečimi volivci in
strankami in sedaj vse bolje uspe-
va”, je še dejal Hribar.
Sicer pa so po poročanju avstrij-
ske tiskovne agencije APA Celo-
vec osvojili koroški socialdemo-
krati (SPÖ), ki so se s tem na čelo
koroške prestolnice znova povz-
peli po 42 letih. Maria-Luise Ma-
thiaschitz (SPÖ) je slavila proti
dosedanjemu županu Christianu
Scheiderju (FPÖ) s 53,3-odstotno
podporo.
Mathiaschitzova je napovedala,
da bo začela pogovore o morebit-
nem koalicijskem sodelovanju,
Scheider pa kljub porazu ostaja v
politiki. Svoj poraz je sicer pripi-
sal “težkim okoliščinam”, med-
tem ko nova županja izpostavlja
željo volivcev po spremembah.
Še posebej zanimiv pa je bil izid
v Preiteneggu, kjer sta oba kan-
didata prejela natančno 365 gla-
sov vsak. Izenačenega rezultata
na Koroškem še ni bilo, po pra-
vilih pa bodo sledile še ene vo-
litve.
S 1. strani
Slovenski pasijon
  tem kontekstu je pro-
blem moralni zakon. Na
eni strani mladi strokov-
njaki, ki delajo za drobiž ali so ce-
lo brez dela, na drugi strani pa
spoštovani profesorji, ki odjedajo
kruh in kariero mlademu rodu.
Čestitke gospe ministrici, ki je ta-
koj po razkritju odstopila, kaj pa
ostali, saj ni bila sama!? Če sem
iskrena, marsikdaj medijem ne
verjamem in tudi pri zadevi tako
visokih honorarjev še vedno po
tiho upam, da le ni res. Ko sem v
vseh teh letih, ko se je to dogaja-
lo, stalno poslušala o lačnih otro-
cih, o mladih, ki jim je zaradi po-
manjkanja denar-
ja potrebno uki-
niti študentske
bone, prevoze, pa
o zmanjšanju štu-
dentskega dela in
kaj vem še kaj,
me kar zmrazi.
Da smo si na ja-
snem, vem, da
vsak delavec za-
služi svoje
plačilo, vem pa
tudi, da vsaka ci-
vilizirana družba
nosi bremena
drug drugega. In
od spoštovanih
učenjakov bi človek to pričako-
val. Sramota.
Čudim pa se, da so študentje lepo
tiho, pa tudi združena levica, ki
se z besedami, poudarjam z be-
sedami, bori za pravično družbo,
pa desnica, ki ima polna usta mo-
V ralnih vrednot. Vsi poslušamo,zmajujemo z glavo, na koncu pasi po pilatovsko umijemo roke in
karavana gre dalje. Do kod in do
kdaj?
Isto se sprašujejo številni ljudje,
ki prihajajo na Karitas po pomoč.
Nikoli nismo spraševali, kdo je
veren in kdo ne, v katero cerkev
hodi k maši, pomagamo vsem, ki
to rabijo, in ljudje to vedo, zato
nam brez predsodkov zaupajo. Z
veseljem povem, da se je število
prejemnikov pomoči rahlo
zmanjšalo, pa ne zato, ker jim ne
bi imeli kaj dati, temveč, ker ljud-
je poprimejo za vsako delo, po-
stajajo solidarni z bolj potrebni-
mi, vsekakor pa je večina spozna-
la, da je tudi mati država postala
za nekatere država 1, za druge
država 2. Tudi sodelavci Karitas
se zadnje čase vse bolj počutimo
na eni strani nebodigatreba, na
drugi strani pa potuha državi, da
ohranja socialni mir. Banalen,
vendar v nebo vpijoč je primer
evropske hrane za najbolj
ogrožene. Zadeva bosanske in
slovenske testenine se vleče kot
jara kača. Po načrtu bi jih morali
deliti že konec lanskega decem-
bra, zaradi birokratskih zapletov
pa jih še sedaj imamo v skla-
diščih več kot 200 ton. Če koga
sploh zanimajo najbolj ogroženi,
pa nimam odgovora. Imam pa
odgovor za številne dobre ljudi,
ki stiske vidijo in pomagajo od
svojega. V tem slovenskem pasi-
jonu so številne Veronike, ki
brišejo pot ponižanim in razžal-
jenim, obstajajo številni Simoni
iz Cirene, ki pomagajo očetom,
materam, otrokom nositi križ. In
prav zaradi teh ljudi tudi sami ne
omagamo.
Ob koncu bi le še
rada podelila ve-
selje ob tem, da je
slovenska Cerkev
dobila nove pa-
stirje, katerim
želim, da bi jo vo-
dili po pravi poti.
Prava pot pa ni
pot gospodarske
rasti, temveč pot
duhovne rasti, ki
vodi preko Kalva-
rije. Po razpravah
naših državnih
predstavnikov
lahko sklepamo,
da bo ta pot boleča in trnjeva,
vendar vsi vemo, da je mandat
vsakršne politike kratek, mandat
vere pa traja od vekov na veke.
Tudi to je slovenski pasijon, ki bo
gotovo dočakal velikonočno ju-
tro. O tem ne dvomim.
Trst / Seja izvršnega odbora SSO
Poglobljena razprava 
o imovinskem stanju
  zvršni odbor SSO je
zasedal v sredo, 18.
marca, v Trstu in glavno
pozornost namenil
obravnavi imovinskega
stanja slovenskih
organizacij v Trstu in
upravljanja teh prostorov.
Podobno, kot je bilo pred
enim tednom v Gorici, so
tržaški predstavniki
posredovali podatke in
celovit okvir članom
izvršnega odbora, ki ga je
zaradi odsotnosti deželnega
predsednika Drage Štoka
vodil pokrajinski
predsednik za Tržaško Igor
Švab.
Za upravo in vzdrževanje
imovine je na Tržaškem
odgovorna zadruga
Slovenski dom. Vloga je
pomembna, saj si ne
moremo predstavljati
delovanja slovenskih
društev in organizacij brez
primernih prostorov.
Podobno kot za goriško
stvarnost pa je upravljanje
I imovine vezano s stalnimistroški in davki, pri katerihse ne upošteva uporabnost
prostorov. To dejstvo, ki je
povezano s krčenjem
sredstev, pa negativno
učinkuje na izvajanja
dejavnosti in rednih
programov društev, ki sicer
plačujejo najemnino na
najnižji možni meri in
večkrat gre za le simbolično
vsoto. Po drugi strani pa
gre beležiti več
povpraševanja po prostorih
za izvajanje dejavnosti.
Vprašanje vzdrževanja
imovin, ki so namenjene
izvajanju dejavnosti civilne
družbe, bi morali
obravnavati z določeno
pozornostjo. Ni namreč
vseeno, kako je slovenska
manjšina prišla do teh
imovin, ki so v več
primerih sad
prostovoljnega zbiranja
denarja posameznikov, ki
so svoje prihranke ali del
teh namenili za plemenite
namene. Tudi zaradi tega si
je zelo težko predstavljati,
da bi bili ti prostori ali
stavbe predmet prodaje,
čeprav tudi tega ni mogoče
izključiti.
Izvršni odbor SSO
je vzel tudi v
obravnavo
domove, ki jih
upravljajo t. i.
moralne ustanove
in so vezane na
Cerkev. Pri SSO je
bila tudi
ustanovljena
komisija za to
vprašanje, ki je
podrobno preverila
celotno zadevo in
nakazala določena
izhodišča za odprta
vprašanja, ki
zadevajo prihodnje
upravljanje teh
pomembnih
struktur slovenske
narodne skupnosti
na Tržaškem.
Izvršni odbor SSO je v
razpravi še enkrat podprl
predlog, ki ga je na
goriškem zasedanju dal
predsednik Drago Štoka, da
se vse omenjene tematike
obravnavajo v sklopu
specifične komisije. Cilj
komisije naj bo opora
včlanjenim organizacijam
in skupno iskanje
primernih rešitev za
preseganje upravnih in
finančnih težav.
Izvršni odbor se je na
koncu zasedanja dotaknil
še nekaterih organizacijskih
vprašanj o prihodnjem
zasedanju deželnega sveta
SSO, ki bo v petek, 27.
marca 2015, v Špetru, in
sklicu občnega zbora, ki bo
17. aprila 2015 v Trstu.
  er je bil Sin človekov s svojo novico o
zares srečnem svetu nevaren do naj-
večje skrajnosti, je bil nagovorjen z naj-
močnejšo možno skušnjavo. Ta ponuja ljudem
vse, da bi jih potem vodila v smer vsesplošne-
ga sovraštva, spopadov in mržnje. Na eni stra-
ni torej zares srečen svet, daleč srečnejši od te-
ga, ki ga živimo, na drugi strani svet, kakršen
je, ga živimo in je menda nezamenljiv. Kako
bi bil svet, v katerem živimo, zamenljiv, ko pa
nam prišepetava tiste bleščeče obljube, ki jim
skušnjava daje ime “kraljestva sveta in njihova
slava”. Kraljestva sveta, o katerih človek v sebi
sanja, si zanje z vsemi močmi prizadeva in jih
skuša na vsak način doseči. Kraljestva sveta,
ki so človeku tako zelo pogodu in se jih ne
moremo in ne moremo ter v nekem smislu
tudi nočemo rešiti, saj nas nenehno pritegu-
jejo z neutrudno zapeljivostjo. Kraljestva sveta
namreč dajejo prav naši zaverovanosti v nas
same in našim vedno novim nenasitnim žel-
jam. Željam, da bi bili mogočni in slavni, da
bi uživali kar največ ugleda in časti, da bi bili
vplivni, in to tako, da bi bili več od drugih, da
bi bili nad drugimi, jim ukazovali in gospo-
dovali. Kraljestva sveta nas slednjič nepopu-
stljivo spodbujajo k stremljenju, da bi se do-
kopali do kar največ vsakršnega premoženja
in si zagotovili nadvse razkošno življenje do
konca svojih dni in se z njim ponašali pred
drugimi. Sedaj pa pride nekdo, ki od vsega te-
ga ponuja dosti lepši svet in dosti srečnejše
življenje, s trdnimi zagotovili, da je njegov dar
neskončno bolj vzvišen in neskončno večja
milost, ki človeku edina odvzame najhujše te-
gobe in mu prinese mir v dušo in mir med
vsemi ljudmi. Kajti kraljestva sveta miru ne
prinašajo, pač pa ljudi napeljujejo, da se za nji-
hovo osvojitev bojujejo in se jih hočejo z vse-
mi sredstvi polastiti. Pri tem vsi zahtevajo naj-
večji delež zase, da bi bili po možnosti edini,
ki bi imeli prav vse dobrine, vsa bogastva in
vse pravice. Kraljestva sveta silijo človeka, da
se bori z drugim človekom, in to brez naj-
manjšega usmiljenja. Tako se dvigajo vojne in
medsebojna izločanja na zasebni ravni in tako
se dvigajo vojne med narodi, državami, vera-
mi, civilizacijami. In mir je vsakokrat na novo
spodkopan in pregnan kot pravzaprav ne-
zaželena oseba, saj kraljestva sveta hočejo prav
to, smrt miru in zmago sovraštva - to je cena
za dobrine, ki jih ponujajo. In tako naj ne bi
bilo nikoli miru, niti na zunaj in niti ne v duši
človeka, kajti hlepenje po kraljestvih sveta je
nenasitno. Nikdar ni dovolj bogastva, nikoli
ni dovolj slave in časti, nikoli ni dovolj oblasti.
In sedaj je prišel ta, ki bo vsem oznanil, kaj je
resnično dobro človeka in za človeka, kje ni
prevare, kje ni spopadov, vojn in uničenja in
kjer je samo dobro, dobro za vsakogar, dobro
za vse in je vse samo dobro in ni več nič sla-
bega. Prišel bo on, ki bo kraljestva sveta enkrat
za vselej razgalil in predlagal ljudem, naj se
kar najhitreje odločijo za smer, ki so jo v svo-
jem srcu od vekomaj iskali.
Janez Povše
K
Bernard Sadovnik
Igor Švab
22. marec je dan, ko se obeležujeta voda in njen
pomen za človeštvo in planet. Uveden je bil le-
ta 1992 v okviru Agende 21 na Konferenci
Združenih narodov o okolju (UNCED), ki je po-
tekala v Riu de Janeiru. Namen njegove usta-
novitve je bil seznanjati svetovno javnost z
omejenostjo in ogroženostjo vodnih virov. V
letu 2014 je bila pozornost namenjena poveza-
nosti in soodvisnosti med vodo in energijo. Le-
tos pa je svetovni dan voda namen-
jen temi Voda in trajnostni razvoj.
V zvezi s svetovnim dnevom voda
je italijanski statistični inštitut
ISTAT izdal sintetično poročilo, v
katerega so vključene glavne stati-
stike o vodnih virih v Italiji. Iz tega
izvemo, da je bilo leta 2012 v Italiji
3161 upraviteljev vodnih virov, od
teh 82,8% v občinski upravi. Prav
tako za leto 2012 beležimo 9,5 mi-
lijarde kubičnih metrov porabljene
pitne vode in povišek zaupanja
družin v kakovost storitve za vodno
dobavo, 28% državljanov pa še ne
zaupa kakovosti vode iz hišne pipe.
Leta 2013 se je tudi za 4,5% zmanjšal povprečni
strošek na družino za nakup mineralne vode,
medtem ko se je povečal povprečni strošek na
družino za porabo vode na domu (21 evrov, 18
v letu 2013).
Dežela Furlanija Julijska krajina pridobiva pit-
no vodo v glavnem iz podtalnice (164 milijo-
nov kub. mt v letu 2012), sledijo izviri, vodni
tokovi in vodna zajetja ter jezera za skupnih
234 milijonov kub. mt (2012). V letu 2012 so
občinske službe fakturirale skupno 105 milijo-
nov kubičnih metov, kar znaša na prebivalca
235 lt dnevno. Bolj slabo pa je v Italiji in deželi
FJK pri čiščenju odtočnih voda. Na vsedržav-
nem merilu deluje le 10% specializiranih ob-
jektov na 18162 čistilnih naprav. Pri tem deželi
FJK uspe očistiti le 47,9% odtočnih voda iz ci-
vilnih objektov (stanovanja in hiše), medtem
ko jih avtonomna pokrajina Bocen, ki v tem
predjači, očisti 98,2% oziroma skoraj vse.
Dežela FJK ima tudi 33,4% delež odtočnih voda
iz industrijskih obratov, kar jo postavlja na tret-
je mesto v državi, za Toskano in avtonomno
pokrajino Bocen.
Evropska zakonodaja je na področju upravljan-
ja civilnih in industrijskih odtočnih voda pre-
cej stroga in predvideva tudi kazni za kršitev
Evropske direktive 91/271/CEE. Do danes je
evropsko sodišče proti Italiji sprožilo tri postop-
ke o kršenju direktive, in sicer v letih 2004,
2009 in 2014. Pri prvih dveh postopkih je
prišlo tudi do obsodbe, ki zadeva 151 primerov.
Na območju dežele FJK sta dve obsodbi zade-
vali 12 primerov, kar osem pa jih je v sklopu
postopka 2014/2059.
Na splošno je mogoče ugotoviti, da je v Italiji
na področju uporabe vode osrednje vprašanje
dobava, pri kateri je še zmeraj zelo visok odsto-
tek vodnega deleža, ki se porazgubi zaradi ok-
var na vodnem omrežju. Državni
zavod ISTAT je zabeležil kar 37,4%
izgube v razmerju s količino vode,
ki priteče v cevi. Skrb vzbuja tudi
dejstvo, da se je ta odstotek po-
večal v primerjavi z letom 2008,
ko je bila izguba vode iz omrežja
32,1%.
O pomenu vode je v nedeljskem
angelovem češčenju spregovoril
tudi papež Frančišek, ki je označil
vodo kot najbolj pomemben ele-
ment življenje in pri tem dodal, da
je od naše sposobnosti hranjenja
in deleženja vode odvisna prihod-
nost človeštva. V tem smislu je tu-
di pozval vso mednarodno skupnost, da pozor-
no spremlja varstvo voda na planetu Zemlja in
da ni nobeden izključen ali diskriminiran pri
uporabi te dobrine. Papež je ob tej priložnosti
citiral sv. Frančiška Asiškega in njegovo omem-
bo “sestre vode”, ki je koristna, ponižna, dra-
gocena in brezmadežna.
JuČ
Svet in Slovenske Organizacije 26. marca 2015 3
Skrb vzbujajoči podatki o porabi
alkohola med mladimi: “binge drinking
in drunkressia”
Zelo resni in skrb vzbujajoči podatki o porabi alkohola med
mladoletnimi so objavljeni na spletni strani Dežele FJK,
namenjeni mladinskim tematikam www. giovanifvg. it.
Kritična slika je nastala na podlagi najnovejše raziskave, ki
jo je naročila vsedržavna ustanova Osservatorio Perma -
nente sui Giovani e l'Alcool, o obnašanjih, mnenjih, navadah
odraslih in mladih Italijanov glede porabe alkoholnih pijač.
Omenjena publikacija ugotavlja, da 63% mladih v 13. letu
starosti že redno uživa alkoholne pijače, 15,6% uživa
alkoholne pijače priložnostno, 21,4% pa alkoholnih pijač ne
pije. Med mladimi je sicer uživanje alkoholnih pijač pod
povprečjem, ki velja za odrasle na vsedržavnem nivoju,
vendar je po drugi strani v občutenem porastu pojav
prekomernega uživanja. Zadnjo ugotovitev potrjuje študija,
ki so jo opravili v otroški bolnišnici Bambino Gesu' v Rimu.
Raziskava, ki jo je objavila znanstvena revija Alcohol and
Alcoholism opisuje pojav z imenom “binge drinking”, pri
katerem mladoletni v zelo kratkem času spijejo veliko
količino alkohola, da bi se čim prej opili. To se med mladimi
pojavlja predvsem ob koncih tedna in na počitnicah ali
izletih.
Pojav binge drinking je že sam po sebi zelo škodljiv za
zdravje. Če pa ga združimo z debelostjo in drugimi
metaboličnimi problematikami, je to vir zelo hudih posledic
za jetra. Prav tako nevaren je pojav, ko se istočasno pojavita
prekomerno uživanje alkohola in pretirano hujšanje, ki so
ga poimenovali “drunkressia” in je še posebno razširjen
med deklicami. Poleg negativnih posledic za mlade in
njihove družine bodo take navade povzročile povečanje
števila obolelih na jetrih, kar bo v prihodnjih letih bistveno
povečalo zdravstvene stroške.
Afrika v ognju islamskega terorizma
Pretekli teden je bil za afriške države izredno težak in krvav,
saj bi lahko rekli, da se je islamski terorizem, povezan z
Islamsko državo, dobesedno razbohotil. Med ogroženimi
državami se je nepričakovano znašla Tunizija, ki je bila še
med redkimi trajajočimi uspešnimi zgodbami arabske
pomladi. Zadnja, ki se je kolikor toliko otepala nevarnosti
privržencev jihada. Vse to se je razblinilo prejšnjo sredo, ko
so islamsi teroristi izvedli napad na znani muzej Bardo in
pri tem zajeli več turistov. Napad se je končal s smrtjo dveh
skrajnežev in 20 turistov, med temi so štirje Italijani.
Nasilje pa se je stopnjevalo tudi v Libiji, kjer je splošno stanje
vse bolj podobno temu, kar se dogaja v Siriji. Še huje pa je
v teh dneh v Jemnu, kjer šiitski Houthi s severa napadajo
sile, ki jih vodi predsednik Abd Rabbo Mansour Hadi. Zaradi
teh napadov se množijo kritike na Irak, ki naj bi vojaško
podpiral šiitske vojaške skupine. V ta spopad med šiiti in
suniti gre vključiti tudi dva teroristična napada privržencev
Islamske države, v katerih je umrlo približno 180 ljudi.
Situacija v Jemnu zaskrblja ZN, saj je pod vprašajem
kontrola ožine pri Bab al-Mandabu med Rdečim morjem in
Adenskim zalivom, kjer poteka 40% svetovnega
pomorskega prometa.
Napeto je tudi v Nigeriji, kjer bodo čez kakšen dan
predsedniške volitve, na katerih spet kandidira sedanji
predsednik Johnatan. Država je stalno pod nevarnostjo
napadov islamske skupine Boko Haram, ki je izvedla več
krvavih atentatov in ugrabitev, še posebno proti kristjanom
in krščanskim objektom. Še vedno se ne ve, kako je z 219
dekleti, ki so jih teroristi Boko Haram ugrabili pred skoraj
enim letom.
Poleg zaskrbljenosti zaradi terorističnega delovanja je
svetovno javnost spet razburil podatek, da so v Liberiji
ponovno odkrili okužbo z virosum ebole.
Kratke
Obeležen svetovni dan voda
Za življenje prepotrebna dobrina
  prašanje zakonske zveze, družine in
otrok je vse bolj v ospredju tudi v Italiji.
Medtem ko je slovenski Državni zbor
pred kakšnim tednom odobril sporen družinski
zakon, za katerega je civilna pobuda Za otroke
gre začela v tem tednu zbirati podpise za sklic
referenduma, je ta tema v obravnavi v rimskem
senatu. Druga stalna senatna komisija bo nam-
reč ta teden obravnavala gradivo za civilne in
izvenzakonske zveze, kamor spadajo tudi zveze
med istospolnimi pari. Senatorji, ki so člani te
stalne senatne komisije, bodo obravnavali dve
predloženi besedili. Vsekakor bodo kot glavno
besedilo obravnavali in dali na glasovanje pre-
dlog, ki ga je predstavila senatorka Monica Ci-
rinna' (PD). Samo če bi komisija ne odobrila te-
ga besedila, bi prišlo v poštev tisto, ki so ga pred-
stavili senatorji Berlusconijeve stranke Forza Ita-
lia. Poročevalka Cirinna' bo članom komisije
predstavila prenovljeno besedilo, v katerem se
zveza ne bo imenovala zakon (matrimonio),
vendar bo uživala podobne pravice. Ustavni te-
melj besedila ne sloni več na 29. čl. italijanske
ustave, ampak na 2. čl., ki govori o temeljnih
človekovih pravicah, ki zadevajo družbene
skupnosti. Besedilo senatorke Cirinna' obrav-
nava tudi vprašanje otrok ter določa, da isto-
spolni par lahko posvoji otroke, samo v prime-
ru, da je posvojenec biološki sin enega izmed
partnerjev. V drugih primerih posvojitev otrok
za istospolne zveze ne pride v poštev. Tekst pa
priznava socialne pravice, ki zadevajo pokojni-
no.
Na političnem prizorišču pa ni vse tako mirno,
ravno nasprotno. Različna stališča do te občutlji-
ve tematike se pojavljajo znotraj samih parla-
mentarnih skupin in strank. Pri tem je zgovoren
primer novega napovedanega predloga, ki je na-
stal v stranki Forza Italia in katerega glavna po-
budnica je senatorka Mara Carafagna; ta je ra-
zličen od tistega, ki ga je ta stranka že vložila v
obravnavo v senatno komisijo. Razlika naj bi bi-
la v tem, da novi predlog obravnava le istospol-
ne zveze in naj bi bil bližji besedilu levosredin-
ske večine. Vtis je, da tako pri večini kot v opo-
ziciji iščejo tako besedilo, ki naj ne bi povzročilo
nasprotovanja katoliških organizacij in same
Cerkve.
Dejstvo, da bo rimski senat obravnaval to žgočo
problematiko, je verjetno spodbudilo Italijan-
sko škofovsko konferenco, ki je po kardinalu
msgr. Angelu Bagnascu v ponedeljkovem uvod-
nem dnevu zasedanja ostro napadla t. i. “teorijo
gender”, ki se skriva za razglašenimi vrednotami
enakopravnosti, pravičnosti, avtonomije, boja
proti nasilju med mladostniki ter diskriminaciji,
v resnici pa uničuje temelj človeštva in spodbuja
osebnost brez cilja in brez identitete, pravo pre-
računano laboratorijsko manipulacijo. Uvod si-
cer obravnava tudi druge tematike, začenši z na-
povedanim odprtjem Svetega leta usmiljenja,
nato še o družinski sinodi, preganjanju kristja-
nov, ki je v porastu, ter o stanju italijanske
države v primežu
korupcije na naj-
višjih mestih
državne uprave.
V zvezi z vprašan-
jem nevarnosti
prave kolonizacije
“teorije gender” se
italijanski škofje
obračajo nepo-
sredno na starše in
jih pozivajo, naj se
aktivno vključijo v
zagovarjanje in
uveljavljanje pravi-
ce do vzgoje otrok,
od otroških vrtcev
naprej. Nobena
politična ustanova
in šolska oblast se
te pravice ne sme-
ta polastiti. Kot je
tudi sam papež
Frančišek potrdil
na sobotnem neapeljskem obisku, je “teorija
gender” napaka človeške pameti. Po sledeh
“Queer Theory”, ki je nastala v ZDA, se posto-
poma uveljavlja identiteta brez vsebine, kjer se
vsaka želja spremeni v potrebo in nato v pravi-
co. To pa vodi v šibko in spreminjajočo se
družbo in osebnost.
Kritika v uvodu zasedanja Italijanske škofovske
konference pa se ne ustavi pri kulturi in šolstvu,
temveč cilja na “svetovno vlado”, ki presega iz-
voljene državne oblasti in je v nevladnih orga-
nizacijah, ki niso izraz ljudske volje in jih nihče
ne kontrolira. Proti temu škofje apelirajo na
osebno in kolektivno zavest, da se ne bi tudi v
Italiji ponovilo to, kar se že dogaja v drugih
evropskih državah, še posebno v Kanadi in Špa-
niji.
V zvezi s problematiko glede spolne identitete
je 28. februarja letos tudi osrednji dnevnik Ita-
lijanske škofovske konference Avvenire objavil
zanimiv intervju s psihoanalitikom in univer-
zitetnim profesorjem, francozom msgr. Toni-
jem Anatrello, ki spada med svetovne strokov-
njake o “nevarnosti gender”. Intervju je tudi ob-
javljen na spletni strani dnevnika.
Msgr. Anatrella prav na prvo vprašanje daje zelo
neposreden odgovor. Dovoliti samovoljno spre-
minjanje lastne spolnosti vodi v razširjeno
družbeno nezrelost in posledično v nazadovan-
je in razkroj. Družbeno sožitje bo postalo težje
in v iluziji svobode se odpira pot totalitarizmu,
so besede Anatrelle, ki še dodaja, da je “gender”
najučinkovitejše orožje proti družini, ker cilja
na izključitev moškega od katerekoli odločitve
v zvezi z materinstvom. Na tak način se po
močnih kulturnih lobijih in sami državi uvaja
kultura splava kot sredstvo za kontrolo rojstev,
kar je v interesu velikih mednarodnih organi-
zacij.
Še bolj skrb vzbujajoče pa so ugotovitve msgr.
Anatrelle na področju psihoterapije, ki potrjuje
krhkost mladostnikov z izkušnjo življenja v isto-
spolni družini. Na podlagi njegove strokovne iz-
kušnje se v takem primeru mlad človek znajde
pred antinomijo, ki jo bo s težavo združil. Cer-
kev se mora na take primere strokovno zelo do-
bro pripraviti. Sprejemanje ljudi pa ni mogoče
pomešati z opravičevanjem spolnih navad, ki
so v nasprotju s cerkvenim naukom, še pravi
francoski psiholog.
Julijan Čavdek
V
Msgr. Tony Anatrella o teoriji gender v dnevniku Avvenire
Senat in Italijanska škofovska
konferenca o družini in zakonski zvezi
Evropska unija predstavlja skupnost držav, ki so se
postopoma povezale v zvezo, da bi lahko svojim
državljanom zagotavljale mir, gospodarsko rast in
socialno gotovost. Ta zveza deluje na podlagi številnih
institucij, ki jih navaden državljan večkrat težko razume
glede na njihovo vlogo, sestavo, sedež ipd. Zato bomo
objavljali krajše razlage o evropskih ustanovah, od
katerih je vedno bolj odvisno naše vsakdanje življenje.
Evropski parlament je glavna evropska ustanova.
Ustanovljen je bil z Rimsko pogodbo leta 1957 in imel
le posvetovalno vlogo v zakonodajnem postopku.
Postopoma je pridobil več pristojnosti in danes krije
skoraj vsa družbena področja. Ima dva sedeža, enega v
Strasbourgu, drugega v Bruslju. V Strasbourgu potekajo
plenarna zasedanja enkrat mesečno, vsa druga
zasedanja so v Bruslju.
Evropski parlament od leta 1979 neposredno izvolimo
državljani držav članic, ki jih je danes 28. Na zadnjih
volitvah leta 2014 je bilo v Evropski parlament izvoljenih
751 poslancev.
Evropski parlament je zadolžen za sprejemanje in
spreminjanje evropske zakonodaje ter za sprejemanje
proračuna Evropske unije. To zadolžitev opravlja skupaj
s Svetom Evrope, ki ga sestavljajo predsedniki vlad držav
članic. Druga funkcija Evropskega parlamenta je nadzor
nad delom Evropske komisije ter drugih organov EU in
sodelovanje s parlamenti držav članic.
EU slovarček: Evropski parlament
Kristjani in družba26. marca 20154
Ob godu sv. Jožefa zavetnika krščanskih mož
Hlače in hlačnice
  račal sem se s predavanja,
pri katerem je psihologin-
ja, ki je sila cenjena, imela
predavanje Moška moškost. Naj-
prej sem se zamislil. Odkar jo
poznam, nosi hlače, tudi v
družini, na šoli, kjer je nekaj časa
poučevala, in v družbi, kjer se po-
javlja. Lahko bi rekel, da je ne-
kakšna odrešenica, saj zna rešiti
dobesedno vse probleme …
Spomnim se na dr. Anto-
na Trstenjaka, ki je pri
vsem svojem znanju
zmogel velikokrat odgo-
voriti: “Veste, to pa ni
moje področje, čeprav
sem psiholog, obrnite se
na tega in tega”!
Rahlo me je piknilo nje-
no izvajanje. Tako je
začela: “Možje, ste pogle-
dali kdaj fotografije vaših
starih očetov? Kaj ste na
njih zapazili? Odločnost!
Trdnost! Pravo moškost!
… Kaj pa vi? Se vam ne
zdi, da ste pocukrani, ne-
kateri celo feminizirani,
manjka vam samo krilce,
pa šminka, no, to zadnje
itak uporabljate, ko se
obrijete, če se sploh bri-
jete, ali pa puščate brado
in ste zanemarjeni kot klošarji...
” To nakladanje je trajalo dobro
uro. Potem pa je gospa psiholo-
ginja odprla debato. Najprej smo
vsi molčali, potem pa se je le nek-
do ojunačil in rekel, da je videl v
neki moški modni reviji, da so
moški namesto hlač nosili krila.
Dama ja takoj dodala: “Škotska
narodna noša ima pri moških
krila, ne vem pa, kaj je pod tistim
krilom”. - Mene pa je to “vzdi-
gnilo” in sem zabrusil: “Tako pa
res ne moremo razmišljati, cen-
jena gospa”! - Dama je takoj za-
sukala pogovor in ga obrnila na
pomen 8. marca. Jaz pa sem za-
brundal in dal pripombo: “25.
marca imamo na Marijin praznik
materinski dan”! Dama pa: “Za
V 8. marec so padale ženske glave,25. marec je praznovala že mojanona, Cerkev si ga je tako pola-
stila v nasprotju z 8. marcem in
razglasila za materinski dan”! Ta-
koj sem spoznal, da tu ne pride-
mo nikamor, ostal sem tiho do
konca in bil zadovoljen, res zado-
voljen, da sem se lahko prepričal,
do kod seže miselni domet cen-
jene psihologinje, ki jo v “luft de-
vajo” na obeh straneh starega
“konfina”.
Zanimivo je, ko ugotavljamo, da
se moški velikokrat poženščijo
(feminizirajo), ženske pa po-
moškijo ali maskulinizirajo. Ne-
koč moški razen mila niso poz-
nali druge kozmetike, danes pa
pojdite v trgovine in boste videli,
kolikšna je kozmetična ponudba
za moške. V eni od naših trgovin
visi velik plakat, na katerem piše:
“Moški, ki se ne brije po telesu,
ni sodobni moški”! Sprašujem
vas, kakšna moškost pa je to? So-
sedova Jerica si je dala tetovirati
metuljčka, in to dva centimentra
nad popkom. Poleti, ko razkazuje
po vasi popek, se metuljček vidi.
Naš Miha, da se ne bi čutil man-
NOVA ŽENA
V pripovedi o padcu človeka je napovedana
žena, ki bo prinesla nov zarod in osvobojeno
življenje. Ta žena je vsekakor Marija, ki je pri-
pravila pot Božjemu Sinu na svet. Sveto pismo
pravi, da sta bila prva človeka ustvarjena po
Božji podobi in obdarjena z milostjo medseboj-
ne skladnosti v ljubezni. Toda po skušnjavi hu-
dega duha se je zgodil padec, ki je porušil njun
odnos z Bogom in med seboj. V judovski misli
je bila Eva pogosto predstavljena kot nosilka
greha in padca. V skladu z miselnostjo, ki je
poudarjala prednost moških, so rabini pove-
ličevali Adama kot tistega, ki je bil ustvarjen
prvi, zato je največji, najbolj pameten, Eva pa je
bila ustvarjena za njim in je ostala v njegovi
senci. Tudi sveti Pavel je na nekaterih mestih
spregovoril o ženski skozi rabinska očala.
Padec je povzročil, da se je razbila prvotna
skladnost med možem in ženo. Po eni strani so
žene hrepenele po možu, po drugi pa so prizna-
vale njegovo nadvlado. To se je poznalo tudi v
družbenem življenju. Ženske so bile izključene
iz javnosti, niso bile pravno zavarovane, niso
smele pričati pred sodiščem. Stroga pravila so
veljala za odnos moških do žensk, v javnosti se
niso smeli z njimi pogovarjati, kaj šele, da bi
gledali ženo nekoga drugega. Ženskam je bila
prepuščena vzgoja, lahko so brale Sveto pismo
otrokom in možu. Mož je lahko odslovil ženo,
če je našel na njej kaj slabega. Vprašanje ločitve
je bilo živo še v Jezusovem času.
Poleg nekaterih negativnih pogledov na žensko
so obstajali tudi pozitivni vidiki. Eva je bila
ustvarjena po Božji podobi in enakovredna
moškemu. Kakor je prišla žena iz moža, tako
dobi mož življenje iz žene, oba pa od Boga.
Žena je hiša moža, ko ustvarja topel dom, ga
ljubi in vzgaja otroke,
brez žene je dom pra-
zen in razbit.
Bog je pod Sinajem kli-
cal k zavezi vse ljud-
stvo, tudi ženske in jih
povabil, da bi sodelova-
le z Božjim načrtom.
Podobno se je tudi obrnil na Marijo in Jožefa iz
Nazareta. Kot je odmeval glas ljudstva, da bo
spoštovalo vse Božje zahteve, sta Marija in Jožef,
vsak na svoj način, sprejela Božje naročilo. Ma-
rijino telo je postalo prostor Božjega prebivanja,
Jožef pa jo je sprejel k sebi in sprejel otroka.
Evangelist ga imenuje pravični, ker je storil, kar
je Bog zahteval od njega, čeprav je moral spre-
meniti življenjske načrte. Oba sta poslušala Bo-
ga in s tem vzpostavila nov, skladen odnos, edi-
nost, ki je bila napovedana v raju.
V Mariji je tako Bog pokazal drugačno podobo
ženske. Marija se je pogovarjala z Bogom na de-
javen način in mu odgovorila z vsem svojim
bitjem. V njej vidimo polno uresničeno žensko,
ki je dosegla visoko povezavo čustvenega in ra-
zumskega. Njen: 'zgodi se' je bil izgovorjen v
imenu vsega ljudstva in človeštva, zato jo neka-
teri imenujejo 'deviška zemlja', iz katere je Sveti
Duh izoblikoval telo Jezusa, božjega Sina. Ure-
sničile so se napovedi o rojstvu brez bolečin in
devištvu, ki je ostalo še naprej neokrnjeno. Vse
to je bilo mogoče v moči njene vere. Materin-
stvo in spolnost sta presežena v veri, ker je vse
življenje izpolnitev Božje volje. Glede tega so
moški in ženske v enakem položaju. Novo ljud-
stvo, ki prihaja iz Kristusa in Marija, je predv-
sem ljudstvo vere in poslušnosti Bogu. Marija je
v tem jutranja zarja novih odnosov in dostojan-
stva vsakega človeka, ženske in moškega.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (13) Primož Krečič
jvrednega, pa si je dal tetovirati
dva metuljčka. Enega dva centi-
metra nad popkom kot Jera, dru-
gega pa na ritko, da se vidi, ko
imajo telovadbo v bazenu.
Takšno posnemanje o britju in
tetoviranju je odraz neke poman-
jkljive vzgoje, ki vedno bolj pro-
dira v naše družine.
Čas je potisnil moške v preko-
merno delo s skrbmi in si tako
velikokrat ne vzamejo časa za
vzgojo v družini. Vzgoja je garan-
je, še zlasti če imate doma najbolj
“butaste ljudi”, to so pubertetni-
ki. V teh primerih se velikokrat
mamina vzgoja zlomi in pristane
v obupu, če je mož ne
podpira, ker si za to ne
vzame časa. Tu je tudi
odgovor, zakaj je toliko
stranpoti v teh letih pri
naših mladih...
V moški naravi je, da
podzavestno “izbira ti-
ste bitke”, pri katerih že
vnaprej ve, da bo zma-
gal. Zato se vlikokrat
dogodi, da se moški
prepogosto vržejo v ob-
jem kašne lepotice, ki
se sama ponuja, name-
sto da bi se potrudili in
za ovinkom spoznali ti-
sto, ki vztraja in že na
videz poudarja, da si
želi biti ljubljena in tu-
di pristati v varnem, ne
samo občasnem, am-
pak trajnem objemu.
Biti ljubeč mož, vzgojitelj svojih
(!) hčera in sinov, prav tako tudi
varuh in borec za svojo ženo in
otroke, istočasno tudi neizprosen
borec družinskih lepotic – žene,
hčere –, da ne bi zapadle v krem-
plje potrošniške spolnosti, sveto-
valec sinu ali sinovom, ko se
obrnejo nanj, ker se ob njem
čutijo varne, saj jim postaja idol,
to danes pri moških velikokrat
pogrešamo.
Bog je v nas položil različnost
moškega od ženske, da bi eni in
drugi živeli svojo pristnost, svojo
enkratnost in to znali posredova-
ti sinovom in hčeram, da bodo
tudi oni to sposobni posredovati
svojim otrokom.
Ambrož Kodelja
  SD Sončnica / Silva Matos o komuniciranju za lepše življenje
“Naj prevladajo sočutje,
dialog in spoštovanje!”
GORICA 
  retje letošnje pom-
ladno predavanje
Skupnosti družin
Sončnica je bilo po-
svečeno učinkovitemu
komuniciranju in pozi-
tivnim odnosom za raz-
voj lepšega in bolj zdra-
vega načina življenja. O
zanimivi in vedno ak-
tualni temi je v sredo, 11.
marca, v Domu Franc
Močnik v Gorici govorila
psihologinja in psihote-
rapevtka Silva Matos, ki
“svoje življenje posveča
predvsem ljudem v sti-
ski”, je uvodoma med
drugim povedala pred-
sednica Sončnice Mirjam
Bratina.
Gostja je povedala, da ra-
da vodi seminarje in pre-
davanja, veliko se srečuje z ljud-
mi v stiski. V življenju je imela
“čudovito priložnost: vse
življenje sem se lahko učila”.
Zgodbe se je dotaknejo, da jih
nosi s sabo v življenju. Zato čuti
potrebo, da sporoča, kar se na-
bira. Govori o medčloveških
odnosih: “V njih človek lahko
zboli, pa tudi lahko ozdravi”.
Pomembno je, da ostajamo od-
prti do sočloveka: človek je bitje
skupnosti. Ne moremo izpolni-
ti svoje bistvene naloge, ki nam
je dana na tem svetu, brez
sočloveka. Ljudje doživljajo tudi
razočaranja, a vedno znova hre-
penijo po tem, da bi bili ljublje-
ni in sprejeti. Hkrati imajo
strah, da ne bodo ljubljeni, če
jih drugi spoznajo za to, kakršni
v resnici so. Zato je pomembno
najprej sprejeti sebe kot celoto.
Vredno je “iti v rizične situacije,
vedno znova iti korak bliže
sočloveku”. Ladje so narejene
za odprto morje, ne za prista-
nišče! In pristanišče je danes
lahko tudi FaceBook. Seveda,
obstajajo “nepredvidene oko-
liščine in viharji, zato je potreb-
no se opremiti”, je dejala Silva
Matos, ki je med drugim pri-
pomnila, da “edina stalnica v
življenju so spremembe”!
Vsak človek je drugačen: ne ve-
mo, kako se bo odzval, ko se mu
približamo. Dr. Anton Trstenjak
je nekoč napisal: “Človek si to-
liko, kot se izraziš”. Važno je, da
najdemo svoje bogastvo in ga
T
delimo z drugim. “Človek je
skrivnost, nikoli mu ne prideš
do konca. Kot izvir, ki nikoli ne
usahne”. Zato nikdar ne sme-
mo obupati nad sočlovekom: v
vsakega človeka je položeno ne-
kaj lepega, neko jedro, ki je pre-
lepo in je prav gotovo izhodišče
za to, da prej ali slej odkrije smi-
sel življenja, sebe v tem svetu.
Nismo vsi enaki, vsakdo se raz-
vija po svoje in ima različen pri-
stop. V izhodišču skušamo
utrjevati stališče, da v osnovi
spoštujemo sočloveka: “Nihče
nam ni dal naloge, da izničuje-
mo in obsojamo drugega”.
Za odnose je izredno dobra
življenjska drža, ko si priznamo,
da smo sami v redu in da so tudi
drugi ljudje v redu. Žal so v nas
zelo prisotni škodljivi miselni
vzorci, veliko je strahu, užalje-
nosti, osamljenosti, črnogledo-
sti, obsedenosti z dolžnostmi,
“bežimo drug mimo drugega”,
ne vzamemo si časa, da bi se po-
govarjali, “da počistimo, narav-
namo, se spet spravimo v rav-
notežje”.
Ko imamo na poti neko oviro,
so za doseganje osebnega cilja
oz. za ohranitev dobrih odno-
sov možne različne “strategije”
- to so lahko umik, prevlada,
zglajevanje, kompromis, kon-
frontacija -, ki so včasih dobre,
drugič pa ne. Najpomembnejše
je, da se počasi učimo se izraziti,
drugače se kopiči nerazume-
vanje in odnosi se sesuvajo. Po-
membni so dia-
log, sočutje, po-
slušanje drug
drugega! “Mo-
drost lahko vsi še
pridobimo”. Ne-
govanje odnosov
je seveda dolgo-
ročno. Veliko lju-
di dobro komu-
nicira, ko se
druži z ljudmi
podobnih misli
in mnenj; spreje-
manje različnosti
pa zna biti velik
problem. Zato je
pomembno se
truditi za oseben
razvoj. “Nasmeh
na obrazu nas
nič ne stane”!
Važna je pri-
stnost, ki se kaže v besedah, in-
tonaciji glasu in videzu. “Šele
ko so vsi ti trije elementi komu-
nikacijskega procesa enotni,
sem prepričljiva in mi ljudje
verjamejo”. Več kot polovico
podatkov dobimo iz vedenja, iz
neposrednega osebnega srečan-
ja. V napadalnosti in agresivno-
sti so v ozadju nemoč, strah, ne-
gotovost. “Kdor to ve, ima dru-
gačno izhodišče za reševanje
medosebnih odnosov”.
Predavateljica Silva Matos je na-
to naštela sedem glavnih “gre-
hov” v komunikaciji, ki so: na-
puh, pohlep, pohota,
požrešnost, jeza, zavist in leno-
ba. Pomembno je človeka ne
kritizirati (“Človek sicer lahko
misli, da je slab in ničvreden”),
lotimo pa se lahko njegovih de-
janj in mnenj. Uporabljati mo-
ramo pozitivne izjave, pozitiv-
no obnašanje, ki odpira, gradi
in omogoča rast. Prijaznost naj
bo pristna: ta pa je taka šele ta-
krat, ko je prisotna tudi v očeh.
Pomembno je, da gojimo
občutek povezanosti, da se po-
gledamo, srečamo, vidimo, da
se začutimo. “Da v drugem vi-
dimo brata”!
Za naš notranji mir in osebno
ravnotežje je torej izredno po-
membno, da imamo razčiščeno
glavno naravnanost do sočlove-
ka: naj prevladajo sočutje, dia-
log in spoštovanje! “Važna je
odprtost. Važno je, da se ne za-
preš”! / DD
Veličasten prikaz Škofjeloškega pasijona
Enkratno doživetje!
  astoralno območje Soča-
Vipava in Občina Sovod-
nje ob Soči sta bila po-
budnika za ogled Škofjeloške-
ga pasijona, ki ga letos prireja-
jo v Škofji Loki. Posebne-
ga izleta se je udeležilo
nekaj nad dvajset ljudi, ki
so se v nedeljo odpeljali z
avtobusom na ogled tega
prvovrstnega versko-kul-
turnega dogodka. Škofje-
loški pasijon je v 18. sto-
letju ustvaril p. Romuald
Marušič iz Štandreža. V
spremstvu vodiča Luke in
župnijskega vikarja msgr.
Renata Podbersiča je sku-
pina prisostvovala dve uri
in pol intenzivni in zelo
izraziti ponazoritvi Jezu-
sovega trpljenja in smrti
na križu. Prizori so si sle-
P dili po mestnih ulicah ŠkofijeLoke. Dvajset se jih je zvrstilona štirih mestnih lokacijah;
ogledalo si jih je res veliko šte-
vilo obiskovalcev iz vse Slove-
nije. Škofjeloški pasijon spada
namreč med kulturno de-
diščino, ki jo je zaščitil UNE-
SCO. Ta enkratni “spektakel”
ni na ogled vsako leto. Zadnjič
je bil leta 2009, naslednji pa bo
leta 2021. Ta lepi obisk Škofje
Loke se je za sovodenjske izlet-
nike končal s skupno večerjo v
restavraciji na Križni gori.

Goriška26. marca 20156
Fotografska razstava v Štandrežu
Posoški fotografski klub je v sodelovanju s štandreško župnijo
pripravil v župnijski dvorani razstavo štandreške cerkve. Odprtje
je bilo v nedeljo, 15. marca. Razstava bo odprta do 29. marca, ob
petkih in sobotah od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12.
ure. Na stenah velike dvorane so razporejene fotografije
štandreške cerkve. Na desni steni so posnetki sedanje cerkve,
predvsem notranje poslikave Toneta Kralja in nekateri kiparski
detajli. Na levi strani pa večinoma črno-bele fotografije prejšnjih
cerkvenih stavb. Zelo redka je fotografija štandreške cerkve, ki je
bila zgrajena leta 1663 in je imela zelo razgibano pročelje z
nišami, v katerih so bili kipi raznih svetnikov. V notranjosti je bilo
pet oltarjev, glavni je bil posvečen sv. Andreju. Ker je število
prebivalstva naraščalo, so cerkev leta 1900 podrli in na istem
mestu leta 1901 zgradili večjo, ki je bila po obsegu enaka sedanji.
Na razstavi je tudi fotografija kamnite plošče na notranji steni
prezbiterija z napisom: cerkev, zgrajeno v čast sv. Andreju
apostolu, je posvetil nadškof kardinal Missia 21. julija 1901.
Sledijo posnetki cerkve, ki jo je zelo poškodovala prva svetovna
vojna leta 1915, ko je stopila Italija v vojno. Fotografija prikazuje
tudi veliko leseno barako, ki je v letih 1919-1924 služila za
cerkvene potrebe. Cerkev je bila obnovljena in 3. maja 1924 jo je
blagoslovil nadškof F. B. Sedej. Zunanjost se od prejšnje razlikuje
po konici zvonika, ki je bila prej šilasta, sedaj pa ima kupolasto
obliko. Na razstavi je tudi nekaj fotografij kapele sv. Jožefa,
župnišča, spomenika padlim v NOB in civilnim žrtvam druge
svetovne vojne, pokopališča, Jeremitišča in poslikava Marije z
detetom na zunanjem delu župnišča, delo Albine Pintar. / DP
Deseta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici /
Sreča je v malih stvareh
Predzadnja Pravljična urica v prijaznem ozračju mladinske sobe
v Feiglovi knjižnici na Verdijevem korzu v Gorici je v ponedeljek, 9.
marca 2015, izzvenela kot droben, ljubeč nasvet, naj otroci iščejo
srečo v vsakdanjih, na videz nepomembnih stvareh. Tudi ko npr.
ližejo sladoled, ki jim gre gotovo bolj v slast kot “mineštra”! Tudi
to je lahko srečen utrinek. Do tega spoznanja, da se sreča skriva
v povsem navadnih trenutkih, je prišel medvedek Aljažek, ki je
nekega jutra vstal zelo zgodaj, si nadel na ramena nahrbtnik, v
katerem je bilo polno medu, in se odpravil z doma iskat srečo. Ko
je hodil po gozdu, se je ustavil ob potočku, začutil njegov prijetni
hlad, se tam ustavil in skoraj zaspal. A kar naenkrat mu je padla
ptička na glavo, takoj jo je nesel spet v gnezdo in seveda mu je
bilo zaradi tega lepega dejanja toplo pri srcu. Tudi na mlako je
naletel; v njej so imele žabice koncert, pa je še sam veselo
zaregljal z njimi. Ko se je zvečerilo, je našel brlog in šel vanj. Tam
je prebival stari medved, ki ga je prijazno povabil k sebi, in
medvedku je bilo lepo ob novem prijatelju. Ob njem je našel tudi
srečo, o kateri je menil, da je nekje daleč, pa jo je odkril v
domačem gozdu.
Pomenljivo pravljično vsebino je kakim dvajsetim malčkom
živahno predstavila Katerina Citter, spretna pripovedovalka s kar
nekaj tovrstnimi izkušnjami. Otroke je zlahka pritegnila v pravljični
krog, z dvema plišastima medvedoma, katerima je izposojala svoj
glas, seveda v različnih tonih, jim je razkrila pravljično pripoved.
Malim cicibanom je pojasnila, da je sreča imeti dobrega prijatelja,
topel dom, tudi dobro knjigo, h kateri se lahko vedno zatečemo,
saj bomo v njej zmeraj odkrili kaj novega. Otroci so jo mirno
poslušali in kot vselej aktivno sodelovali, ko jih je vključila v
pripoved. Ob koncu so se ustavili pri knjižničarki Bredi in si
izposodili lepe ilustrirane knjige, ki jih ima knjižnica kar nekaj na
izbiro za vse okuse. / IK
Kratke
Šola molitve goriškega nadškofa / Tretja in četrta kateheza
Očenaš in tri hvalnice
  retje postno srečanje z
nadškofom Redaellijem, ki
je potekalo v goriški stolni-
ci 13. marca, je bilo posvečeno be-
sedam, ki nam jih je pustil Jezus
o molitvi. “Šolo molitve” z naslo-
vom Gospod, nauči nas moliti so
tokrat uvedli skavtski voditelji s
krajšim prizorčkom o krivičnem
sodniku, ki se je na koncu le vdal
nadležni in vztrajni vdovi.
Ko molimo, imamo opraviti s kri-
vičnim in brezbožnim sodnikom
T ali s prijateljem, ki ga nadleguje-mo sredi noči, da bi nam dal koskruha, ali s hudobnim in sa-
dičnim očetom, ki nam da ka-
men namesto kruha, kačo name-
sto ribe in škorpijona namesto jaj-
ca, se je v začetku vprašal msgr.
Redaelli. “Ne! Tisti, ki ga molimo,
je oče, ki nas ima rad in nam daje
to, kar potrebujemo”. Ko Jezus v
evangelijih govori o molitvi, upo-
rablja paradoksalne in drzne pri-
mere, ker ve, da molitev preizkuša
način, kako gledamo Boga. “Lah-
ko bi rekli: 'povej mi, kako moliš,
pa ti bom povedal, v kakšnega Bo-
ga verjameš'”. Kdo je zame Bog?
Na to vprašanje ne moremo od-
govoriti z obrazcem, ki smo se ga
naučili pri nauku, “Bog ni obra-
zec, ampak vir našega bivanja,
smisel našega življenja, razlog za
vse”, čeprav se tega morda ne za-
vedamo. Je lažje iz njega narediti
malik ali ga imeti za oddaljenega
in skrivnostnega Boga ali ga ba-
nalizirati kot simpatičnega “ded-
ka” z belo brado. Jezus pravi, da
Bog je oče. In vsa njegova “navo-
dila”, kako naj molimo, govorijo
prav o tem, so nekak komentar k
očenašu: zato je ta molitev prava
sinteza naše vere. Bog je oče, ki
misli na nas in nam daje “dobre
stvari”. Zato ni potrebno, da se
vznemirjamo, in mu lahko zau-
pamo. Kristjan dobro pozna dra-
matičnost življenja, “hkrati pa ve,
da je v dobrih rokah”. Boga lahko
kličemo “oče”, ker smo po krstu,
torej po potopitvi v smrt in Jezu-
sovo vstajenje, Božji otroci. Sveti
Duh, ki prosi za nas, nas spremin-
ja v Božje otroke: kot taki smo
med seboj bratje. Zato ne molimo
samo “Oče”, temveč “Oče naš”,
saj je oče vseh, ne le kristjanov.
Zato moramo ljubiti vse, tudi so-
vražnike in preganjalce.
Kdor moli s pristno vero in to
jemlje resno, ga bo Bog uslišal!
“On dela vse stvari dobro, dovolj
mu je verna molitev: izpolnil jo
bo in povrnil še več”.
V četrti postni katehezi, ki je po-
tekala v stolnici v petek, 20. mar-
ca, pa je nadškof spregovoril o Je-
zusovi Materi Mariji, očetu Janeza
Krstnika Zahariji in starčku Si-
meonu, ki so s svojimi slavospevi
- Magnificat, Benedictus in Nunc
dimittis - hvalili Boga in pripo-
vedovali o njegovih velikih de-
lih. Gre za hvalnice treh oseb, ki
so zaslutile skrivnost Boga v de-
janju Njega, ki je posegel v nji-
hovo življenje. Ni šlo za “splošno
kontemplacijo”, ampak za zazna-
vo Božje logike v lastnem življen-
ju, za rdečo nit božjega načrta.
Vse tri molitve se začenjajo pri
konkretni osebi in se razširijo na
vse človeštvo, vso zgodovino.
Cerkev že več stoletij svetuje
omenjene tri hvalnice v ra-
zličnih trenutkih dneva: Bene-
dictus (Zaharijevo hvalnico) zju-
traj, Magnificat za večernice,
Nunc dimittis (Zdaj odpuščaš)
pa v sklepni molitveni uri. Prva
govori o “vzhajajočem soncu z
višave”, druga zveni kot zahvala
in refleksija, v kateri uvidimo “ve-
like stvari”, ki jih je v našem
življenju storil Vsemogočni, tretja
pa je ob koncu dneva prošnja, da
bi sklenili dan v miru in trajnem
zavedanju, da Bog še naprej delu-
je. Msgr. Redaelli je pripomnil, da
bi Benedictus lahko bil zelo pri-
merna hvalnica za mlade, Magni-
ficat za odrasle in zrele osebe, ki
odkrivajo Božjo logiko, povsem
drugačno od logike sveta, Nunc
dimittis pa molitev starejših oz.
tistih, ki so - tudi preko trpljenja,
grehov in protislovij - uvideli, ka-
ko Bog posega v njihovo življenje
in zgodovino ljudi. To so ljudje,
ki z milostjo Svetega Duha gleda-
jo na svet z očmi vere in upanja. /
DD
  etos konec januarja je
dramski odsek Prosvetnega
društva Štandrež s premie-
ro komedije Mrtvi ne plačujejo
davkov slovesno praznoval 50-
letnico bogatega delovanja.
To pomembno obletnico in
uspešno predstavo uprizarjajo tu-
di po drugih krajih. V marcu so
igro ponovili v Dekanih (7.3.), na
Kambreškem (8.3.), v Bukovici
(14.3.) in Slovenj Gradcu (15.3.).
V soboto, 21. marca, so imeli na-
povedano predstavo v Selah na
Koroškem, a so jo v zadnjem tre-
nutku zaradi bolezni v ansamblu
nadomestili z vedro igro Gremo
v teater, ki sta jo odigrala Majda
Zavadlav in Božidar Tabaj. Veliko
mladine in druge publike, ki je
napolnila farno dvorano v Selah,
L je z nav-dušenjem inodobravan-
jem sprejelo
tudi to na-
domestno
predstavo.
Uvodoma je
predsednica
domačega
kulturnega
društva Pla-
nina Pauli
Čertov poz-
dravila goste
in se jim
zahvalila za dolgoletno uspešno
sodelovanje, ki tudi njihovi
dramski skupini omogoča nasto-
pe na Goriškem. Damjan Paulin
je prikazal 50-letno prehojeno
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško 
Na dan žena so
obiskali Pušjo ves
  lani Društva slovenskih
upokojencev za Goriško
so si v nedeljo, 8. marca,
na dan žena, v velikem številu
ogledali zanimivosti naselja Pušje
vesi – Venzone. Strnjena naselbi-
na, obdana od leta 1258 z dvoj-
nim obzidjem in globokim jar-
kom, je bila že v preteklosti zaradi
svoje zempljepisne lege obvezna
prehodna točka raznih ljudstev in
stičišče kultur med severnim Ja-
dranom ter severno in srednjo
Evropo. Pušja ves je imela po-
membno trgovsko vlogo. Tu so
trgovci plačevali mitnino in pot-
niki prenočevali, kar je prineslo
Č določeno blagostanje. O tempričajo veličina katedrale sv. An-dreja in druge pa-
lače. Mestece se
prvič omenja pod
frankovsko pre-
vlado, v pisnem
viru “Clause de
Abintione” leta
923. To ozemlje je
kot Goriška prišlo
pod Oglejski pa-
triarhat, nato pod
goriško grofijo in
druge gospodarje.
Področje hrani ve-
liko kulturnozgo-
pot štandreške dramske družine
in poudaril pomen kulturnih iz-
menjav med Koroško in Primor-
sko, ki utrjujejo skupni kulturni
prostor. Sele in Štandrež so lahko
za zgled tega sodelovanja, ki se je
začelo že leta 1970 in se še vedno
krepi. Podčrtal je tudi podobnosti
nekaterih ključnih dogodkov.
Skoraj istočasno so odprli nove
župnijske prostore, ki so odločil-
no prispevali k obogatitvi kultur-
ne dejavnosti. V tistih časih, pred
petdesetimi leti, so imeli tako v
Štandrežu kot v Selah
duhovnike, ki so se
dobro zavedali vloge
kulturnih društev za
ohranitev slovenske
zavednosti in tudi du-
hovne bogatitve. V Se-
lah sta bila gospoda
Vauti in Matko, v Štan-
drežu pa Jožef Žorž.
Na prireditvi so bili
prisotni tudi predstav-
niki Krščanske kultur-
ne zveze iz Celovca.
Komedijo Mrtvi ne
plačujejo davkov ima-
jo na programu v Mo-
ravčah (28.3.), v nizu Iskrivi smeh
na ustih vseh v Kulturnem centru
Lojze Bratuž (16.4.), v Kobjeglavi
(18.4.) in v Briščikih (19.4.).
DP
dovinskih posebnosti. Udeleženci
izleta so po ogledu zelo presunlji-
ve multimedijske simulacije o po-
tresu leta 1976 z zanimanjem sle-
dili tudi vodenemu obisku muze-
ja “Tiere Motus” v palači Orgna-
ni-Martina, katedrale sv. Andreja
in bližnjega baptisterija/krstilnice.
Vodiča sta izčrpno in bogato opi-
sala celoten potek obnove meste-
ca in okoliških naselij z vseh zor-
nih kotov. V zgodnjih popoldan-
skih urah so se udeleženci odpel-
jali v bližnji hotel “Carnia”, kjer
so ob prijetni glasbi, plesu in do-
bri kapljici okusili domače dobro-
te. Po običajnem bogatem
srečelovu in podelitvi tradicional-
nih mimoz so se izletniki vrnili
nadvse zadovoljni domov. / (IN)
Ob 50-letnici štandreškega dramskega odseka
Jubilejna sezona z nastopi
v raznih krajih
Foto DP
Sveta Gora, 28.3.2004 - Ločnik, 28.3.2015 / 11. OBLETNICA
Dragi tata!
Vsem tvojim dragim se zdi, da se je
zgodilo včeraj, a že 11 let te ni več
med nami. Si in boš prav vedno v
najinih srcih in mislih, dokler bo nama
dano živeti. Lepo je bilo s teboj živeti,
za kar mislim, da je čisto za vsakogar,
ki je ljubil v življenju sedaj izgubljeno
osebo. Ljubi Bog naj ti da še vedno
večni mir in pokoj in večna luč naj ti
sveti in počivaj v božjem miru.
Blagoslovljene velikonočne praznike ti srčno želiva na onkraj
sveta, pa verjemimo vedno v Kristusovo vstajenje. Kristus je vstal,
aleluja, aleluja!
Zbogom!
Tvoja skoraj 90-letna žena Lojzka
in pa hčerka Marina
Sv. maša bo v ločniški cerkvi v ponedeljek, 30. marca, ob 19. uri.
V predrag spomin Alfredu Iermanu Nadškof Redaelli bo na oljčno
nedeljo, 29.3. , vodil ob 10.15
procesijo do stolnice, kjer bo
slovesna maša. V ponedeljek,
30.3. , bo ob 9. uri maševal v
podjetju SBE. V torek, 31.3. , bo
ob 8.30 maševal v podjetju
Fincantieri v Tržiču, ob 11. pa v
goriški bolnišnici. V sredo, 1.4. ,
bo ob 8.30 maševal v podjetju
Nidec ASI (nekdanja Ansaldo) v
Tržiču, ob 10.30 bo na
Kostanjevici vodil duhovno
obnovo za osebje ordinariata.
Na veliki četrtek, 2.4. , bo v
stolnici vodil krizmeno mašo ob
10. uri, ob 20. pa t. i. “in cena
Domini”. Na veliki petek, 3.4. ,
bo ob 15. uri obiskal goriški
zapor, ob 18. bo v stolnici pri
obredih, ob 20.30 pa bo vodil
mestni križev pot.
Goriška 26. marca 2015 7
Primorska poje 2015
Pevci so zapeli v Štandrežu
in Gorici
  rostorna, le-
pa in aku-
stična cerkev
v Štandrežu je bila
20. marca prizo-
rišče kakovostnega
koncerta tradicio-
nalne revije Pri-
morska poje. V
imenu Zveze slo-
venske katoliške
prosvete in Pro-
svetnega društva
Štandrež je prisot-
ne nagovorila Ti-
ziana Zavadlav, ki
je program tudi
povezovala. V na-
govoru je Silvan
Zavadlav, ki pa je
bil zaradi bolezni
odsoten, poudaril:
“Prepričan sem, da, dokler se
bomo pevci, dirigenti in po-
slušalci združevali za koncerte
in za vse, kar je s petjem pove-
zano, redne vaje, pa tudi
načrtovalne sestanke ali posve-
te, bo petje obstajalo in se gla-
silo po naših dvoranah, cer-
kvah in predvsem v naših
srcih. Pevska dejavnost ima
večplastno vlogo, od narodne-
ga osveščanja in utrjevanja na-
rodne pripadnosti do učenja
spretnosti petja in socialno-
P
združevalno vlogo, pa tja do
duhovnega poglabljanja in
končno kulturno-umetniškega
napredka”.
Nastopajoči zbori so v program
vključili skladbe od renesanse
Jakoba Arcadelta in Palestrine
do sodobnih mladih sloven-
skih skladateljev Ambroža
Čopija in Patricka Quaggiata.
Več kot dveurni koncert je gla-
sbeno in duhovno obogatil po-
zorne poslušalce, ki so za
dovršeno izvajanje nagradili
pevce s toplim aplavzom.
Prvi se je pred oltarjem pred-
stavil Idrijski oktet s hvalospevi
naši Materi Mariji. Ob sprem-
ljavi Iztoka Cergola na klavir in
flavtistke Lene Grošelj je oktet
vodila Elizabeta Lampe. Žup-
nijski zbor sv. Urbana iz Godo-
viča že dvajset let uspešno vodi
Tonja Lapajna Brenčič. Pod
umetniškim vodstvom Petre
Grassi je ženska vokalna skupi-
na Vikra z občuteno in
dovršeno interpretacijo ustva-
rila edinstveno razpoloženje
med poslušalci. Pevke te skupi-
ne so se pridružile drugim pev-
kam in nastopile v sestavi de-
kliškega zbora Kraški slavček
(na sliki zgoraj) , ki je prepričlji-
vo zapel pod vodstvom iste pe-
vovodkinje. Iz širše Tolminske
se zbirajo mladi člani komor-
nega zbora Musica viva, ki so
svoj lepi nastop osredotočili na
motive iz raznih psalmov. Na
klavir jih je spremljala Nika Ko-
vačič, vodila pa jih je Erika Biz-
jak. Iz Ilirske Bistrice se je v
štandreški cerkvi predstavil tu-
di dekliški komorni zbor Vox
Ilirica, ki je pod vodstvom Ele-
ne Sedmak in ob klavirski
spremljavi Snježane Pleše zapel
Kyrie, Glorio in Agnus Dei iz
mladinske maše Ambroža
Čopija. Številni mešani zbor iz
Postojne je z izbranim progra-
mom in odlično interpretacijo
lepo končal bogat večer zbo-
rovske sakralne glasbe. V spo-
red je uvrstil tudi delo mladega
in priznanega skladatelja, do-
mačina Patricka Quaggiata.
Zbor vodi Mirko Ferlan.
V nedeljo, 22. marca, pa je “Pri-
morska zapela” v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici. V
imenu organizatorjev je spre-
govorila predstavnica Zveze
slovenske katoliške prosvete
Monika Quaggiato, ki je zažele-
la tej množični pevski reviji, da
bi še naprej spodbujala naše
pevce, predvsem mlade, da bi
se izpopolnjevali in utrjevali
glasbeno in zborovsko kulturo,
ki v naši skupnosti opravlja ne-
nadomestljivo vlogo pri ohran-
janju in oblikovanju naše iden-
titete. Program je povezovala in
zbore predstavljala Sanja Vo-
grič.
Spored sta začela in končala
tržaška zbora. Prvi je stopil na
oder ženski cerkveni zbor Ro-
jan pod vodstvom Zulejke De-
vetak, zadnji pa ga je zapustil
moški zbor Stane Malič z
Opčin pod vodstvom Walterja
Lo Nigro. Oba zbora sta izvajala
dela skladatelja, ki vodi zbor z
Opčin. V ostalem delu sporeda
so se predstavili še pevci ljud-
skih pesmi KD Borjač pod tak-
tirko Katarine Šetinc, ženska
vokalna skupina Dekleta iz
Škofij, ki jih vodi Iva Dobo-
vičnik, moški zbor Lijak 1883
z Vogrskega, za katerega skrbi
Mojca Sirk. Razgiban je bil na-
stop naslednjih dveh zborov,
moškega Kras iz Opatjega sela
(Pavel Pahor) in ženskega Prem
pod vodstvom Vilka Majeriča.
Naslednji koncert revije Pri-
morska poje na Goriškem bo
29. marca v Kulturnem domu
Jožef Češčut v Sovodnjah ob
Soči.
PD
In memoriam 
Vanek Bertolini
  nožica lju-
di je v so-
boto, 21.
marca, pospremila k
večnemu počitku na
pokopališče v Mošu
Vaneka Bertolinija, ki
je v 54. letu starosti
prerano umrl v pone-
deljek, 16. marca, na
svojem domu.
Pogrebno mašo je v
farni cerkvi sv. Andre-
ja vodil goriški
nadškof msgr. Carlo Redaelli, ob
njem so stali Vanekov mlajši brat,
g. Franček Bertolini, duhovnik v
mariborski nadškofiji, bratranca p.
Ivan in p. David Bresciani, vaški
župnik msgr. Arnaldo Greco, naš
dekan Karel Bolčina in še nekaj
drugih duhovnikov. Mnogi so v
tem težkem trenutku očitno želeli
izkazati svojo bližino članom
družine, ki je bila na Goriškem in
drugje v prejšnjih desetletjih zna-
na ne le zaradi trgovinske podjet-
nosti, ampak tudi zaradi dejavno-
sti v življenju, gibanjih in ustano-
vah krajevne Cerkve. Mašniki so
se v molitvi spomnili tudi na med
božičnimi prazniki umrlega očeta
Walterja Bertolinija: njegova smrt
M je Vaneka, ki ježivel z njim, poseb-no prizadela in do
konca zdelala. Že
od mladosti je bil
namreč krhkega
zdravja in, kot je
povedal g. Franček
med homilijo, naj-
večkrat niso vedeli,
kako bi mu poma-
gali. Sedaj vedo, da
mu je molitev go-
tovo v veliko opo-
ro, je pripomnil. Na koncu žalnega
obreda, ki ga je s petjem spremljal
zborček ognjiščarjev, se je brata z
besedami, prežetimi z globoko ve-
ro, spomnila starejša sestra Chiara,
pa tudi nečaki Teresa, Lucia in Kim
so obudili žive spomine na strica,
ki je bil v svoji tenkočutnosti in do-
broti vedno posebno pozoren do
vseh nečakov. Takega - občutljive-
ga, z rahlo otožnim, a dobrim po-
gledom ter prijaznim nasmehom
- se bomo Vaneka spominjali vsi,
ki smo ga poznali. Naj v miru
počiva ob dragih starših in bratu
Jožeku! Vsem svojcem, zlasti se-
stram Chiari, Paoli in Mariji ter
bratoma Robertu in Frančku,
izražamo iskreno sožalje! / DD
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita na
Srečanje pod lipami v četrtek, 26.
marca. Gost večera bo teolog,
profesor in nekdanji nadškof v
Mariboru msgr. Marjan Turnšek, ki
bo podal duhovno misel za Veliko
noč. Srečanje, ki ga bo vodila
Martina Valentinčič, bo v komorni
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž ob 20. uri.
Svet slovenskih organizacij
obvešča, da je zasedanje deželnega
sveta sklicano za petek, 27. marca
2015, ob 17.30 v prvem sklicu in
ob 18. uri v drugem sklicu.
Zasedanje bo potekalo v prostorih
Inštituta za slovensko kulturo v
Špetru.
“Nora Gregor - Skriti kontinent
spomina”: Predprodaja vstopnic za
trijezično predstavo, ki bo odigrana
v Gledališču Verdi v Gorici 27. marca
ob 20.45, poteka tudi v Kulturnem
centru Lojze Bratuž (tel +39 0481
531445) in Kulturnem domu (tel.
+39 0481 33288) po znižani ceni
12 evrov.
SKRD Jadro iz Ronk prireja
enodnevni izlet s kosilom v
Ljubljano in Volčji potok v nedeljo,
29. marca. Za informacije in prijave
lahko pokličete na tel. 0481-
482015.
SCGV Emil Komel - Gorica in
društvo Arsatelier vabita na prvi
koncert 10., jubilejnih Snovanj.
Večer z naslovom Zvoki strun bo v
torek, 31. marca, ob 20. uri v cerkvi
Kristusa Kralja na Subidi (Plešivo).
Nastopili bodo znani glasbeniki,
člani žirije 7. mednarodnega
glasbenega tekmovanja in festivala
Svirél, pred njimi pa se bodo
občinstvu predstavile mlade
harfistke iz zasedbe Girotondo
d'Arpe junior, ki jih vodi Tatiana
Donis na SCGV Emil Komel. Vstop
je prost.
AŠZ Olympia-Gorica vabi na
Velikonočni prikaz dela... OLYMPIA
in CLASSIC v četrtek, 2. aprila 2015,
ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia
- Drevored 20. septembra 85 -
Gorica. Nastopajo: skupine Rhythm
& Dance, skupina Gymplay, skupine
Artistic Gym, skupine Show dance,
glasbena šola Komel.
PD Štandrež prireja ogled
Škofjeloškega pasijona v soboto,
11. aprila 2015. V Škofji Loki bo na
Pasijonu sodelovalo 900
nastopajočih in 70 konjenikov.
Odhod iz Štandreža je predviden ob
16.30, vrnitev ob 24. uri. Predstava
se začne ob 20. uri. Indikativna
cena (avtobus in vstopnina na
prireditveni prostor) je 25 evrov.
Prijave sprejema Vanja Bastiani (tel.
347 9748704).
Kulturni center Lojze Bratuž
sporoča, da je še nekaj mest na
razpolago za ogled baleta Labodje
jezero v Ljubljani 24. aprila 2015 ob
18. uri. Odhod iz Kulturnega centra
Lojze Bratuž ob 16. uri. Vse
informacije na tel. 0039 0481
531445 od 8.30 do 12.30 ali na
email: info@centerbratuz. org
Prosvetno društvo Štandrež prireja
šestdnevni društveni izlet v
Makedonijo od 21. do 26. aprila
2015. Prvi dan Štandrež-Niš; drugi
dan Niš-Skopje-Ohrid; tretji dan
Ohrid-Sv. Naum-Ohrid; četrti dan
Ohrid-Bitola-Prilep-Kavadraci-
Skopje; peti dan Skopje-Kanjon
Matka-Beograd; šesti dan Beograd-
Štandrež. Za podrobne informacije
lahko pokličete na tel. št. 0481
20678 (Božo) od 12. do 14. ure in
na 347 9748704 (Vanja).
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz
Rožne Doline, s postankom na
Kozini za tržaške romarje. Pozno
popoldne bodo romarji že v
Medjugorju. Naslednja dva dni sta
posvečena krajem prikazovanja in
bogoslužju ter obisku dobrodelnih
ustanov. Odhod domov bo v
ponedeljek, 11. maja; prihod je
predviden v večernih urah. Vpisi do
zasedbe avtobusa pri g. Darku
(0039)3703201305, pri g. J.
Markuži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za
slovenske romarje 05/3022503.
Za romarje iz Slovenije in Italije
veljavna osebna izkaznica.
Društvo “Camillo Medeot”
organizira ogled milanskega Expo-
ja, in sicer v soboto, 27., in nedeljo,
28. junija 2015. Cena 150 evrov.
Za informacije in vpis (do 15. marca
2015) lahko pokličete: Carlo
(349/6429272) ali Roberto
(348/3015564) ali Enzo
(348/4056522).
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
Novim glasom v Nemčijo, v dolino
reke Ren in Vestfalijo. Potovanje bo
od 9. do 15. junija letos. Odhod iz
Trsta in Gorice z avtobusom do
letališča Brnik, nato z letalom za
Zürich do Frankfurta ob Majni, nato
z avtobusom obisk znamenitih in
zgodovinskih mest Frankfurt ob
Majni, Köln, Aachen, Bonn in druga
mesta. Za potovanje je potrebna
veljavna osebna izkaznica za
inozemstvo. Vpis do konca marca
na sedežu Novega glasa v Gorici in
Trstu ter pri g. Markuži
(040/229166).
Ob 50-letnici slovenskega
goriškega skavtizma se pripravlja
spominska razstava. Prosimo vse
aktivne in nekdanje člane, ki hranijo
in bi lahko ponudili zanimivo
skavtsko gradivo, da to javijo
pripravljalnemu odboru na tel. št.
338-7501181 (Tamara) ali 347-
5329299 (Marko). Zahvaljujemo se
za sodelovanje.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Darovi
V spomin na najinega moža in
očeta Alfreda Iermana iz Ločnika ob
11. obletnici smrti darujeta žena
Lojzka in hčerka Marina 30 evrov
za Sveto Goro.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 27.3.2015 do 2.4.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 27. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 28. marca (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 29. marca (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 30. marca (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Iz krščanskega sveta - Novice iz
naših krajev - Obvestila.
Torek, 31. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 1. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Jezus
v času - Izbor melodij.
Četrtek, 2. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
  V organizaciji ŠZ Soča
Odbojkarska nedelja
za najmlajše
SOVODNJE 
  dbojka je ena od bolj
priljubljenih
športnih panog v
naši narodni skupnosti. To
se pozna na članski ravni, pa
tudi na mladinski in otroški.
ŠZ Soča iz Sovodenj je na
tem področju dejavna že več
kot 30 let, v “odbojkarsko
vzgojo” najmlajših pa ves ta
čas vlaga veliko truda.
V nedeljo, 29. marca, bo v
svojem rednem delovanju
ŠZ Soča priredila tudi
odbojkarski turnir za
najmlajše v domači
telovadnici v Sovodnjah.
Nedeljsko odbojkarsko
popoldne spada v sklop
pokrajinskih turnirjev
mikro in miniodbojke.
Pokrovitelji turnirja so
Fundacija Goriške
O hranilnice, Zadružnakreditna banka Doberdob -Sovodnje in ZSŠDI, ki je tudi
soorganizator turnirja. Od
14.30 do 16.00 se bodo na
parketu pomerili
mikroodbojkarji (otroci,
rojeni med 2007 in 2009),
od 16.00 do 17.30 pa bodo
pod mrežo stopili nekoliko
starejši vrstniki, rojeni med
letoma 2003 in 2007.
Gostitelj, ŠZ Soča, se bo
predstavil z več ekipami: 15
najmlajših odbojkarjev in
odbojkaric redno trenira
dvakrat tedensko že celo
sezono pod strokovnim
vodstvom trenerja Roka
Černeta. Organizatorji
pričakujejo skupno
udeležbo približno 80 otrok.
AČ
Moški zbor Stane Malič z Opčin pod vodstvom Walterja Lo Nigra (foto DP)
Foto DP
Kultura26. marca 20158
Slovenci v Zagrebu
Obisk Borisa Pahorja
  Trstu živeči zamejski pi-
satelj in akademik Boris
Pahor je na pogovor-
nem večeru v Slovenskem do-
mu v Zagrebu spregovoril o
svoji bogati osebni zgodovini
in podal nekaj aktualnih raz-
mišljanj. Med drugim je izrazil
razočaranje nad odnosom slo-
venske prestolnice Ljubljane do
Slovencev v zamejstvu in po
svetu.
Pahor, ki ga je zelo zaznamova-
la taboriščna izkušnja, kar je tu-
di opisal v svojih delih, je na go-
stovanju v Zagrebu poudaril, da
segajo začetki fašizma v čas
pred l. 1920, ko so zažgali slo-
venski Narodni dom v Trstu.
Dogodku je bil priča kot sedem-
letni deček in ta slika je močno
zaznamovala njegovo življenje
in književnost.
Kot pomembnega pisatelja so
ga najprej prepoznali v Italiji in
Franciji, šele potem tudi v Slo-
veniji.
Pahor, ki bo letos avgusta obe-
ležil 102 leti, je kritiziral odnos
Ljubljane do Slovencev, ki živi-
jo v zamejstvu: “Ljubljana kot
glavno slovensko mesto je
ničla. Nekaj da za pomoč kul-
turi, hvala lepa, a se ne zaveda,
da del ljudi, ki živi v zamejstvu,
sodi v slovensko usodo”.
Kot je pojasnil, se predstavitev
knjig v Italiji živečih Slovencev
v prestolnici udeležijo le Pri-
morci iz Gorice, Trsta in Krasa,
ki živijo v Ljubljani, ostali pa
ne. “Ljubljana nima narodne
zavesti, razen ko je kakšna no-
gometna tekma, ko hodijo oko-
li z zastavami in kričijo”, je do-
dal.
Ocenil je, da ima Slovenija zgo-
dovino, ki je tudi evropska, a se
Slovenci tega dela zgodovine
ne zavedajo. Od njega se dodat-
no oddaljujejo s tem, ko pona-
vljajo, da so majhen narod.
Poudaril je, da je treba v global-
nem svetu nujno izpostaviti po-
membnost domovine. Če ni-
maš svoje domovine pred tem,
ko govoriš, da imaš svet za do-
movino, nisi vreden nič, je za-
trdil.
Dodal je, da se je nacionalna za-
vest začela utrjevati s pojavom
romanticizma kot spoštovanje
lastnega bistva, jezika, kulture,
tradicije in nacije, medtem ko
je nacionalizem prišel s fašiz-
mom in nacizmom.
Na vprašanje, ali se na
Hrvaškem pod krinko domol-
jubnega nacionalizma znova
zbuja latentno ustaštvo ter ali
obstaja podobna nevarnost tu-
di drugje v Evropi, je odgovoril,
da je nevarnost v tem, da bi
ljudje nasedali temu, ter opozo-
ril na moč fašistične propagan-
de.
Kot nasprotnik vseh totalitar-
nih sistemov, kot so fašizem,
nacizem in komunizem, je oce-
nil, da se je vseskozi obdržala
četrta diktatura - kapitalizem.
Po njegovem mnenju je sovjet-
ski model komunizma uničil
socializem kot idejo, ki bi lahko
nasprotovala kapitalizmu.
Zavzel se je za skandinavski mo-
del socialne države, v katerem
obstaja dogovor med delodajal-
ci, sindikati in državo. Pojasnil
je, da bi se v takem modelu ka-
pital nemoteno obračal, delavci
bi imeli dovolj za normalno
življenje, država pa bi lahko
skrbela za zdravstvo, šolstvo in
vse ostalo, kar potrebuje.
Pahorja je uvodoma predstavila
literarna zgodovinarka Tatjana
Rojc, ki je o njem napisala mo-
nografijo Tako sem živel. Pogo-
vorni večer v Slovenskem do-
mu je vodila novinarka Tanja
Borčić Bernard.
Pahorjev najslavnejši roman
Nekropola, v katerem se spo-
minja časov, preživetih v naci-
stičnih taboriščih, je bil leta
2012 preveden tudi v hrvaški
jezik.
V
Oljki
Drevo, rastoče v vinskem bregu,
lepó rastoče v belem snegu,
oj drago oljkovo drevo,
pozdravljam te srčnó, srčnó!
/.... /
In glej, iz vode se sušeče
drevo priraste zeleneče,
golobček bel se nanj spusti,
na drevu kljuva, kljuva, pika,
in ko z drevesa odleti,
v rdečem kljunu zelení
mu oljkova mladika.
Kako je pač brodar vesel
goloba z vejico sprejel!
To vejo z oljčnega drevesa
so do človeškega rodu
poslala ublážena nebesa
v poroštvo sprave in miru. -
Miru simbol si tudi nam! -
Glej, prišla oljčna je nedelja,
in polne srčnega veselja
vrvijo trume v božji hram.
Odrasle zreš in otročiče
nesoče oljkove snopiče,
če ne, mladike oljčne vsaj,
svetišče zdi se oljkov gaj.
Skoz okna sonce božje lije
v ta gaj svoj zlati žar z nebes,
a bolj še sreče sonce sije
otrokom z lic in iz očes
skoz senco oljkovih peres.
Pristopi starček sivolas
in blagoslov nebeški kliče
njegov srčnómoleči glas
na oljčne veje in snopiče.
O, naj te oljke, kjer bi bile,
bi blagoslov in mir delile.
Da, oljkove mladike te
mir bodo in blagóst rodile,
ko hiše, vrte in poljé
blagoslavljaje pokropé.
/... /
Simon Gregorčič (1844 - 1906)
Pred nami je cvetna ali oljčna nedelja, praz-
nik cvetja, oljčnih in palmovih vejic, buta-
ric. Narava se prebuja in ponuja zelene
brstiče in mladike pomladi, pridne roke pri-
pravljajo oljčne vejice, okrašene s svetimi
podobicami ali olepšane z napisom pax. Po
blagoslovu jih bomo obesili na stene do-
mov in ob tem bodo marsikomu privreli v
spomin verzi veličastne pesnitve Oljki. Mor-
da jo kdo zna (vsaj deloma) na pamet,
čeprav vsega skupaj šteje kar 136 verzov! Ni
moja navada odbirati samo nekatere dele
pesmi, toda zaradi dolžine naj bo tokrat na
vpogled le dobra tretjina te motivno in slo-
govno bogate Gregorčičeve ode. Gre za eno-
kitično, vendar vsebinsko večdelno svobod-
no pesniško kompozicijo, v kateri se nam
ponuja izredno bogastvo retoričnih in gla-
sovnih figur.
Pesem se - podobno kot, recimo, Soči, Na
potujčeni zemlji idr., začenja z apostrofo ali
nagovorom. V uvodnem delu se drevo oljke
v prispodobah predstavlja kot vir zdravilno-
sti, svetlobe, zlasti pa kot simbol miru. Naj-
prej se plastično zarisuje podoba lepo ra-
stočega drevesa v belem snegu, po vesol-
jnem potopu, ko se voda umakne, pa iz
nje... drevo priraste zeleneče, / golobček bel
se nanj spusti. Verza... v rdečem kljunu ze-
lení/ mu oljkova mladika. / zaokrožata pou-
darjeno barvitost pesniškega slikanja, ki ga
v nadaljevanju toplo obarva zlati žar z ne-
bes. Sončna svetloba se razliva skozi okna
na odrasle in otroke, ki vrvijo v božji hram.
Njihova obličja ožarja sonce sreče, resnob-
nost in obrednost trenutka pa uteleša du-
hovnik, starček sivolas, z blagoslovom
oljčnih mladik in snopičev. Ozračje in no-
tranjščina cerkve sta prepojena s sončno
energijo, blagoslovljene oljke pa naj kot po-
rok blagosti in miru ponesejo blagoslov ta-
ko med ljudi kot v naravo, med hiše, vrtove
in polja. Kakšen smisel za barve, za detajle,
kakšen občutek za duhovnost!
Naj bo podoba plodnosti, sprave in miru,
ki ga predstavlja oljka, podoba radostne
cvetne nedelje (Gregorčič sicer v nadalje-
vanju opozarja tudi na druge značilnosti ol-
jke, ki naj varuje pred nevihto, pred hudo
uro, pri kropljenju pa spremlja na zadnjo
pot).
Oda Oljki je kljub dolžini primerna za di-
daktične izzive: včasih sem predlagala njene
verze dijakinjam in dijakom kot izhodišče
za likovno ponazoritev. Učilnico so kasneje
popestrili z izvirnimi grafičnimi prikazi in
ilustracijami, nastalimi po branju ter inter-
pretaciji pesmi. Učne ure slovenščine so lah-
ko resne in zabavne obenem, večina dijaštva
namreč veliko raje riše, ilustrira, kot piše.
Ker smo brale Gregorčiča zvečine v času
med pepelnico in veliko nočjo, so me dija-
kinje razveselile tudi z vejicami iz domačega
oljčnika, kjer je ravno poteklo obrezovanje
oljk. Preprosto in stvarno...
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
  ako vzklika in bodri vse
nas postarani Jerman ob
koncu predstave Hlapci,
ki so jo kot produkcijo Sloven-
skega stalnega gledališča Trst
premierno obžarile odrske luči
v veliki dvorani tržaškega Kul-
turnega doma v petek, 20. mar-
ca 2015, v kar koreniti priredbi
in dramaturški obdelavi Milana
Markovića Matisa, dramaturga
in dramatika, čigar drame so
prevedene v slovenski, angleški
in nemški jezik in je zanje prejel
razne nagrade, in v popolnoma
novem, nevidenem interpreta-
cijskem branju in postavitveni
zamisli režiserja Sebastijana
Horvata, enega izmed sedanjih
iskateljsko najbolj pronicljivih
režiserjev na Slovenskem. Dra-
ma Hlapci, ki jo je Ivan Cankar
(1876-1918) napisal l. 1910 in v
kateri “se motiv političnega bo-
ja proti liberalizmu in klerika-
lizmu prepleta z osebnimi mo-
tivi krivde očiščenja in novega
življenja”, nosi v sebi neverjet-
no aktualno sporočilo in opo-
zorilo, da smo še vedno hlapci
vsi, ki nam manjka pogum, da
bi se uprli komurkoli in čemur-
koli in bi s tem vsaj poskušali
spremeniti družbenopolitične
razmere. Preveč nemočni smo,
da bi kaj ukrepali, ali pa nam
“status” ponižnih ali priliznje-
nih hlapcev prinaša “bolj” la-
godno življenje, da utišamo svo-
jo vest in potlačimo svoje pre-
pričanje ter oportunistično sle-
dimo smeri, v katero piha veter,
ne da bi se upirali in ne da bi
tvegali propada, kot ga je Can-
karjev Jerman. Režiser Horvat je
sicer konceptualno uprizoritev
in tudi lik nekonformističnega
Jermana vezal na zadnje, peto
dejanje, kjer prihaja v ospredje
Cankarjeva etična ideja. Cankar-
T jevi Hlapci, ki jih avtor zaradicenzure oblasti ni nikdar videlna odru, so dočakali prvo upri-
zoritev prav v Narodnem domu
v Trstu l. 1919. Sedaj, skoraj sto
let kasneje, so jo spet doživeli v
tržaškem slovenskem kultur-
nem hramu, na obrobju ”slo-
venskega sveta”. Vsebinsko so
Hlapci vezani na figuro in uso-
do učitelja-idealista iz Cankarje-
vega romana Martin Kačur.
Cankar je to temo v Hlapcih po-
vezal s političnimi boji iz l.
1907, ko so na volitvah zmagali
kandidati klerikalne stranke, kar
je pisatelju samemu prineslo ne-
gativne posledice. Režiser Hor-
vat je ob Matisovi priredbi lik
Jermana “razdvojil” in zdi se, da
je Cankarjevo besedilo tokrat
priredil prav za vrhunskega, le-
gendarnega, samosvojega igral-
ca Radka Poliča- Raca, dolgo
vrsto let enega od stebrov lju-
bljanske Drame, ki se je na svoji
dolgi in uspešni igralski poti, na
kateri je obredel tudi tuje odre,
večkrat soočal prav s tema dve-
ma Cankarjevima likoma. Polič
pooseblja, seveda po Matisovi
in Horvatovi adaptaciji, Jerma-
na v zrelih letih, ko se mu v za-
vest in srce vrača iskra mlado-
stniškega upora, ki želi zagoreti
in k uporu spodbuditi ostale
ljudi. A, ironija usode: teh ljudi
ni! Kot se to zgovorno pokaže,
po vznesenih Jermanovih bese-
dah, “da nismo hlapci”, ob
praznih sedežih v dvorani, kjer
je na delu le čistilka! Horvat je
namreč poleg nove tematske
osvetlitve drame poiskal tudi
postavitvene novosti. Prvi pri-
zor v čisto sodobnem slogu
odigrajo igralci na odru, na
samo rahlo privzdignjeni pe-
dani, kjer je vse razmetano
kot po živahnem praznovan-
ju politične (?) zmage, po ka-
terem je pač treba vse pome-
sti (zelo pomemljive so metle
v beli modri in rdeči barvi!!)
in seveda na novo tudi urediti
ideje: saj “si bo narod pisal
usodo sam”! Po tem prizoru
in po razgibanem plesu na mo-
derno glasbo (avtor Drago Iva-
nuša, ki je spisal več kot 150
skladb za gledališče in 10 za fil-
me), medtem ko odrski delavci
pripravljajo novo prizorišče, se
prikaže Jerman oz. igralec Polič,
ki naj bi igral Jermana. Po krat-
kem “povzetku” znane vsebine
Hlapcev povabi gledalce, naj se
pomaknejo na oder. Sprva je
premierna publika malce neje-
verno poslušala njegove besede,
potem pa se preselila na strme
tribune, nameščene na dnu
odra, da bi od tam spremljala
dogajanje najprej za zaprtim za-
storom ob tehtnem Jermano-
vem- Poličevem razpredanju
misli o gledališču, o uporu, na-
rodu, ki se upira po ulicah, in o
tem, kako smo se Slovenci borili
proti socializmu in ga rušili, bo-
reč se za kapitalizem, nazadnje
proti temu ponovno za
socializem … Ko se zastor
odpre, se v opredeljenem
scenskem okvirju, ovit v
“sanjsko megleno
tančico” prikaže ne-
kakšen izsek iz “klasične”
postavitve Cankarjeve
drame, ko mladega Jer-
mana obišče župnik in ga
ljubeča mati svari pred
nepremišljenimi dejanji.
Vse to je kot nekak pre-
blisk v mislih ali prividu sprem-
ljal “starejši” Jermanov alter
ego. Horvatova zamisel postavi-
ti tudi gledalce na oder je zani-
miva, ker jih nekako vključi v
sam potek dogajanja in v bližnje
soočanje z razpredanjem vsebi-
ne. Sicer ni ravno izvirna, saj
smo gledalci že večkrat sprem-
ljali odrsko dogajanje na samem
odru. S praktičnega oz. teh-
ničnega vidika pa je ta rešitev
vprašljiva. Čeprav je železna tri-
buna kar strma, gledalci v višjih
vrstah nimajo celotnega pogle-
da na odrsko prizorišče in tudi
glas iz igralčevih ust se porazgu-
bi v prostoru, da gledalcem uide
marsikatera tiše izgovorjena mi-
sel – (na premieri so si navzoči
pomagali z branjem italijanskih
nadnapisov, a to ni nikakršna
rešitev!!). Res prava škoda, da
zaradi tega gledalčevo uho ni v
celoti dojelo zadnjega vsebinsko
prodornega Jermanovega govo-
ra, ki se izteče z več kot
kančkom ironije ob pogledu na
praznino v dvorani: dobre misli
naletijo pač zmeraj na gluha
ušesa!!
Hlapci v Horvatovi režijski po-
stavitvi ohranjajo Cankarjev
ostri kritični naboj, saj kljub
režiserjevemu avtorskemu pri-
stopu je Cankarjeva misel o
uporu zmeraj v ospredju, in si-
cer v skupnem uporu proti
“hlapčevanju”. Polič je v tem
kontekstu odličen Jerman s svo-
jimi igralskimi značilnostmi,
čeprav se tudi pri njem, kot nek-
daj izredno živem, samosvojem
igralcu, polnem prekipevajočih
strasti in življenjskih sokov - na
filmskem posnetku ga vidimo v
vsem njegovem žaru kot mlade-
ga igralca v isti vlogi – poznajo
minevajoča leta. Jermana v cve-
toči mladostni dobi je odigral
Romeo Grebenšek v klasičnem
delu predstave v prizoru, ko pri-
de k njemu na obisk župnik in
se mu bliža pot v “izgnanstvo na
Goličavo”. Ob njima so ostale li-
ke po režiserjevi viziji osvetlili
igralci Maja Blagovič - Jermano-
va mati, Nikla Petruška Panizon
- Lojzka, Luka Cimprič - Pisek,
Iztok Drabik Jug - nadučitelj, Ti-
na Gunzek (ki nadomešča v tej
sezoni Laro Komar) - Anka, Pri-
mož Forte - Kalander. Poleg teh
predstavo sooblikuje še tercet
mladih igralcev iz Tržaške, Pa-
tricija Jurinčič - Minka, Matija
Rupel - Komar, Jure Kopušar -
župnik. Predstava nosi v sebi
mednarodnega duha, saj so pri
njeni uresničitvi sodelovali sce-
nograf Jürgen Kirner iz Berlina
(posebno dognan je njegov sce-
nografski poseg v klasičnem pri-
zoru drame), Belinda Radulović,
ki je ustvarila čudovite stilne ko-
stume, odslikavajoče dobo v
začetku 20. stoletja v temnih
barvnih odtenkih, in ravno tako
učinkovito brezčasne kostume,
v katere so oblečeni igralci v
prvem delu predstave.
Želja mnogih režiserjev je po
svoje reinterpretirati besedila iz-
branega avtorja in po možnosti
poseči v sam tekst, kot je to na-
redil Sebastijan Horvat. Gleda-
lec pa se ob tem sprašuje, zakaj
je vse to tako potrebno, če že
sam dramatik pove bistvene mi-
sli, katerih sporočilo je veljavno
za vse čase, tudi za današnje v
tej naši za vse slepi, še vedno
hlapčevsko naravnani domovi-
ni.
Iva Koršič
SSG Trst / Premiera: Hlapci 
“Nismo hlapci!”
Romeo Grebenšek kot mladi Jerman
Radko Polič - Rac, Jerman
Kultura 26. marca 2015 9
Novi razstavi in prenovljena okolica gradu
Dobrovo vabijo
S pomladnimi meseci se v Goriških Brdih začenja bogato dogajanje tako
na kulturnem kot na športnem področju. V ta namen so odprli prenovljeno
okolico gradu Dobrovo ter dve razstavi - stalno postavitev Meštirji v Brdih
in vzporedno razstavo Iz nonine skrinje: razstava tekstilnih izdelkov iz
zbirke družine Darinke Sirk.
Namen razstave je predstaviti številne obrti, ki so v preteklosti obstajale
v Goriških Brdih, zlasti skozi nekoč tipične briške izdelke, ki so jih ti obrtniki
izdelovali, je ob novinarski konferenci povedala avtorica postavitve Tanja
Gomiršek.
“Poglejmo na primer kovače - ti so bili prisotni povsod po Sloveniji, vendar
so konkretno le tu v Brdih izdelovali t. i. makino za polento. Značilna
izdelka za ognjišča sta bila tudi grdela in trpiš, ki so ju nekoč uporabljali
ob ognjiščih. Ta razstava tako predstavlja na eni strani preteklost Brd in
na drugi strani specifičnost Brd”, je povedala Gomirškova.
Etnološka zbirka družine Darinke Sirk, katere del je v letošnjem letu na
ogled na gradu Dobrovo, je nastajala več desetletij, Sirkova jo še vedno
dopolnjuje. V njej prevladujejo kuhinjski in gospodinjski predmeti, zbira
pa tudi sakralne predmete in stare knjige. V njihovi hiši je mogoče videti
zbirko pristnih kosov starega pohištva, kar precej je še kmetijskih in
obrtniških pripomočkov.
Posebno mesto v zbirki pa zavzemajo staro spodnje perilo, posteljnina in
vezenine, ki pripovedujejo zgodbo o pretekli oblačilni kulturi in notranji
opremi v Brdih.
Nadstrešek ob dobrovskem gradu je bil postavljen v sklopu evropskega
čezmejnega projekta Zbor zbirk, v sklopu katerega so na Raziskovalni
postaji ZRC SAZU Nova Gorica skupaj s partnerji popisali kar 34 različnih
zbirk, obnovljenih je bilo šest različnih prireditvenih prostorov na obeh
straneh zahodne slovenske državne meje ter deset različnih zbirk, je
povedala vodja projekta Špela Ledinek Lozej.
Za projekt so pridobili okoli milijon evrov evropskih sredstev, končuje pa
se z odprtjem prenovljenih objektov in zbirk v tem mesecu.
Goriška Brda
  red nekaj tedni smo v No-
vem glasu objavili temel-
jito poročilo o srečanju
ob kavi v Katoliški knjigarni.
Vsebina srečanja je bila knjiga
novinarke Jasne Kontler – Sala-
mon z naslovom Za resnico do
zadnjega diha. Avtorica je v njej
sestavila zgodovino slovenskega
doma Korotan na Dunaju na po-
dlagi dokumentov in pogovorov,
ki jih je imela z njegovim ustano-
viteljem p. Ivanom Tomažičem
(umrl je februarja lani). Na
srečanju je bil prisoten tudi rav-
natelj Slovenskega znanstvenega
inštituta na Dunaju Vincenc
Rajšp. Predmet goriškega srečanja
je na podlagi knjige bil kritičen
odnos, ki ga je p. Tomažič svojčas
imel do Mohorjeve družbe v Ce-
lovcu, nekdanje lastnice Korota-
na. Pater meni, da ga je Celovška
Mohorjeva postavila ob stran, da
bi lahko strukturo upravljala zgolj
v luči komercialnih načel.
K pogovoru smo povabili zato
Karla Hrena, ravnatelja Celovške
Mohorjeve družbe, da bi nam po-
jasnil svoje stališče.
V Novem glasu je bil objavljen
prispevek, v katerem so določene
reči, ki ne držijo. Ne more biti, da
se objavljajo take netočnosti in se
Celovški Mohorjevi družbi pod-
tikajo reči, ki niso resne, na pri-
mer to, da je skomercializirana
struktura.
Katere naj bi bile te netočno-
sti?
Celovška Mohorjeva družba ima
zelo razvejeno dejavnost, ki sega
tudi do Dunaja, kjer vodi dom
Korotan. Ta dom je bil svojčas v
lasti Celovške Mohorjeve družbe,
danes je njegova lastnica Republi-
ka Slovenija. Kot sem že povedal,
je Celovška Mohorjeva družba
njegova upraviteljica. V Korotanu
domujejo predvsem študenti: te-
nutno jih je 45. Poleg tega dom
razpolaga tudi s hotelsko ponudo
s 23 sobami. Dohodki te hotelske
dejavnosti krijejo operativne
P
stroške za vzdrževanje in upra-
vljanje celotnega doma. Gre za
dobro simbiozo obeh duš sedan-
jega Korotana, in to na način, ki
ga je pred mnogo desetletji uve-
del p. Tomažič in smo ga pri Mo-
horjevi ohranili do danes. Trditev
torej, da je Korotan danes le hotel,
sploh ne drži: ponavljam, da je
pretežni del Korotana tudi danes
namenjen študentom. Od skup-
nih 45 gostov je danes nastanje-
nih 31 Slovencev, kar pomeni, da
je dom hkrati zbirališče slovenske
študentske scene na Dunaju. Po-
leg tega ima v Korotanu svoj se-
dež tudi Slovenski kulturni cen-
ter, kjer redno potekajo priredit-
ve, ne nazadnje tudi pred nekajd-
nevi, ko sta se ‘vernisaže’ ude-
ležila tudi nuncij v Avstriji in
nuncij v Ruski federaciji, Slove-
nec msgr. Ivan Jurkovič. Korotan
skratka sploh ni gola komercialna
dejavnost!
Zakaj pa je p. Tomažič bil tako
kritičen do nove politike, ki jo
je Mohorjeva družba uvedla
pri upravljanju Korotana?
Nedvomno ima p. Tomažič velike
zasluge za to, da je ta dom v 60.
letih nastal. Pater je dolga leta
dom tudi vodil, Celovška Mohor-
jeva družba pa je bila njegova la-
stnica. Dodati pa moram, da je bil
stil, s katerim je upravljal dom,
problematičen. Pred časom sem
na starodavni fotografiji Korota-
na na njegovem pročelju bral na-
pis ‘Poljubljati prepovedano’. P.
Tomažič je strogo ločeval pri na-
mestitvi fantov in deklet. Vendar
že v sedemdesetih letih tak način
ravnanja ni bil več ustrezen. Od-
nosi med patrom in študenti v
domu so se čedalje kvarili, dokler
ni naša ustanova v osemdesetih
letih prevzela tudi upravljanje Ko-
rotana. Tedaj so morda nastala tu-
di nekatera nesoglasja, morda tu-
di kasneje ob sanaciji doma. Ver-
jamem, da so morda bili v ozadju
konflikti na popolnoma drugih
relacijah in da so nekateri hkrati
skušali zlorabljati že ostarelega
človeka in so ga obenem
tudi v svoje namene in-
strumentalizirali … Me-
nim, da tako ravnanje ni
korektno. Na vlogo, ki jo
je p. Tomažič imel, lahko
gledamo z različnih zor-
nih kotov. Podčrtujem:
nesporno gre patru pripi-
sati veliko zaslugo, da je
dom nastal, hkrati pa je
tudi nesporno to, da je bil
način, ki ga je imel pri vo-
denju Korotana, proble-
matičen in ni bil več času
ustrezen.
Na koga mislite, ko pra-
vite, da so nekateri na-
mene patra instrumen-
talizirali?
Pred letom dni sem prev-
zel opravljanje Celovške
Mohorjeve družbe. Zaradi
te časovne diskriminante
je moj pogled usmerjen predv-
sem v prihodnost. Vem pa, da so
glede Korotana in glede Sloven-
skega znanstvenega inštituta, ki
je domoval v Knafljevi ustanovi,
bili nesoglasja in razprtije ter – po
moji oceni – cela vrsta nepotreb-
nih konfliktov. Ob nastopu svo-
jega položaja sem sklenil, da bom
s takimi odnosi prekinil in po-
ložaj izboljšal. Poudarjam, da
nočem biti razsodnik preteklih
dogodkov. Podčrtujem pa, da
imamo Slovenci na Dunaju neko
ustanovo, ki dobro deluje: dom
Korotan je prvenstveno namen-
jen študentom in je ob hotelski
dejavnosti hkrati tudi kulturno
središče; obenem ne gre pozabiti
na Knafljevo ustanovo in na Kna-
fljevo hišo, v kateri je na-
meščenih tudi več kot dvajset slo-
venskih študentov. Tu ima svoje
prostore ljubljanska univerza in
ZRC SAZU. Obe poslopji sta bili
svojčas preurejeni in so lahko da-
nes Slovencem v ponos. Poleg te-
ga deluje na Dunaju tudi Klub
slovenskih študentk in študen-
tov.. Edina šibkost, ki jo na Duna-
ju poznamo, je ta, da so slovenski
dejavniki med sabo preveč skre-
gani, kar škoduje delovanju vseh
teh struktur. Moj cilj je, da bi
omenjene razprtije presegli in da
bi zedinili moči vsi dejavniki, ki
si željo nadaljnji razvoj slovenskih
ustanov v avstrijski prestolnici.
Zakaj niste sprožili sodnega
postopka, če ste menili, da ne-
katera stališča v knjigi ne od-
govarjajo resnici?
V knjigi te tematike niso tako ek-
splicitno zapisane, kot v članku v
vašem časopisu, ki obravnava go-
riško srečanje z avtorico. V knjigi
na primer ni tako jasno zapisano,
da bi bil Korotan samo še hotel.
V članku je vključenih tudi nekaj
drugih zadev, ki niso korektne.
Na primer?
Denimo trditev, da je Slovenski
znanstveni institut preplačal na-
jemnino prostorov v Korotanu.
To sploh ne drži. Obratno je bilo!
V okviru poravnave smo se do-
menili, da se bo Institut odselil,
in umaknil je tudi tožbo glede
ustreznosti najemnine. Skratka:
glede teh vprašanj se ne bom
pravdal in po mojem mnenju se
sodni korak v tem primeru pre-
prosto ne izplača. Komuniciranje
Ljubljana / Muzej novejše zgodovine
Letos razstava o poti
domov z bojišč
  Muzeju novejše zgodo-
vine Slovenije pripra-
vljajo obsežen razstavni
projekt Pot domov, s katerim
bodo obeležili 100-letnico
začetka bojev ob Soči in 70-let-
nico konca druge svetovne
vojne. Osnova projekta so
zgodbe o vrnitvi Slovencev z
bojišč in taborišč po Evropi in
zunaj njenih meja.
Kot je na novinarski konferen-
ci povedal Marko Štepec iz
Muzeja novejše zgodovine Slo-
venije, so vojne prebivalce slo-
venskega ozemlja v 20. stoletju
pomešale po številnih bo-
jiščih, ujetniških, begunskih
in izgnanskih taboriščih po
Evropi in izven nje. V vojnah
so se spreminjale države,
državne meje, družbene ure-
ditve in vrednote, a vsem vo-
jakom in beguncem je bila
V skupna želja po vrnitvi domov.V sklopu projekta Pot domov,ki ga v muzeju pripravljajo v
sodelovanju s 17 slovenskimi
muzeji in drugimi ustanova-
mi, bodo na Poletno muzejsko
noč, 20. junija, odprli razstavo
v Muzeju novejše zgodovine
Slovenije, svoje razstave pa v
sklopu projekta pripravljajo
tudi v nekaterih sodelujočih
institucijah.
V ospredju muzejske pripovedi
bodo poleg obeh svetovnih
vojn tudi osamosvojitvena voj-
na in zgodbe slovenskih vo-
jaških obveznikov zunaj meja
matične države v obdobju
med obema svetovnima voj-
nama. Pripovedi tistih, kate-
rim se želja po vrnitvi domov
ni uresničila, bodo po
Štepčevih besedah predstavili
z zgodbami preživelih in nji-
hovimi pričevanji.
Večina izbranih zgodb je sicer
usmerjena v 20. stoletje, so pa
v želji po zgodovinski in člo-
veški univerzalnosti razstavni
projekt s sodelovanjem Narod-
nega muzeja vsebinsko in
časovno razširili z dvema
zgodbama iz 19. stoletja.
Projekt bo pospremil zbornik,
v katerem bo, kot je dejal Šte-
pec, ki je vodja projekta, obja-
vljenih okoli 60 zgodb.
Že 12. marca so v muzeju od-
prli razstavo Živalski mrtvaški
ples, ki so jo pripravili v sode-
lovanju z Društvom za do-
mače raziskave. Pripoveduje o
usodi živali med prvo svetov-
no vojno, ko so ljudje nabor
nekaterih živali izenačili z na-
borom vojakov ter so živalim
pripisovali patriotske lastnosti
in naloge.
Z razstavo 9. maj 1945 bodo v
muzeju obeležili 70-letnico
konca druge svetovne vojne.
Pri tem se bodo osredotočili
na praznovanje 8. in 9. maja
1945, saj ta dan pomeni pre-
lomnico v zgodovini, ko se je
vojna končala, prihodnost pa
še ni bila dorečena. Razstavo
bodo odprli 7. maja.
Muzej sodeluje tudi v evrop-
skem muzejskem projektu EM-
ME, katerega glavni namen je
proučevati inovativen interdi-
sciplinaren pristop muzejev
pri reinterpretaciji predmetov
v širšem kontekstu transnacio-
nalne zgodovine, širše odpreti
vrata obiskovalcem in med se-
boj povezati muzeje.
Tako bo od julija do oktobra
na ogled eksperimentalna raz-
stava pod motom En predmet
- mnogo vizij - Euro Visionas,
ki bo slovensko nacionalno
dediščino predstavila v novi
luči. V projekt so vključili 12
slovenskih muzejev.
Predstavili so še katalog razsta-
ve ob 100-letnici prve svetov-
ne vojne Take vojne si nismo
predstavljali v angleščini, ka-
talog razstave ob 100-letnici
prve svetovne vojne v Koba-
riškem muzeju v štirih jezikih
- slovenščini, italijanščini,
nemščini in angleščini ter ka-
talog stalne razstave Slovenski
izgnanci 1941-1945 na gradu
Rajhenburg v Brestanici.
preko sodišč ne koristi reševanju
teh problemov.
V zapisu je povedano, da je sre-
di septembra leta 2009 lastnica
Korotana postala Slovenija. P.
Tomažič je takrat zatrjeval, da
je Slovenija strukturo pre-
plačala. Ali to drži?
Vrednost poslopja je izvedel iz-
vedenec, ki ga je določila Repu-
blika Slovenija. Ta cenitev je bila
osnova za kupo-prodajno pogod-
bo. Ne smemo pozabiti, da je bil
dom zgrajen v 60. letih in da je
bilo poslopje v 90. letih deležno
korenite obnove, kar je vrednost
Korotana povečalo.
Toliko o tem.
Ali bi nam lahko predstavili
organizacijski ustroj Mohor-
jeve družbe v Celovcu?
Naša ustanova je s formalne-
ga vidika društvo. Njegov cilj
je ta, da krepi slovenski jezik
in slovensko identiteto na
Koroškem na osnovi krščan-
sko socialnih načel. Naš
osnovni izziv je danes ta, da
poskušamo ohraniti ravno-
težje med tem našim izvor-
nim poslanstvom in gospo-
darsko trdno podlago. Pona-
vljam, v prihodnost moramo
vkorakati z obema pristopo-
ma. Zavedati se moramo, da
golo delovanje na podlagi
načela narodnega blagra
nam ne zagotavlja finančne
perspektivne prihodnosti, fi-
nančni holding brez narod-
nih vsebin pa bi bil prav tako
nesmiseln.
Kako je to ravnovesje mogoče
ohraniti danes v obdobju vse
večje finačne krize?
Po eni strani poskušamo čim bol-
je tržiti tiskarno, ki sem jo prej
omenil. Razpolagamo tudi z ne-
katerimi nepremičninami, ki da-
jejo svoj finančni doprinos. Po
drugi strani pa upravljamo do-
ločene strukture, ki so kljub fi-
nančni podpori bodisi Slovenije
bodisi Avstrije zaradi same narave
finančno deficitarne, na primer
vodenje šole in dijaškega doma
ali pa izdajanje splošnih knjižnih
publikacij. Spomnil bi, da imamo
v sklopu naše hiše tudi knjigarno,
ki v naši režiji deluje kot pravi
knjižni center: tega v celoti
vzdržuje Celovška Mohorjeva
družba.
Kakšne so vaše smernice za pri-
hodnje?
Zavedati se moramo, da bo sred-
stev iz državnih proračunov za
nas vedno manj. To sicer lahko
imamo tudi za izziv: manko na
eni strani moramo nadoknaditi z
drugimi viri, na primer s prido-
bivanjem sredstev na podlagi
evropskih projektov, na podlagi
tržne dejavnosti predvsem že
omenjene nepremičninske imo-
vine in dejavnosti tiskarne. Ne
smemo pozabiti na pespektivno
prihodnost, ki jo lahko ima pri
nas posel šolskih knjig: te so v Av-
striji organizirane s posebnim
režimom, ki zagotavlja osnovno
preživetje založbam in posredno
tudi knjigarnam.
Kako se dunajski Korotan
vključuje v to gospodarsko
mrežo?
Korotan nam ne daje dodatnih
profitov. Gre dejansko za zaprt
gospodarski posel, ki ga mi zgolj
upravljamo. Ponavljam, da je la-
stnik tega poslopja Slovenija, kar
ponuja naši matični domovini
pomembno izpostavo v avstrijski
prestolnici. Pomembno je, da se
Slovenija pri upravljanju te struk-
ture poslužuje slovenske manjšin-
ske strukture, ki pozna razmere v
Avstriji in kar dejansko zagotavlja
neko avtonomijo in dolgoročno
načrtovanje dunajskega doma ne
glede na možne preobrate ali celo
sunke v ljubljanskih političnih
krogih.
Danes se nahajate v Trstu. Ka-
ko se kot slovenski manjšinec
na Koroškem soočate s po-
ložajem rojakov v Italiji?
Z ‘vašim zamejstvom’ imam stike
že veliko let. Svojčas sem bil na
Koroškem zadolžen pri t. i. pro-
gramu Avstrija – Italija, kar mi je
dalo dragocen vpogled v stvar-
nost dežele FJK, na manjšinski re-
laciji pa sem bil kot avstrijski
predstavnik dejaven v evropskem
združenju za manjšinske jezike,
ki ga je nekaj časa vodil Bojan Bre-
zigar. S Slovenci v Italiji sem so-
deloval tudi kot pripadnik Narod-
nega sveta koroških Slovencev in
kot član Enotne liste.
Da se povrnem k vsebini vprašan-
ja. Verjamem, da smo si koroški
in primorski manjšinci po eni
strani zelo podobni preprosto za-
radi ‘manjšinske pozicije’. Razli-
kujemo pa se zaradi etnične
ločnice, ki je pri vas na Primor-
skem do italijanskega govorečega
prostora veliko bolj izrazita; na
Koroškem pa je večstoletni skup-
ni razvoj to mejo nekoliko omilil
in je zato nevarnost asimilacije
veliko večja. Upam zatrditi, da so
posledično Slovenci v Italiji bolje
seznanjeni s položajem svojih ro-
jakov v Avstriji kot pa obratno.
IG
Pogovor / Karl Hren, ravnatelj Celovške Mohorjeve družbe
“Korotan sploh ni gola
komercialna dejavnost!”
Tržaška26. marca 201510
Priznanji Cinzia Vitale Borisu Pahorju 
in Tatjani Rojc
Na posebni prireditvi v Trstu 27. marca bodo pisatelju Borisu Pahorju
podelili nagrado Cinzia Vitale 2015.
Združenje Cinzia Vitale je
našega pisatelja označilo kot
enega največjih slovenskih
pisateljev evropskega formata.
Poleg osrednje nagrade bodo
podelili tudi posebna priznanja.
Tega bo deležna tudi Tatjana
Rojc, ki že desetletja skrbi za ozaveščanje širšega občinstva o
pomenu slovenske poezije na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Praznovanje zavetnika v Ricmanjih
Lepo sončno, pravo pomladno vreme je na praznik sv. Jožefa v
Ricmanje privabilo številne romarje od vsepovsod. Že dolgo let je
minilo, odkar ni več tistega pristnega prazničnega vzdušja ob tem
praznovanju, kot je bilo nekoč. V prvih povojnih letih se je na ta dan
v Ricmanje zgrinjala številna množica ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Se “drenjala” ob stojnicah vzdolž ceste po vasi, si ogledovala razno
blago in jedi, se počasi pomikala ob glasnem prigovarjanju
radovednih, zvedavih otrok, ki so komaj čakali, da pridejo na svoj
račun in iztržijo od staršev kakšno sladkarijo ali drugo dobroto, ki je
v tistih časih bolj poredkoma razveselila usta željnih otrok. Vse to se
prebuja v spominu, ko stopa človek danes po prazni poti k cerkvi. Ta
praznik je izgubil pomen, ni več to, kar je bil nekoč.
Postal je navaden deloven dan kot toliko drugih v letu. Cerkev se je
napolnila s častilci sv. Jožefa, ko sta k oltarju pristopila msgr. Franc
Vončina, ki je nato daroval slovesno bogoslužje, in tukajšnji župnik
g. Palić Rozo z ministrantoma. In že je zadonela pesem Pojte zvonovi,
ki jo je zapel združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta ob
orgelski spremljavi Marije Šturman. Z Venturinijevo Slovensko mašo
se je nadaljeval obred ob prepletanju pesmi in molitve v čast
zavetniku, ki je pred 266 leti posegel na čudežen način v skupnost
te cerkve z gorečo svetilko pred oltarjem (5.5.1749).
Obenem slavi letos ricmanjska cerkev tudi 110-letnico samostojne
župnije (23. 4. 1905). V pridigi se je msgr. Vončina osredotočil na
družino in težave z njo v današnjem času. / … / “Naj ne bodo, kot bi
nekateri celo nasilno hoteli, brezimna bitja, ki jih morski valovi
sodobnih mogotcev in sodobnih tokov premetavajo kot pesek ob
morski obali …” Po daritvi je župnik g. Rozo povabil k skupni molitvi
v čast sv. Jožefu. Na kraju je zazvenela še pesem Najvišji,
vsemogočni Bog V. Vodopivca. Lepo popoldansko bogoslužje se je
končalo z družabnim srečanjem v župnijskih prostorih, kjer ostaja
še vedno spomin na g. Angela Kosmača in njegovo zapuščino v tej
vasi. / P. V.
Priročnik v projektu JEZIKLINGUA
Igrajmo se po slovensko. Priročnik za vzgojiteljice o razvijanju
dinamike govora v vrstniški skupini predšolskih otrok je publikacija,
ki je nastala v sklopu strateškega projekta JEZIKLINGUA. V torek,
24. februarja so, kot ga je ocenila ravnateljica Marina Castellani, “ta
dragoceni pripomoček za vse, ki se ukvarjamo z vzgojo in
izobraževanjem”, predstavili v dvorani Zadružne kraške banke na
Opčinah. Najprej je Susanna Pertot spregovorila v glavnih obrisih o
projektu JEZIKLINGUA, ki zasleduje širjenje števila govorcev in
nadgradnjo slovenskega jezika v Italiji ter italijanskega jezika v
Sloveniji. Sofinanciran je v okviru Programa čezmejnega sodelovanja
Slovenija-Italija 2007– 2013 iz sredstev Evropskega sklada za
regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. V sklopu projekta so razvili
več dejavnosti: Multimedijski center v Špetru, jezikovne storitve,
srečanja, konference, didaktične dejavnosti, Infoknjigo v Sloveniji
itd. V sklopu dejavnosti za vrtce je nastal pričujoči priročnik kot
obogatitev in izmenjava dobrih praks za vrtce s slovenskim učnim
jezikom v Italiji. V vrtcih z manjšinskim učnim jezikom je prisotnost
večinskega jezika v sporazumevanju med vrstniki sorazmerna s
številom otrok, ki niso produktivni govorci manjšinskega jezika. Otroci
v vrtcu se najprej družijo z vrstniki, ki govorijo isti jezik, vodja pa igra
bistveno vlogo pri določanju jezika v jezikovno nehomogenih
skupinah. Avtorice priročnika Susanna Pertot, Jana Pečar in Klara
Vodopivec so postavile hipotezo, da v skupini večjezičnih otrok določa
pravila leader ali vodja skupine. Pri projektu sta sodelovala otroški
vrtec Pika Nogavička v Štandrežu in otroški vrtec M. Štoke na
Proseku, vzgojiteljicam katerih se je zahvalila Pertotova.
Uporabile so sociometrično tehniko po J. L. Morenu in najprej
sestavile sociograme glede na to, kdo je bolj povezan in s kom. Ko
so ugotovile, kdo je vodja skupine, so sestavile podskupine.
Dejavnosti sta izvedli Jana Pečar in Klara Vodopivec.
Klara Vodopivec je opravila dejavnosti v vrtcu na Proseku aprila leta
2012, v obeh sekcijah, ki štejeta osemnajst otrok vsaka, od tretjega
do šestega leta starosti. Cilja srečanj sta bila spodbujanje uporabe
slovenščine pri igri in sprememba igralnih dinamik. S pomočjo dveh
vprašalnikov, ki so ju izpolnile vzgojiteljice, je sestavila dva
sociograma, na podlagi katerih je sestavila skupine po jeziku in
starosti. Obravnavane teme so bile živali, vozila, telo, hrana in
knjižnica. Uporabljala je predvsem igre in dejavnosti, ki spodbujajo
uporabo slovenščine, kot so kratke igrice, uvodna motivacija s
presenečenjem, slika, knjiga itd. Ob koncu dejavnosti je narasla
izbira slovenskih sogovornikov in razvila se je večja komunikativnost
otrok.
Jana Pečar je opravila dejavnosti v vrtcu v Štandrežu od februarja
do maja 2012 v dveh sekcijah, z vsemi starostnimi skupinami. Delo
je potekalo v manjših skupinah, za cilj pa si je zadala krepitev vloge,
ki jo imajo dobri govorci glede na šibkejše. Pozitivno je bilo predvsem
to, da so po srečanjih, ki jih je izpeljala z dvotedenskim zamikom,
vzgojiteljice ponavljale dejavnosti.
V priročniku, katerega recenzentki sta Barbara Baloh in Nives Zudič
Antonič, so poleg predstavitve opravljenih dejavnosti v obeh vrtcih
tudi učne priprave. / Metka Šinigoj
Kratke Umetniki za karitas in predstavitev knjige našega odgovornega urednika Jurija Paljka
Umetnost in novinarstvo 
v Društvu slovenskih izobražencev
  ot je že petnajst let v na-
vadi, sprejme Društvo slo-
venskih izobražencev v
postnem času v Peterlinovi dvo-
rani potujočo prodajno razstavo
Karitas, sad mednarodne likovne
akademije, na kateri se zadnji te-
den v avgustu na Sinjem vrhu
nad Ajdovščino zbere deset aka-
demsko izobraženih ali drugače
uveljavljenih likovnih ustvarjal-
cev iz Slovenije in tujine. Tem se,
kot je dejala voditeljica projekta
Umetniki za karitas Jožica Ličen,
na dnevu odprtih vrat pridružijo
še udeleženci preteklih kolonij
in likovni ustvarjalci, ki želijo
podariti svoje likovno delo za na-
men kolonije. Pred dvajsetimi le-
ti so želeli pokazati, da Karitas ni
samo zbiranje starih oblek. Da-
nes se je v dvajsetih katalogih
zbralo 1381 avtorjev, nastalo je
2.132 likovnih del, od katerih sta
dve tretjini že prodani.
Kot lahko beremo v katalogu,
“imajo potujoče prodajne razsta-
ve namen ozaveščanja ljudi o
umetnikih današnjega časa, pri-
našati mednje sporočilo lepote,
obenem pa tudi opozarjati na sti-
ske, ki jih pri Karitas zaznavamo
kot najbolj aktualne, torej pri-
našati sporočilo dobrote”. Vodi-
lo dvajsete kolonije je bil sveto-
pisemski citat: “Tujec sem bil in
ste me sprejeli”. Ko so namreč
K pripravljali program, je papežFrančišek ravno obiskal Lampe-duso in se zahvalil vsem, ki po-
magajo tujcem, kajti nanje ne
smemo gledati kot na različne.
Letos je prodajna razstava že bila
na Dunaju, v Bruslju, Rimu in
Sarajevu. Prvič so jo imeli v go-
steh tudi v Državnem zboru. To-
krat so na likovno kolonijo po-
vabili deset zakonskih slikarskih
parov, ki so sodelovali v prete-
klih kolonijah. To so Irena Jeras
Dimovska in Boge Dimovski,
Marta Jakopič Kunaver in Matej
Kunaver, Polona Kunaver Ličen
in David Ličen, Maša Bersan
Mašuk in Nikolaj Mašukov, Hel-
mut Kortan in Susanne Kortan –
Gimbel, Silva Karim in Azad Ka-
rim, Ana Marija Botteri Peruzo-
vić in Hrvoje Marko Peruzović,
Sumiko Kiyohara in Jože Stražar
Kiyohara ter Klementina Golija
in Klavdij Tutta. Strokovni sode-
lavci pa so bili: Lucijan Bratuš,
Tone Seifert, Bogdan Soban, Mi-
ra Ličen Krmpotić in Jože Bartolj.
Kaj sploh počnem tukaj je naslov
zadnje knjige našega odgovorne-
ga urednika Novega glasa Jurija
Paljka, ki je izšla lani pri Mladin-
ski knjigi v Ljubljani. To je izbor
zapisov, ki jih Paljk redno obja-
vlja na straneh našega tednika.
Naslov si je sposodil od Chattwi-
na in ga nekoliko spremenil. Kot
je v spremnem zapisu dejal Aleš
Berger, tematika člankov avtorja,
novinarja in književnika ni pred-
vidljiva, saj je raznovrstna in ve-
likokrat vpeta v piščevo nepo-
sredno okolje ter aktualno pro-
blematiko slovenske skupnosti v
Italiji, a se odpira tudi vprašan-
jem etike, morale in krščanske
vere. V zanimivem pogovoru z
Jano Barba je avtor knjige spre-
govoril o umetnosti, o svojem
življenju in pisanju kolumn. Nje-
govi zapisi zajemajo občutja pre-
prostih ljudi, ljubezen do slo-
venščine in domovine, zavračajo
pa brezbrižnost in krivice.
Mnenja je, da so življenjske zgod-
be edina prava literatura. Osve-
tlil je italijanske časnikarje, ki jih
ima za svoje učitelje, to so Indro
Montanelli, Giorgio Bocca in En-
zo Biagi.
Jurij Paljk je opozoril, kako lahko
kolumne izobražujejo in učijo.
Kot sam opaža, je šola tabu tema,
saj se danes ne pogovarjamo o
resnih temah, ki so osebne. Ob
koncu je razložil, kako je poteka-
lo delo z Alešem Bergerjem in z
urednico Nelo Malečkar ter kako
pogreša klub Nove revije v Lju-
bljani, v katerega je večkrat zaha-
jal v času Demosa. Na vprašanje,
zakaj je zbral prav ta naslov, je Ja-
ni Barba odgovoril: “Ker se sam
v tej družbi ne znajdem več”.
Šin
  Področni svet slovenskih vernikov iz Trsta in Milj
Pogled, ki ozdravlja
ŠENTJAKOBSKI DOM 
   okazano je, da
80% bolezni izha-
ja iz duhovne ne-
skladnosti v človeku. Sovraštvo,
napetost, stres, zamere. Telo na
vse to reagira z boleznijo. Vse te
motnje se rodijo tam, kjer bi se
morala roditi vera. Zdrav človek
je v skladu s samim sabo, s svojo
duhovnostjo, s svojim telesom
in psiho”.
Tako je uvodoma povedal g. Pri-
mož Krečič na svojem novem
predavanju v Šentjakobskem
domu. Predavanja prireja Po-
dročni svet slovenskih vernikov
iz Trsta in Milj. Srečanje z naslo-
vom Pogled, ki ozdravlja, je bilo
v četrtek, 12. marca. Udeležilo
se ga je lepo število slovenskih
vernikov, uvedel pa ga je dušni
pastir za Slovence pri Sv. Jakobu
“D in novoimenovani vodja Slo-venskega pastoralnega središčag. Klemen Zalar. On je spomnil,
da je bil začetni pobudnik teh
srečanj pokojni škedenjski ka-
plan g. Dušan Jakomin, ki je
odšel v Božjo večnost ravno me-
sec dni prej. Na povabilo g. Za-
larja so prisotni zato namenili
nepozabnemu g. Dušanu
prisrčen očenaš.
In ravno molitev je bil temeljni
element, izhodišče, na podlagi
katerega je g. Krečič prepričljivo
zgradil svoje razmišljanje. Dejal
je, da krščanska vera in krščan-
ska duhovnost pomagata
vzdrževati vsestransko sklad-
nost v človeku. “Greh človeka
razbije, počuti se praznega: ko
se človek zapre Bogu, je prazen,
črnogled”, je dejal in ugotavljal,
da je danes čas mnogih zdra-
vljenj, a nobeno ne sega tako
korenito v človeško čutenje kot
vera: psiholog ne more odpusti-
ti grehov, kot to počenja duhov-
nik med spovedjo… Sami pa se
ne moremo rešiti, tudi v bolezni
ni pomoči, če ne znamo razviti
pogled upanja: zato sta tako po-
membna molitev in zaupanje,
da se kljub vsemu vse zgodi po
Božji volji: “Tudi za neozdravlji-
ve bolezni je rešitev v Bogu”.
Človek, ki veruje, premaga smrt
in lahko z njo živi tudi vsak dan:
tak človek ve, kakšen je smisel
življenja, in je pogumen. “Bog
je prvi zdravnik, ki sega v naše
temine in nas spodbuja k ljubez-
ni. Samo veruj, vse je mogoče –
je pravil Jezus Kristus. Samo
zaupati mu moramo …” Kajti
zaupanje je najmočnejši klic k
življenju: ko zaupamo Bogu,
zaupamo sebi in drugim.
Zanimivo je predvsem sporočilo
besede Odrešenik: to je tisti, ki
ozdravlja. Se pravi, da je Jezus
ranjeni zdravnik, ker je trpel na
križu in zato ve, kaj je človekova
bolečina. G. Krečič je zato ob
koncu svojega predavanja jasno
povedal, da je krščanska molitev
poglobljen odnos z Bogom: to
početje sega tako globoko v člo-
veka, da se paradoksalno poraz-
gubi tudi potreba po besedi: ta-
krat zadostuje namreč le pogled,
ki ozdravlja.
Po predavanju je predavatelju
zastavilo vprašanja tudi občin-
stvo. Slišati je bilo, da je molitev
še prej kot prošnja predvsem
zahvala. Prisrčna je bila tudi
ugotovitev, da so starejši ljudje
danes zdravi in pri življenju, ker
so v vseh teh letih znali ohraniti
svojo vero, tisto, ki so jim posre-
dovali starši.
IG
Vinogradništvo 
Odpraviti je treba
težave za razvoj Krasa
   ačeti pri temeljih, z
analizo urbani-
stičnih vidikov ob-
močja, za pridobitev potrebnih
rešitev, ki naj omogočijo kmetij-
ski razvoj, specifično vinograd-
ništva na tržaškem Krasu, ki
predstavlja dodano vrednost za
Furlanijo Julijsko krajino”. Tako
je menil podpredsednik Dežele
Furlanije Julijske krajine, Sergio
Bolzonello, ob koncu tehnično-
političnega omizja, ki je bilo
pred kratkim v Trstu z name-
nom, da opravi obračun dela, ki
je bilo storjeno v petih letih od
podpisa protokola za prosekar.
“Z Srečanja s podpredsednikom indeželno odbornico za prostor-sko načrtovanje, Mariagrazio
Santoro, so se udeležili deželna
svetnika Igor Gabrovec in Stefa-
no Ukmar, predstavniki organi-
zacij kmetov (Kmečka zveza,
Confagricoltura, CIA, Zveza ne-
posrednih obdelovalcev) tržaška
Trgovinska zbornica in kraški vi-
nogradniki. Proizvajalci žlahtne-
ga in cenjenega vina so poverili
Igorju Gabrovcu, naj predstavni-
koma deželnega odbora obra-
zloži zahteve za razvoj kraško-
tržaškega kmetijstva, ki so pove-
zane z omenjenim protokolom,
ki je bil doslej le delno ure-
sničen. Dejansko: financiranje
posegov, ki jih predvideva Ma-
sterplan za razvoj Krasa; odobri-
tev načrta za upravljanje ob-
močja Natura 2000, ki poskrbi
za revizijo raznih služnosti, ki se
tičejo območij evropske važnosti
(Sic) in posebne zaščite (Zps);
podpora ureditvi v kmetijske na-
mene kraško-tržaškega obalnega
pasu; nove pravice za zasaditev
200 hektarjev površine vinogra-
dov; specifični parametri v Pro-
gramu razvoja podeželja v korist
posegov na Krasu ter preobliko-
vanje obvez, ki jih vsebuje pro-
tokol, v deželni zakon. “V Pro-
gram razvoja podeželja 2014-
2020 lahko vključimo specifični
razmislek o tem območju“, je
podčrtal podpredsednik Dežele
Bolzonello, “ki ga določa izred-
no kakovostno vinogradništvo,
kateremu moramo zagotoviti
možnost razvoja, tako kmetij-
stva, ponudbe območja kot tudi
turizma”. Medtem ko je deželni
odbornik za kmetijstvo izposta-
vil, da bodo načrti za upravljanje
območij Sic in Zps “morali
upoštevati zahteve kmetoval-
cev”, je deželna odbornica za
prostorsko načrtovanje, Maria-
grazia Santoro, poudarila, da je
srečanje označevalo skupno pre-
pričanje, “da se zaščita okolja
udejanja skupaj s tistimi, ki ob-
delujejo kraško zemljo. ” Dialog
med deželno upravo in tržaški-
mi kmetovalci se bo še nadalje-
val. Že 2. aprila bo v Boljuncu, v
dolinski občini, ob 15.30 druga
delavnica z naslovom Kraška
krajina, za sestavo deželnega
krajinskega načrta za Kras, “gle-
de katerega” – je obrazložila San-
torova – “ bomo vzeli v pretres
zahteve kmetovalcev”.
ARC/MCH
Foto IG
Tržaška 26. marca 2015 11
Obvestila
Svet slovenskih organizacij obve -
šča, da je zasedanje deželnega
sveta sklicano za petek, 27. marca
2015, ob 17.30 v prvem sklicu in
ob 18. uri v drugem sklicu. Zase da -
nje bo potekalo v prostorih In šti tuta
za slovensko kulturo v Špetru.
V nedeljo, 29. marca 2015, ob 18.
uri bo v Kulturnem domu na Pro se -
ku gledališka skupina KD Brce iz Ga -
brovice pri Komnu uprizorila ko me -
dijo Marjana Tomšiča Češpe na figi.
Režija Sergej Verč in Minu Kjuder.
Visokošolski sklad Sergija Tončiča
v Trstu sklicuje volilni občni zbor, ki
bo v ponedeljek, 30. marca 2015,
na sedežu sklada v ul. Ginnastica
72 v Trstu ob 19.00 v prvem in ob
19.30 v drugem sklicu.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 30. marca, ob
20.30 v Peterlinovo dvorano, Do -
nizettijeva 3, na duhovno pripravo
na Veliko noč, ki jo bo vodil sale zi -
janec dr. Jože Bajzek.
Romanje v Medjugorje - Odhod
avtobusa 8. maja ob 5. uri zjutraj iz
Rožne Doline, s postankom na
Kozini za tržaške romarje. Pozno
popoldne bodo romarji že v Medju -
gorju. Naslednja dva dni sta posve -
čena krajem prikazovanja in bo go -
služju ter obisku dobrodelnih us -
tanov. Odhod domov bo v pone de -
ljek, 11. maja; prihod je predviden
v večernih urah. Vpisi do zasedbe
av tobusa pri g. Darku
(0039)3703201305, pri g. J. Mar -
ku ži za tržaške romarje
040/229166, pri ge. Ani za slo ven -
ske romarje 05/3022503. Za ro -
mar je iz Slovenije in Italije veljavna
osebna izkaznica.
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
No vim glasom v Nemčijo, v dolino
reke Ren in Vestfalijo. Potovanje bo
od 9. do 15. junija letos. Odhod iz
Tr sta in Gorice z avtobusom do
letališča Brnik, nato z letalom za
Zürich do Frankfurta ob Majni, nato
z avtobusom obisk znamenitih in
zgodovinskih mest Frankfurt ob
Majni, Köln, Aachen, Bonn in druga
mesta. Za potovanje je potrebna
veljavna osebna izkaznica za ino -
zem stvo. Vpis do konca marca na
se dežu Novega glasa v Gorici in Tr -
stu ter pri g. Markuži
(040/229166).
Zahvala
Karitas iz Ajdovščine se zahvaljuje
Vincencijevi konferenci in župniji
Barkovlje za vsoto 150 evrov za po -
moč otrokom ajdovske Karitas.
Darovi
V spomin na pok. duhovnika Fran -
ca Zlobca daruje Ida Klarič 30 evrov
za Marijin dom pri Sv. Ivanu in 20
ev rov za Vincencijevo konferenco pri
Sv. Ivanu.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Marjetica
Presen 20 evrov; za riž otrokom pa -
tra Pedra Opeke – Madagaskar: Vin -
cencijeva konferenca – Barkov lje
100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  rešernova proslava, ki jo je
Slovenska Vincencijeva
konferenca priredila pred
nedavnim, je potekala ob poezi-
ji, in sicer takšni, kakršno je s
svojim zanosom izbistril naš ve-
liki France Prešeren, in takšni,
kakršno je znal iz svoje globinske
presežne ali, bolje, transcenden-
talno čuteče duše ustvariti
tržaški pesnik Ivan Tavčar. Po-
globljen kritičen vpogled v spo-
ročilnost opusa obeh besednih
umetnikov je po uvodnem poz-
dravu predsednice SVK Ivice
P Švab ponudila prof. Majda Cibic.Njeno izvajanje so mestoma do-polnjevale glasbena kulisa piani-
stke Alenke Cergol, ki je občin-
stvu ponudila repertoar Chopi-
novih in Griegovih skladb, in re-
citacije igralca Adriana Rustje.
Prof. Cibic je izhajala iz trditve,
da so Prešernove misli silno ak-
tualne tudi danes, ko smo v ob-
dobju 'odvečnega': ko imamo
namreč vsega preveč, pozabimo
na medčloveške odnose. Preda-
vateljica se je zato vprašala,
kakšno je sploh stanje naše srčne
kulture: citirala je besede
zadnjega uvodnika, ki ga
je pokojni g. Dušan Jako-
min zapisal v Naš vestnik
in v katerem je bridko
ugotavljal, da predvsem v
naši manjšinski sredini
ni te srčne kulture. Šele
potem, ko bo vsakdo odkril, kaj
se skriva v njegovem srcu in s
kakšnim bogastvom razpolaga,
bo mogoče vzpostaviti iskren
odnos do bližnjega. Nedvomno
so bile Prešernu te dinamike še
kako znane: pesnik iz Vrbe je bil
človek univerzalnih razsežnosti
in hkrati je negoval odnos do
bližnjega ob izkazovanju svoje
narodne pripadnosti. S svojo po-
sebno, intimno govorico, ki se
napaja ob studencu eksistencial-
nih vprašanj, se na obok sloven-
ske poezije uvršča tudi Ivan
Tavčar. Njegov opus, zlasti pa
njegova jezikovna razsežnost, ki
poleg slovenskega in italijanske-
ga kulturnega miljeja (prvo pe-
sniško zbirko je namreč izdal le-
Predavanje dr. Cvijete Pahljine
Pomen iskanja smisla
življenja
  ruštvo Finžgarjev dom
prireja že četrto leto za-
pored predavanja, ki jih
združena v cikluse pod skupnim
naslovom ponuja enkrat me-
sečno skozi vso sezono. Skupna
nit predavanj je strokovno obrav-
navanje splošno človeških, psi-
holoških in pedagoških vprašanj.
Letošnjemu ciklusu predavanj so
organizatorji dali ime Pot do se-
be, pot do drugih.
Pred kratkim je bilo na sporedu
četrto predavanje iz tega ciklusa.
Predavateljica, psihiatrinja in lo-
goterapevtka dr. Cvijeta Pahljina
je predavanju dala naslov Kako
važno je najti svoj smisel. Tema
je univerzalna in jo izredno
občutijo mladi, a tudi odrasli in
starejši ljudje, zato so poslušalci
napolnili dvorano Finžgarjevega
D doma do zadnjega kotička. Greza osrednjo temo logoterapije, sajlogoterapija dobesedno pomeni
ravno “zdravljenje s smislom”.
Predavateljica je prepričala polno
dvorano poslušalcev o tem, da je
za vsakega človeka najbolj po-
membno v življenju ravno
osmišljanje svoje lastne biti. Člo-
vek je bitje, ki mora imeti pred
seboj cilj: to mu omogoča, da
osmišlja svoje življenje, da se stal-
no presega. Iz te predpostavke
izhaja Viktor Frankl, teoretik lo-
goterapije, t. i. “tretje dunajske
psihoterapevtske šole”, ki se po-
stavlja vštric Freudovi psihanalizi
in Adlerjevi individualni psiho-
logiji.
Poleg telesne in duševne dimen-
zije (ki jo premorejo tudi druga
bitja iz živalskega sveta) ima edi-
no človek še tretjo razsežnost, to
je duhovno ali noetično dimen-
zijo, ki pa ni pogojena kot prvi
dve. Samo človek namreč
doživlja lahko voljo do smisla in
je svoboden pri
svojih izbirah; le
zanj sta značilni
“zavedanje same-
ga sebe” in “o -
sebna odgovor-
nost za svoja de-
janja”. Samo člo-
veško bitje pre-
more duhovno
napetost med
“biti in morati”,
to je napetost
med sedanjim
stanjem in la-
stnim ciljem ali
lastno življenjsko
nalogo. Prav to
stanje, ki ga logo-
terapija imenuje “noodinamika”
ali duhovna dinamika, zagotavlja
človeku duševno zdravje. Nihče
ne sme “obstati” na mrtvi točki,
vsakdo mora imeti pred seboj
vedno nov cilj, to mu omogoča
razvoj.
Logoterapevtka dr. Pahljina trdi,
da je življenje največji dar, ki ga
je prejel človek, in da ima naj-
višjo, brezpogojno vrednost. Vsa-
ko življenje ima
svoj smisel sa-
mo po sebi in
ta ni odvisen
od nobenega
zunanjega po-
goja ali oko-
liščin. Kljub zu-
nanjim razli-
kam med ljud-
mi (socialno
stanje, zunan-
jost, sposobno-
sti itd.) smo si
vsi enaki v tem,
da premoremo
življenje, ki je
samo na sebi
najvišja vred-
nota. To ima neprecenljivo vred-
nost, od spočetja do naravne
smrti. Tudi življenje človeka, ki
se rodi v ekstremnih pogojih,
ima v vsakem trenutku smisel. Ta
smisel človeka presega; je vred-
nota sama po sebi in ni sad nje-
gove izbire. Tudi v takih pogojih
lahko vsak človek skuša doseči
svoj cilj, lahko npr. razvije do po-
polnosti svoje talente. Pri iskanju
lastnega smisla in ciljev pa lahko
logoterapevt le pomaga.
Logoterapija dobi še posebno ve-
rodostojnost v luči hudega pre-
ganjanja in kalvarije, ki jo je mo-
ral njen utemeljitelj, Viktor
Frankl kot Jud, prestati v več kon-
centracijskih taboriščih, ki jo je
edini iz svoje družine preživel.
Misli dr. Pahljine so temeljile tu-
di na bogati poklicni izkušnji.
Kot psihiatrinja se je namreč mo-
rala soočiti z grozljivo velikim
številom samomorov Slovencev.
Zato se je odločila za dodatno
izobraževanje pri Elisabeth Lu-
kas, naslednici Viktorja Frankla.
Ker je dr. Pahljina ugotovila, da
je še kako potrebno širiti pozitiv-
ne misli te psihoterapije, je usta-
novila v Sloveniji podiplomski
študij logoterapije. Misli, ki jih je
predstavila na predavanju, so bile
kot balzam za ušesa. Le-ta nam-
reč v naši družbi večinoma muči
poslušanje prevladujočega pesi-
mizma, skeps, nihilizma, vce-
pljanja dvomov vase in v smisel
sploh, kar vse “dihamo” iz po-
ročanj medijev, iz lestvic “vred-
not” naše družbe. Med mnogimi
pozitivnimi mislimi je dr. Pahlji-
na poudarila tudi pomen, ki ga
logoterapija lahko ima na po-
dročju vzgoje (logopedagogika).
Pomembno bi bilo, da bi že v
otrocih razvijali navdušenje nad
življenjem, jim pomagali odkri-
vati potencial in talente na najra-
zličnejših področjih. Dr. Pahljina
je tudi mnenja, da bi za časnikar-
je bila zelo koristna izobrazba v
logoterapiji; prav oni imajo nam-
reč veliko moč, da lahko po me-
dijih širijo pozitivno gledanje na
življenje.
Naslednje predavanje bo na vrsti
v četrtek, 26. marca: gost bo zelo
znan in zaželen predavatelj po
vsej Sloveniji (saj so organizatorji
morali nanj čakati več let), Marko
Juhant, specialni pedagog, avtor
več knjig, ki bo predaval na temo
Kako vzgajam za samostojnost in
odgovornost. Vabljeni!
ta 1995 v italijanščini) sega tudi
do nemškega okolja, kar daje
njegovemu ustvarjanju poseben,
v tem vidiku prešernovsko pre-
sežen kulturni razpon. Kot vzo-
rec Tavčarjeve poezije je prof.
Cibic vzela v poštev njegovo
zadnjo pesniško zbirko Odse-
litev, ki je izšla pri Goriški Mo-
horjevi družbi in je leta 2013
prejela nagrado Vstajenje.
Poezija je za Tavčarja ogleda-
lo, v katerem se zrcali njegova
duša, je varno zatočišče (celo
oporišče) pred zagatnostjo
vsakdana. V osmih vsebin-
skih sklopih začrta pesnik
svoje popotovanje ali, bolje,
romanje skozi življenje. Te-
meljnega pomena v tem raz-
ponu ni cilj, ki ga človek do-
seže, temveč pot sama, se pra-
vi življenje, zemeljsko tavanje,
ki je v njegovi percepciji prepo-
jeno z vero in Božjo milostjo. To
je okvir, ki človeka vodi v objem
Večnosti.
IG
Slovenska Vincencijeva konferenca
Naj tudi v naši skupnosti
zaživi srčna kultura!
  Pesem mladih v organizaciji ZCPZ
Radosten poklon pomladi
BOLJUNEC 
  esem mladih je za otroške
in mladinske pevske sku-
pine tržaške pokrajine na-
jlepša zborovska revija: zgodo-
vinska, s 46-letno tradicijo, ved-
no sveža in razposajena, kot so
njeni protagonisti, živahna,
spodbudna, zanimiva, saj na
tem odru lahko
spoznamo no-
vosti, spremem-
be, napredke v
čim popolnejši
sliki sedanjega
stanja tega po-
dročja pokrajin-
skega zborov-
stva. Revija Zve-
ze cerkvenih
pevskih zborov
je stalnica v vsa-
koletni dejav-
nosti mnogih
zborov, kot je
potrdila tudi le-
tošnja,
množična ude-
ležba. Prijavilo
se je namreč triintrideset zbo-
rov, ki so zapeli na štirih kon-
certih v občinskem gledališču
F. Prešeren v Boljuncu.
Na stotine malih pevcev in na
milijarde not iz mladih grl je v
soboto in v nedeljo napolnilo
gledališke prostore in programi
so v dobri meri upoštevali na-
vodila organizatorjev, ki so pri-
poročali izbiro vsaj dveh skladb
slovenskih avtorjev, od katerih
P naj bi bila ena ljudskegaznačaja. Vsaka pobuda tržaškeZveze je namreč zrcalo kon-
struktivne želje po razvoju, na-
predovanju in ovrednotenju
slovenske pevske in kulturne
dediščine: spodbujanje izvajan-
ja ljudskih skladb je letos pou-
darilo pomen ohranitve temel-
jnega in hkrati krhkega zaklada,
ki ga predvsem mlajše genera-
cije premalo poznajo.
Zapeli so kot vsako leto tako
društveni kot šolski zbori,
malčki iz vrtcev, ki se šele
soočajo s petjem in z zahtev-
nim sodelovanjem v skupini
pevcev, osnovnošolci in naj-
stniki nižjih srednjih šol. Pri-
sluhnila jim je kot vedno ne-
mirna publika odraslih s kame-
rami in fotoaparati, a tudi
tričlanska žirija (sestra Karmen
Koren, zborovodkinja Damija-
na Čevdek Jug in predstavnik
Zveze cerkvenih pevskih zbo-
rov). Koncerta najboljših ude-
ležencev tokrat ne bo, člani žiri-
je pa so bili na voljo za pogovo-
re z zborovodji o posameznih
nastopih. Žirija je izrazila po-
sebno zadovoljstvo z napred-
kom otroških zborov in predv-
sem tistih, ki delujejo v
otroških vrtcih, saj so se peda-
gogi letos zelo uspešno potru-
dili za disciplinirane in pre-
pričljive nastope razposajenih
skupin mini pevcev iz Trebč,
Barkovelj, s Cola, iz Bazovice,
Doline.
Zbor Fran Venturini je kot ved-
no poskrbel za solidne nastope
tako v “starejši” zasedbi kot v
mlajši oz. Mini skupini. Otroški
zbor Zvonček ostaja zvest petju
a cappella, s klavirsko ali har-
monikarsko spremljavo, samo-
stojno uporabo malih glasbil in
tolkal pa so nastopili barko-
vljanska Glasbena kambrca,
otroški zbori Primorec, Krasje
(ki se je izkazal s
posebno dode-
lanimi izvedba-
mi in samozave-
stno držo),
kriški Glasbeni
ustvarjalci, Sla-
vec, Vigred, Lad-
jica, Slomšek v
komorni, a zelo
ubrani zasedbi.
Svojo prisotnost
so tudi letos po-
trdile vse osnov-
ne šole tržaške-
ga območja.
Mladinsko petje
so zastopali zbo-
ra nižjih sred-
njih šol sv. Cirila
in Metoda ter Iga Grudna, a tu-
di dekleta zbora Vesela pomlad,
pevke dekliške skupine Primor-
sko in članice mladinskega zbo-
ra Igo Gruden. Tri skupine so
prvič zapele na reviji: mačkol-
janska otroška skupina Z ul'ce,
nabrežinski otroški zbor Pet Pe-
di in novoustanovljena skupina
srbske pravoslavne skupnosti v
Trstu.
PAL
Majda Cibic in Adrijan Rustja (foto IG)
Foto Damj@n
Dr. Cvijeta Pahljina
Beneška / Aktualno26. marca 201512
Izjemen uspeh knjig o zgodovini Benečije
Za boljše poznavanje
krajevne preteklosti
  njiga o zgodovini Be-
nečije, ki jo je napisal
Giorgio Banchig, ilustri-
ral Moreno Tomasetig in izdala
zadruga Most v sodelovanju z
združenjem Blankin in Svetom
slovenskih organizacij, je nale-
tela na res velik, celo nepričako-
van uspeh. Izšla je ob kon-
cu leta 2013; skoraj vsi iz-
vodi so bili prodani, zato
že računajo na ponatis.
“Menim, da to delo zapol-
njuje praznino v pozna-
vanju krajevne zgodovine,
saj so jo doslej obravnava-
li mnogi avtorji le po po-
sameznih obdobjih ali na
splošen in
površen
način, če ne
z ideološko
prežeto-
stjo”, je na-
pisal Ban-
chig v pred-
govoru zgo-
dovine.
Kako so Be-
nečani ra-
dovedni gle-
de svoje
zgodovine in kako jo želijo
spoznati tudi sosedje na sloven-
ski in italijanski strani, kaže tudi
veliko število ljudi na predsta-
vitvah, ki si sledijo od lanske je-
seni.
V četrtek, 19. marca, so avtor
Giorgio Banchig, ilustrator Mo-
reno Tomasetig in predsednik
zadruge Most Giuseppe Qualiz-
za predstavili knjigo Benečija.
Ko se mala in velika zgodovina
srečata/Slavia-Benečija. Una sto-
ria nella storia mladim dekle-
tom in fantom, ki obiskujejo
nižjo srednjo šolo z italijanskim
učnim jezikom v Gorenji Mersi
in Špetru. Prisoten je bil tudi
ravnatelj večstopenjske šole Ni-
K no Ciccone. Združenje Blankinje poklonilo po en izvod knjigev italijanščini vsem učencem, ki
so pokazali veliko zanimanje in
so avtorju postavili veliko
vprašanj.
19. februarja so knjigo o zgodo-
vini in dnevnik g. Antona Cuf-
fola o drugi svetovni vojni (ure-
dil jo je Banchig) predstavili v
Kobaridu v sklopu Beneških
dnevov, 6. februarja pa v Tolmi-
nu ob slovenskem kulturnem
prazniku.
Pred Božičem je združenje Blan-
kin poklonilo knjigo Benečija.
Ko se mala in velika zgodovina
srečata učencem tretjega, četrte-
ga in petega razreda dvojezične
osnovne šole ter dijakom vseh
treh razredov dvojezične srednje
šole. Ob tisti priložnosti so otro-
ci iz vrtca ter prvega in drugega
razreda osnovne šole prejeli v
dar knjigo Škratac Duluka in
druge pravce, ki jo je napisala
Ada Tomasetig, izdala pa zadru-
ga Most.
Knjige o zgodovini so zbudile
veliko zanimanja tudi na
božičnem sejmu v Špetru 7. in
8. decembra in še prej, 26. no-
vembra, na Slovenskem
knjižnem sejmu v Ljubljani. 5.
decembra lani so knjigo pred-
stavili številni publiki v
dvorani kulturnega
društva Doline svetega
Lienarta v Gorenji Mer-
si. Številna publika je bi-
la tudi na predstavitvi,
ki je bila skupaj z dnev-
nikoma g. Cuffola 20.
novembra v knjigarni
Odos v Vidmu.
Niz predstavitev knjig o zgodo-
vini Benečije se je začel 12. ok-
tobra z dnevnikom o drugi sve-
tovni vojni v rojstni vasi g. Cuf-
fola, se pravi v Plastiščah.
Giorgio Banchig bo v četrtek, 9.
aprila, ob 18. uri gost Srečanja
pod lipami v Kulturnem centru
Lojze Bratuž. V ospredju bodo
seveda knjige o zgodovini Be-
nečije.
Ob 70-letnici konca druge sve-
tovne vojne bo združenje Blan-
kin pripravilo zgodovinski večer
in predstavitev Cuffolovega
dnevnika v Špetru. Govorili naj
bi zgodovinarji in evropski po-
litiki.
U. D.
Ob skorajšnjem začetku turistične sezone 
V Reziji velik pritok
gostov iz Slovenije
  marcu se pričenja
poletna turistična
sezona tudi v Reziji,
ko začnejo prihajati številne
organizirane skupine in se v
dolini pojavi pravi živžav
turističnih avtobusov. V
dolino
Rezije že
nekaj
desetletij
prihajajo na
obisk turisti,
predvsem iz
bližnje
Slovenije, z
namenom,
da se
pobliže
soočajo z
njenim
izjemnim
kulturnim
izročilom,
zlasti z
lokalnim
narečjem, rezijanščino, ki jo
večina krajanov še vedno
govori.
Izkazalo se je, da ves ta
turistični vrvež nudi tako
možnost uporabe jezika kot
tudi dodaten vir
V ekonomskega dohodka v tehsicer revnih krajih. Taslovenski val turizma so
določeni mediji tudi javno
napadli, posledica tega pa je
bil seveda tudi nižji dotok
prihodkov samih.
Če malo pogledamo
podatke, vidimo, da je bilo
od leta 1991 do leta 2014 v
sklopu načrta Spoznati
Rezijo/Conoscere Resia, ki je
nastal prav leta 1991,
slovenskih turistov približno
85.000, ekonomski prihodek
samo v zadnjih enajstih letih
pa se lahko oceni na
pribivalca 350.000 evrov.
Ta oblika turizma ima v
bistvu tri pozitivne lastnosti:
domačemu prebivalstvu
nudi možnost, da v stiku s
Slovenci bolj pogosto
uporablja slovenčino, tudi v
svojem narečju, ustvari
pretok ljudi. To je
pripomoglo k temu, da so v
dolini Rezije nastale
organizacije, ki skrbijo za
turistično
ponudbo, kot
tudi
restavracije,
bari, kmetije,
ki nudijo
stalno
zaposlitev
večjemu
številu oseb in
s tem
podpirajo
skromno
lokalno
gospodarstvo.
Ves ta trud pa
nima
primerne
podpore
turistične politike sedanje
občinske uprave, kar se kaže
že v tem, kako so nekateri
javni predeli prav v bližini
najbolj obiskanih točk zelo
zapuščeni.
Sandro Quaglia
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (90) Mariza Perat
Cerkev Marije Vnebovzete na
Repentabru
Na bližajočo se turško nevarnost so ljudi ob-
veščali s kresovi, ki so jih zažigali na hribih in
vzpetinah. Kresovi so tako zagoreli na Volniku
v bližini Repentabra in tudi na Tabru samem,
na te čase pa
spominja tudi
hrib Grmada
nad Štivanom.
Podnevi so o
prihajajoči
turški nevar-
nosti prebival-
ce obveščali s
streli, obvesti-
la pa so pri-
našali tudi hi-
tri sli na kon-
jih.
Tabori so bili
razširjeni po vseh slovenskih deželah. Kot piše
Josip Gruden, jih je bilo največ na Kranjskem
in v Istri.
Na Primorskem, poleg Repentabra, najdemo
utrjene tabore tudi v Dutovljah, Štanjelu, To-
maju in drugje.
Poleg turškega biča pa so ljudje v ti-
stih časih okusili še druge nadloge:
najprej kugo, ki so jo v naše kraje
zanesli prav Turki, nato kobilice, ki
so leta 1475 uničile ves pridelek. Le-
ta 1511 je nato naše kraje prizadel
še hud potres.
Kot zanimivost iz turških časov pa
naj omenim, da se je v župnišču na
Repentabru še do leta 1970 hranil
turški meč, ki pa je po tem letu iz-
ginil neznano kam.
Cerkev na Tabru se prvič omenja le-
ta 1316,  (prihodnje leto bomo praznovali 700-
letnico njenega obstoja), in sicer kot “Sancta
Maria in Reypen”. Po vsej verjetnosti je bila ta
prva cerkvica zelo majhna.
O njenem nastanku kroži nekaj legend, vendar,
kot pravi župnik Matija Sila v svojih zapiskih,
“bolje pogodimo menda, ako trdimo, da na
starem gradišču Grebentabru in na razvalinah
so se naselili prvi Slovenci pastirji, je najbolje,
da si sezidajo cerkvico k časti Matere Božje”.
Kot je že bilo omenjeno, je te kraje leta 1511
prizadel potres in takrat je bila tudi cerkvica na
Tabru porušena. Znova so jo zgradili in tudi
povečali in že
naslednje leto,
27. novembra
1512, jo je po-
svetil tržaški
škof Peter Bo-
nomo, in sicer
z imenom
“Blažene Devi-
ce Marije Vne-
bovzete”.
S posvetitvijo
so bili združeni
posebni odpu-
stki za vse ver-
nike, ki bi k temu svetišču poromali ob večjih
cerkvenih praznikih in tu opravili svoje po-
božnosti. Iz tega lahko razvidimo, da je bila
cerkev na Tabru že takrat znano in pomembno
romarsko svetišče.
Naj tu povem nekaj besed še o škofu Petru Bo-
nomu (1458-1546). Izhajal je iz
stare in plemenite tržaške rodbi-
ne Bonomo. Leta 1488 je postal
duhovnik, leta 1502 pa tržaški
škof in je to svojo službo opra-
vljal do smrti. Bil je humanist in
državnik.
V slovenski zgodovini je škof Bo-
nomo znan zlasti zato, ker je bil
mecen in vsestranski podpornik
Primoža Trubarja (1508-1586).
Trubar je že v zgodnji mladosti
prišel k njemu v Trst, bil tu
uvrščen med cerkvene pevce in se pozneje ne-
kaj časa šolal na Reki, nato se je pri Bonomu
pripravljal na duhovniški poklic. Bonomo ga
je okrog leta 1530 posvetil v duhovnika in ga
do svoje smrti vsestransko podpiral.
/ dalje
  etošnji ajdovski postni
večeri so bili raznoliki. Vi-
pavci so se nasmejali Gre-
gorju Čušinu, razmišljali o ev-
tanaziji s He-
leno Zevnik
Rozman in se
zamislili o
slovenskih
medijih ob
Božu Rustji.
Za Peti evan-
gelij po Ču ši -
nu je bila dvo-
rana ajdovske
gimnazije pre-
majhna. Pred-
stavnik orga-
nizatorjev,
Kluba krščan-
skih izo-
bražencev na
Vipavskem,
Niko Ličen, je
bil z večerom
zelo zadovol-
jen: “Čušin je
izvrsten igra-
lec, pisec, režiser, mož in oče
šestih otrok in dejaven kristjan.
Je neutruden misijonar, ki nam
s svojim pričevanjem vedno
znova izpraša vest. V tokratno
svoje pričevanje je vključil la-
stno uglasbeno poezijo (na fo-
tografiji med petjem ene od hu-
domušnih, a globokih skladb),
povzeto po evangelijih. Tudi to-
krat ni šlo le za prenos svetopi-
semskega znanja, pač pa za nje-
gov osebni odnos z Bogom”.
Ličen pravi, da je Čušin obisko-
valce “s pričevanjem prebudil,
trkal po naši vesti in nas pozival
k ljubezni, molitvi in blagoslo-
L vu, zato smo domov odšli bo-gatejši, pomirjeni, hkrati pa od-prtih src in lačni veselih novic,
ki nas vodijo k Besedi”.
Drugi postni večer kluba, ki
večere redno pripravlja eno leto
v Vipavi, drugo pa v Ajdovščini,
je bila gostja Helena Zevnik
Rozman, ki veliko sodeluje s
Slovensko karitas. Njeno preda-
vanje je bilo resnejše, saj je go-
vorila o pripravi na smrt in ev-
tanaziji. Predvsem srednja ge-
neracija se o smrti ne pogovarja
veliko, vse več pa je v zadnjih
letih tudi strahu pred govorjen-
jem o smrti, je pripovedovala
Zevnik Rozman. Tudi paliativ-
na oskrba, ki je za ljudi na
smrtni postelji, je v Sloveniji še
v povojih, ocenjuje predavatel-
jica. Kot pomembno
poudarja celovit pri-
stop k človeku, česar
ni pri aktivnem zdra-
vljenju.
Duhovnik Božo Ru-
stja, urednik revije Ognjišče, je
tretji večer namenil medijem in
slovenske primerjal s tujimi.
Meni, da so prav mediji odgo-
vorni za stanje duha. “Mediji
oblikujejo naš način raz-
mišljanja. V Sloveniji je to še
posebej prisotno, ker smo prišli
iz totalirizma v demokracijo,
prave demokracije pa ni. Pri nas
ni pluralnih časopisov. Svobo-
da govora je okrnjena”, je pou-
daril Rustja. Niko Ličen je o
večeru povedal: “Zlasti na uda-
ru, in to negativno, je katoliška
Cerkev. Rustja je spregovoril tu-
di o aktualni temi, teoriji spola,
in jasno povedal, da zakon
moža in žene ni isto kot zveza
dveh ljudi istega spola”.
Tino Mamić
Repen
Škof Peter Bonomo
Raznoliki postni večeri 
Od smeha do smrti
Helena Zevnik Rozman Gregor Čušin
Slovenija 26. marca 2015 13
Zoper spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Tudi Cerkev podpira referendum
  tarosta slovenske politike
dr. France Bučar je v svoji
novi knjigi z naslovom Pre-
lom, do katerega ni prišlo napo-
vedal razpad naše po njegovem
mnenju “prezgodaj rojene
države”. Meni, “da upoštevaje
dogajanje v sodobnem kapitaliz-
mu na svetovni ravni, lahko ugo-
tovimo, da se skrivaj vračamo
v nove stare vzorce totalitariz-
ma”. Še vedno aktivni, skoraj
93-letni prvi predsednik parla-
menta samostojne Slovenije
nadalje zatrjuje, “da se v
omenjenih okoliščinah pred-
stavniki posameznih družbe-
nih področij, kot so sindikati,
javni uslužbenci in podjetniki,
ne istovetijo s politiko in ukre-
pi, ki naj bi družbo rešili iz kri-
ze, ali celo preprečili njen
splošni propad. Nasprotno,
posvečajo se izključno kori-
stim svojega področja, čeprav
na račun celotne družbe in
kljub temu da jim mora biti
popolnoma jasno, da z razpa-
dom družbe propadajo tudi sa-
mi. V svoji novi knjigi slednjič ra-
zočaran in zdi se, da v ne-
kakšnem obupu zapiše, “da v Slo-
veniji preprosto ne gre več tako
naprej. Bolezensko stanje, v kate-
rem se je znašla družba, ki je tudi
brez temeljnih vrednot, onemo-
goča sleherni dogovor in povezo-
vanje razpoložljivih sil”.
S Novo delo umsko svežega in pro-nicljivega nekdanjega profesorjaljubljanske Pravne fakultete,
hkrati in pozneje pa pretežno po-
litika, Franceta Bučarja, je vzbu-
dilo samo nekaj odmevov, pre-
težno kritičnih. V vladni palači in
koalicijskih strankah knjige niso
komentirali. Njegovi kritiki pa so
se spomnili, da je tudi dr. France
Bučar neposredno sodeloval pri
sprejemanju nekaterih ukrepov,
ki so povzročili sedanje kaotične
razmere v državi, ali mnogim
ukrepom oblasti vneto pritrjeval.
Tako naj bi se kot predsednik par-
lamenta odločno postavil proti
pobudi za odstavitev (lustracijo)
tistih oseb z raznih področij, de-
nimo tudi tožilcev in sodnikov,
ki so v prejšnji državi kršili člove-
kove pravice in državljanske svo-
boščine.
Pravosodni minister Goran Kle-
menčič sedanje razmere in
vzdušje v Sloveniji in politiki oz-
načuje za histerijo, “v katero smo
zašli vsi skupaj”. A njegove bese-
de pomenijo sprenevedanje in
politikantstvo, saj je veliko doka-
zov in primerov o tem, da se vla-
da sooča z mnogimi težavami in
tudi aferami. Vlada je vsekakor
oslabljena in brez moči, da bi se
lotila reform, katerih pomen in
nujnost sicer sama pogosto raz-
glaša.
Toda tisto, kar se se je v Sloveniji
resnično velikega in pomembne-
ga zgodilo v zadnjem času in kar
so provladni mediji zamolčali, je
znova povrnjena samozavest Cer-
kve na Slovenskem. O tem je v
tedniku Družina objavil aktualen
komentar njegov odgovorni
urednik Franci Petrič. Zapisal je
tudi naslednje: “Cerkev na Slo-
venskem je po vseh pretresih v
preteklih letih, ki jih verni posta-
vljamo v obnebje božje previdno-
sti, in čeprav jim vedno ne vemo
pravega razloga in smisla, z zad-
njimi imenovanji škofov zopet
dobila svoje trdne okvire. S pa-
stirji, ki stopajo na čelo božjega
ljudstva, se postavljajo tudi zane-
sljiva izhodišča za delovanje
božjega ljudstva, med katerega pa
se je v zadnjih letih zasejalo veli-
ko dvomov, nezaupanja in nee-
notnosti”.
Glede novega mariborskega
nadškofa in metropolita p. Aloj-
zija Cvikla pa je odgovorni ured-
nik Družine zapisal, “da bo po-
treboval veliko blagoslova in mo-
litve mnogih za opravljanje
službe, za katero ga je izbral pa-
pež Frančišek. Ima veliko talen-
tov, dovolj znanja in izkušenj,
zaznamuje ga širina rimskega
okolja, ki se ga je navzel med de-
lovanjem v večnem mestu,
predvsem pa ga odlikujeta do-
SMC in vlada po številnih aferah vse bolj šibki
Kdor drugemu jamo koplje, 
sam vanjo pade
  o bi vladanje le bilo
nekoliko lažje …
Minilo je komaj
približno pol leta od
imenovanja Cerarjeve vlade,
pa se koalicija že drobi.
Razumljivo bi bilo, ko bi se
kopja na Cerarjevem hrbtu
lomila zaradi vsebinskih
nestrinjanj med
posameznimi članicami
vlade. Ko bi to le bilo... a ne,
težave in afere skačejo na dan
same od sebe, ne da bi bilo
pri tem potrebno drezati v
osje gnezdo usklajevanj med
strankami in interesnimi
skupinami. Ministri, državni
sekretarji, tesni vladni
sodelavci... vsakemu se nekaj
najde.
Zloraba etike
Najbolj problematično je v
celotni zgodbi to, da si je
Stranka modrega centra, kot
so po novem poimenovali
Stranko Mira Cerarja (SMC),
vseskozi polnila usta z etiko
in visokimi moralnimi
standardi. Stranka je nastala
šest tednov pred volitvami,
ljudje so jo množično volili,
ker je bila stranka
“noeomadeževancev”. Tako
jo je predstavljal zdajšnji
premier. In to je bila
strategija, ki je v doto
prinesla 36 odstotkov na
volitvah. A jasno je bilo že od
začetka, da je ta strategija
kratkoročna. Posebej še zato,
ker SMC vsebinskega
programa ni imela (kako pa
naj bi ga sploh oblikovala v
samih šestih tednih): Cerar je
pred volitvami slovenskim
državljanom serviral neka
splošna načela, vse skupaj pa
je “premazal” z izrazito
retoriko nepodkupljivosti in
K visoke moralne drže. Ker jebil politični novinec, museveda javnost ni mogla nič
očitati. Tudi tisti očitki, ki so
prišli na dan (začenši s
Cerarjevimi honorarji), pa v
medijski krajini takrat niso
odjeknili.
Jasno je, da je Cerar pred
volitvami stavil na karto
etike. To je bila zmagovita
karta. Kako naj bi bilo
drugače? V Sloveniji se je s
pomočjo različnih
marketinških spinov
uveljavila med volivci
podoba idealnega politika, ki
je moral biti
“neomadeževan”, moral je
biti “nov obraz”, moral je biti
“etično neoporečen”. Cerar
je seveda zajahal ta val... in
na volitvah zmagal brez
večjih težav. Ob tem pa ni
upošteval dejstva, da je
vihranje zastave visoke
morale za politika bumerang.
Dokler si politični novinec, je
to v redu, ker je tvoja
kartoteka bolj ali manj
“prazna”... in Cerar je kot
politični novinec postal
predsednik vlade. Ohranjanje
“brezmadežnosti” pa je v
trenutku, ko je stopil na
politični parket, postala
njegova mora: vsaka kršitev
samorazglašene etike je hud
udarec za verodostojnost
politika.
Vse Cerarjeve nedoslednosti
Jasno je, da je bila drža, ki jo
je Cerar napovedoval v
predvolilni kampanji,
utopija. In samo vprašanje
časa je bilo, kdaj se mu bo
vse to vrnilo kot bumerang.
In glej... pa smo tu. Cerar je
danes v precejšnji godlji,
stanje je precej slabše od tega,
kar bi lahko pričakovali.
Aferam ni videti konca, Cerar
pa v različnih pristopih k
posameznemu škandalu kaže
svojo dvoličnost. Poglejmo
samo nekaj glavnih.
Še pred izglasovanjem
zaupnice novi vladi so mediji
razkrili, kako sta tesna
Cerarjeva sodelavca Erik
Kopač in Aleksandar
Kešeljević (kot
nadzornika v
prevzemniškem
podjetju Infond holding
3) bila soudeležena pri
izčrpavanju uspešnega
šempetrskega podjetja
Iskra Avtoelektrika. Oba
sta kljub temu ohranila
svoje mesto. Konec
septembra lani se je
poslovil državni sekretar
na ministrstvu za okolje
Jure Leben, ker je
javnost zavajal, da ima
magisterij. Oktobra je
odstopil gospodarski
minister Jožef Petrovič
zaradi ugotovitev
Agencije za varstvo
konkurence, da je v
imenu svojega podjetja
DZS pri podpisovanju
pogodb z javno upravo kršil
zakon o preprečevanju
omejevanja konkurence.
Njegov nesojeni naslednik
Gojko Koprivec se je sprejeti
kandidaturi za ministra takoj
odpovedal iz nepojasnjenih
razlogov. Pred nekaj tedni je
vrhovno sodišče odpravilo
poročilo o premoženjskem
stanju Janeza Janše, ki ga je
kot predsednik Komisije za
preprečevanje korupcije
podpisal zdajšnji pravosodni
minister Goran Klemenčič,
ker da je poročilo kršilo
ustavna načela. Cerar je kljub
temu svojemu ministru
izrekel polno zaupanje. V
začetku marca je javnost
razburila afera s
profesorskimi honorarji:
nekdanja ministrica za
šolstvo Stanka Setnikar
Cankar je odstopila, Dušanu
Mramorju je Cerar dal drugo
priložnost. V afero z visokimi
honorarji je bil vpleten tudi
sam Cerar. Zadnji od
škandalov je tisti v zvezi z
ministrom Vebrom, ki je
vojaški obveščevalni službi
naročil, naj budno spremlja
postopke privatizacije
Telekoma. A tudi v tem
primeru jo bo Veber najbrž
odnesel brez hujših posledic.
No, kje so vsa moralna načela
in kje je etika, o kateri je
Cerar tako izrazito pridigal?
Njeno mesto so iz meseca v
mesec vse bolj začela
prevzemati dvojna merila in
mižanje na eno oko (ali kar
na obe hkrati).
Kratka klop
Nedoslednosti Cerarjeve
vlade izhajajo vsekakor iz
dveh dejavnikov. Prvega smo
pojasnili in nakazali že v
gornjih vrsticah: zloraba
brosrčnost in človeška toplina”.
Sam novi nadškof p. Alojzij Cvikl
pa je opozoril, “da ni v krizi samo
mariborska nadškofija. Tudi Slo-
venija je v krizi in ta kriza ima ve-
liko obrazov. In če danes v Slove-
niji kaj potrebujemo, je to upan-
je”.
V Sloveniji od ponedeljka, 23.
marca, dalje zbirajo podpise v
podporo zakonodajnega referen-
duma, s katerim bi razveljavili ne-
davno sprejeto spremembo zako-
na o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih. Po novem na Sloven-
skem zakonske zveze ne sestavlja-
ta več mož in žena, temveč dve
osebi, ki sta lahko tudi istega spo-
la. V tedniku Družina je zoper
novo ureditev v imenu kristjanov
objavila posebno opozorilo prav-
nica Mojca Stoschitzky. Zapisala
je: “Slovenski kristjani, zbudimo
se! Tukaj je treba postaviti mejo
in narediti piko. Tukaj nastopi
naše poslanstvo. Dejstvo je, da ni
vse sprejemljivo. Ni in ne more
biti. Nikoli. Zakaj? Ker je tako pre-
prosto. Ker je sprememba zakona
v nasprotju z Ustavo Republike
Slovenije, pa tudi s prepričanjem
in vestjo večine Slovencev”.
Za podporo zahtevi oziroma po-
budi za izvedbo zakonodajnega
referenduma z opredelitvijo Za
otroke gre, je potrebno zbrati
40.000 glasov volivcev oziroma
volivk.
Franci Petrič je v tedniku Družina
zapisal, “da je pobiranje glasov za
referendum celo med nekaterimi
kristjani vzbudilo nekoliko nela-
godja ali kritike. In to kljub temu
da gre pri družini kot skupnosti
moža in žene ter otrok za temel-
jno vrednoto družbe in otrok in
tudi Cerkve. Celo nekateri du-
hovniki so podlegli FDV-jevskim
floskulam o vmešavanju Cerkve
v politiko ter očitali škofom poli-
tiziranje. Opozoriti na
ogroženost družine in narediti
vse, da preprečimo njen razkroj,
je kristjanova dolžnost, tudi za
ceno nepriljubljenosti ali za-
vračanja. Tudi zdaj, ko je potreb-
no v kratkem časovnem obdobju
iti na upravne enote in podpiso-
vati pobudo za razpis referendu-
ma”.
Morda še novica za presenečenje
in sprostitev duha naših bralcev,
bralk in tudi drugih Slovencev.
Šele zdaj se je iz prispevkov neka-
terih časnikarjev, objavljenih v
nekaterih naših časopisih, neka-
ko uradno zvedelo, kdo je najvišji
predstavnik Slovenije v zvezi Na-
to. To ni moški, ampak ženska.
Gre za dr. Darjo Danielo Škodnik,
dekanko Natove obrambne aka-
demije v Rimu. Ima rang genera-
la z dvema zvezdicama. V njeni
pisarni poleg prapora zveze Nato
visi tudi slovenska zastava, v
omari pa ima spravljeno unifor-
mo slovenske vojske. Časnikar
Dnevnika Ervin Hladnik, ki jo je
obiskal, je zapisal, “da v modri
obleki na delovnem mestu ni vi-
deti kot generalica, vendar je 300
podpolkovnikov in polkovnikov,
ki so bili v veliki dvorani Natove
obrambne akademije na tečaju
modernega vojskovanja, vljudno
stopilo v pozor, ko je šla mimo
njih.
Marijan Drobež
pojma etika (in vsega, kar se
za tem skriva) nosi za sabo
uničujoče učinke, ko se
ugotavljajo nedoslednosti in
razvade tistih, ki o etiki
pridigajo. Tukaj pa je, ko
govorimo o Cerarjevi vladi,
še drug dejavnik, ki ga je
zdajšnji premier ocenjeval
kot dodano vrednost pred
volitvami.
Kar je premier prodajal kot
nove obraze, danes
dojemamo kot politična
neizkušenost. Tudi tukaj gre
za osnovno vprašanje, ki smo
ga že večkrat postavili: kako
lahko izvršno oblast
prevzame stranka, ki je
nastala 6 tednov pred
volitvami? Kje bo našla
ustrezne kadre? Kako bo v
političnem oceanu plavala
sredi kopice morskih psov, ki
so poosebitve za lobistične
interese? Kljub temu da se je
v Sloveniji že zdavnaj
uveljavila drugačna logika,
novi obrazi niso nujno
sinonim za kakovostno
ekipo. Cerarjeva vlada je
dokazala nasprotno: z novimi
obrazi je na političnem odru
nova samo neizkušenost,
razvade so se pa ohranile.
Skratka, poleg afer, ki smo jih
našteli, je v ekipi Mira Cerarja
vse bolj mogoče zaznati
učinek “kratke klopi”.
Stranka nima dovolj
kvalificiranih kadrov, da bi
lahko opravljala vse
predpisane naloge izvršne
oblasti. Ne gre tukaj samo za
stolčke ministrov, niti samo
za državne sekretarje. Gre za
pomanjkanje širšega izbora
ljudi, ki bi lahko udejanjali
sektorske politike, kot si jih je
zamislila vlada. Primer tega
pomanjkanja se kaže na
primer v ponesrečenem
poskusu iskanja novih
nadzornikov za Slovenski
državni holding (SDH),
organ, ki upravlja z 11
milijardami evrov
slovenskega državnega
premoženja. Seznam, ki
ga je predlagal finančni
minister Dušan Mramor,
so zrušili koalicijski
partnerji (in ne opozicija
ali vladi nenaklonjene
sile): samemu seznamu
so očitali, da je nastal
prav na podlagi pritiskov
zunanjih lobijev. Isto
velja za seznam
neizvršnih direktorjev v
Družbi za upravljanje
terjatev bank (DUTB)
oziroma slabi banki, ki
upravlja z dolgovi
številnih pomembnih
slovenskih podjetij: v
tem primeru so bili sicer
novi neizvršni direktorji
imenovani, a tudi tokrat so
imenovanje spremljali
številni notranji spori in
napetosti v vladnih vrstah.
Objektivno je Cerarjeva
stranka zaradi vsega tega
danes šibka. Njeno
sklicevanje na etiko in visoko
moralno držo pa ima z vsako
afero učinek detonatorja, ki
je tik pred tem, da sproži
močan in uničujoč pok. Saj je
znano: kdor drugemu jamo
koplje, sam vanjo pade.
Andrej Černic
Dr. France Bučar
Miro Cerar
Aktualno26. marca 201514
NATUROPATSKI NASVETI (60)Erika Brajnik
PROSO KREPI TELO
Med žiti je proso tisto, ki človeško telo kar naj-
bolj intenzivno krepi. Nima glutena, po drugi
strani pa vsebuje veliko vlaknin in silicija. Prav
zaradi tega ga priporočajo tistemu, ki mu zasta-
ja voda v telesu, ki ima močno nagubano kožo,
ki ima celulit, saj proso posredno gladi gube in
hrani kožo, da je bolj elastična in čvrsta. Oseb-
no ga vsako leto intenzivno uživam v postnem
času pred Veliko nočjo, takrat je prosena kaša
na mojem jedilniku vsako jutro.
Zajtrk s proseno kašo – recept:
Sestavine: proso, javorjev
sirup, lan, sezam, konoplji-
na semena, proseno mleko.
Priprava: proso najprej
splaknemo pod vročo vo-
do, da ni grenko, potem v
lonec damo vse omenjene
sestavine. Vse skupaj kuha-
mo v rastlinskem mleku 20
minut; to se pripravi zvečer,
čez noč proso in semena še
nabreknejo, zato je potrebno, da je kaša zvečer
zelo tekoča. Zjutraj na kašo naribamo sadje (ne
banan), ali polijemo marmelado.
Tako pripravljeno kašo zaužijemo vsako jutro za
zajtrk, lahko jo pripravimo za več dni, čez dan
jo pustimo v hladilniku, zvečer pa postavimo
na mizo skodelico, ki jo bomo zjutraj zaužili za
zajtrk, da bo temperatura pravšnja.
Pomembno je, da ne uživamo mrzlih jedi in pi-
jač, to pa zato, ker mora telo porabiti veliko ne-
potrebne energije, da segreje mrzlo živilo na te-
lesno temperaturo.
Za božični in pustni čas zaužijemo, hočeš
nočeš, veliko preveč pšenice, npr. panettone,
potica, krofi, štravbe idr.; vse to nam oteži kri,
kri postane bolj gosta, naše telo pa bolj napih-
njeno in počasno. Tudi misli so počasne.
Ko iz jedilnika za 40 dni odstranimo omenjeno
žito in ga za zajtrk zamenjamo s proseno kašo,
na takšen način dinamiziramo kri (jo zredčimo)
in iz telesa odstranimo vse odvečne tekočine,
telo ni več zabuhlo in predvsem na takšen
način se zelo intenzivno in hitro znebimo pom-
ladanske utrujenosti!
Najbolj naravna prečiščevalna kura organizma
spomladi s hra-
no bo vsekakor
prosena kaša za
zajtrk, ki poleg
vsega omenje-
nega krepi žile,
saj silicij vpliva
na tkiva, dela jih
bolj elastična in
kompaktna, isto
velja za krčne
žile in vene.
Siliciju priznavamo tudi lepotilne lastnosti kre-
pitve telesa in nohtov, tudi lasje bodo veliko
manj izpadali, če bo vsako jutro na jedilniku
prosena kaša.
Kot zatrjuje Hipokrat, oče medicine, “naj posta-
ne hrana naše zdravilo”. Preden si nakupimo
vitamine, minerale, razstrupljevalne čaje in ne
vem še kaj vsega, kar nam agresivno tržišče vsak
dan ponuja, pomislimo, kaj imamo vsakodnev-
no na jedilniku.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 24. marca, ob 14. uri.
Predstavitev knjige Jurija Paljka  
Otrok burje v Kopru
   rivezal sem si krava-
to, ker je to srečanje
zame praznik. Izid
knjige je namreč praznik. S kra-
vato pa pokažem tudi spošto-
vanje do vas”, je na zadnji pred-
stavitvi knjige Kaj sploh
počnem tukaj
nagovoril
Koprčane Jurij
Paljk.
Sredin pogo-
vor v Rotundi
blaženega Elija
(RBE), ki ga te-
densko prireja
stolna župnija
v Kopru pod
vodstvom du-
hovnikov Pri-
moža Krečiča
in Bogdana
Vidmarja, je
vodila Ines Cergol. Bilo je veliko
vprašanj, veliko odgovorov, pa
tudi precej muzanja in smeha.
Pesnik in urednik Jurij Paljk je
ob predstavitvi knjige, ki jo je za
“P Mladinsko knjigo uredil AlešBerger, govoril o svojih pogle-dih na krščanstvo, politiko in
kulturo. Opravičil se je, ker je
uporabil tudi kakšen bolj sočen
izraz in omenil sv. Hieronima,
našega primorskega in hkrati
dalmatinskega “prednika”, in
njegove besede opravičila Bogu
zaradi pretežkih besed.
“Sem otrok burje”, je povedal
Paljk mnogim poslušalcem, ki
imajo tako kot on korenine na
Vipavskem. Čeprav veliko govo-
ri o starih časih, kar mu nekateri
zamerijo, pa obenem ogromno
uporablja sodobne medije. Ne-
kateri ga zato, ne ravno pohval-
no, naslavljajo “Mister Facebo-
ok”. A prav sodobni mediji so ti-
sti, ki pomagajo pri prenašanju
slovenščine med mladimi na
italijanski strani meje, je pre-
pričan Jurij Paljk. Zato je posebej
vesel spletnih stikov
z mladimi Slovenci.
Veliko je bilo tudi
kritičnih besed do
same družbe in so-
dobnih družbenih
pojavov. Država Slo-
venija ne gre v pravo
smer, veliko pa bi bi-
lo za postoriti tudi v
Cerkvi. Paljk pogreša
aktivne kristjane, ki
bi nase prevzemali
odgovornost.
Sprašuje se, zakaj na
tem področju cer-
kvene šole nimajo pravega učin-
ka: “Kje so danes tisoči matu-
rantov slovenskih škofijskih
gimnazij? Kje so”?
Tino Mamić
Palačinke s siri in radičem
Na pobudo zlasti kolegic iz uredništva sem se
odločil, da z bralci delim kaj veselja do kuhanja,
zato pa tudi kak recept. Tokrat vam ponujam zelo
enostaven recept za jed, ki pa je zelo okusna, o
čemer so se v uredništvu lahko prepričali. Slika je
zgolj simbolična, saj ima moja različica
jedi določene dodatke. Sestavine,
najbolj siri, naj bodo kakovostne. Tudi
sami lahko uporabite domišljijo in
improvizirate...
Za okrog osem palačink potrebujemo:
150 g moke
40 g masla
3 dl mleka
ščepec soli
2 jajci
pest rukole
Za nadev potrebujemo:
600 g treviškega radiča
80 g masla
malo belega popra
75 g gorgonzole
75 g brieja
100 g parmezana
0,7 dl mleka
muškatni orešček
sol po želji
V posodo presejemo moko, ki jo potem damo v
“multipraktik”. Dodamo sol in mleko ter nekaj
časa mešamo na veliki hitrosti, da nastane gladka
zmes, nato dodamo jajci, ki smo ju prej posebej
stepli, ter še malo mešamo. Rukolo nasekljamo
in dodamo zmesi. Tako dobljeno zmes damo za
eno uro v hladilnik. Nato spečemo palačinke.
Ko smo palačinke spekli, pripravimo nadev, ker
se sicer ob ohladitvi strdi. Radič sesekljamo na
ne premajhne koščke, potem ko smo ga dodobra
oprali. V ponvi stopimo maslo, ki mu dodamo radič
in sol. Pokrijemo in pustimo dušiti kakih deset
minut (če uporabimo npr. goriški radič, dušimo
vsaj pol manj časa). V drugi posodici medtem
stopimo sire v mleku, dokler ne dobimo kremaste
zmesi. Sirovo zmes dodamo radiču, nato dodamo
kakih 30 g parmezana, sveže mleti muškatni
orešček in sveže mleti beli poper (če poper
kuhamo, postane grenak, zato ga dodamo na
koncu).
Nadev namažemo na palačinke in jih prepognemo
- najprej na pol in potem še enkrat na pol. Po
palačinkah potresemo preostali parmezan in jih
polijemo s 40 g stopljenega masla. Za deset minut
jih popečemo v pečici (torej vklopimo samo “infra”
grelnik) na 180°C. Postrežemo z dobrim
aromatičnim belim vinom. Bog požegnaj!
RECEPTIAndrej Vončina   Oporoka primorskega ljudskega duhovnika g. Jakomina
Prva tržaška predstavitev
knjige Od petrolejke do iPada
TRST 
  torek, 17. marca, smo v
mali dvorani Narodnega
doma v Trstu doživeli
prvo predstavitev spominov –
pravzaprav ponatisa – knjige
Dušana Jakomina Od petrolejke
do iPada, ki jo je “tržaški Čeder-
mac” tako močno želel predsta-
viti v prvi osebi. Za marsikoga sa-
mo Dušan, jo
je dopolnje-
val do avgu-
sta 2014 in za
platnico iz-
bral rdečo
barvo: ne re-
volucionar-
no, ampak
barvo odpora
proti vsemu,
kar sramoti
človekovo
dostojanstvo.
Jakomin je
občutil vse tri
diktature dvajsetega stoletja in
jim odločno rekel “ne”! Prepolna
dvorana je bogato in iskreno
predstavitev pozdravila s spoštlji-
vim zanimanjem.
Predstavitev knjige, ki je pri za-
ložbi Ognjišče izšla tik pred Jako-
minovim odhodom v večnost in
jo lahko imamo za nekakšno du-
hovno oporoko, je povezoval
časnikar Saša Rudolf. Ob prisot-
nosti generalne konzulke RS v
Trstu Ingrid Sergaš je uvodoma
predstavil zgodbo škedenjskega
duhovnika in kulturnika. Do
zadnjega atoma zvesti Slovenec
je odpustil vsem, ki so ga v
življenju preganjali, saj sovraštva
v njegovi naravi ni bilo. Jakomin
je upal na predstavitev sredi ja-
nuarja ob njegovi 90-letnici, a žal
do nje ni prišlo. Kljub temu je
knjiga takoj postala “bestseller”
in po dobrem mesecu pošla, za
njen ponatis pa se gre zahvaliti
sodelovanju z založbo Mladika,
Ilde Košuta in drugim navdušen-
V cem, ki so jo ponesli v hišetržaških družin.Sekretarka v Uradu za Slovence v
zamejstvu in po svetu Irena Vad-
njal je z veliko občutljivostjo
spregovorila o svoji izkušnji s
knjižno uspešnico. Iz nje žarijo
vrednote zaupanja in popolne
predanosti, tako Božji previdno-
sti kot ljudem, med katerimi je
Jakomin živel in delal. Vadnjalo-
va je poudarila priznanje vlogi
matere, ki mu je dala nazorsko in
vrednotno usmeritev. Jakomin je
dajal, dajal z nasmehom, saj ga je
gnal neizčrpen življenjski ogenj,
tudi v trenutkih duhovniške sa-
mote, ki jo je doživljal srečno.
Urednik založbe Ognjišče Miha
Turk je opisal dolgoletno sodelo-
vanje in prijateljstvo, saj je Jako-
min revijo delil med tržaškimi
duhovniki. Hvaležen mu je za
življenjski zgled, ki pravi, da gre
življenje vedno naprej, zato ga je
potrebno močno zagrabiti.
Večletno delo za izdajo knjige
spominov je Jakomin srčno želel
kronati s predstavitvijo na lan-
skem knjižnem sejmu, a do nje
žal ni prišlo.
Z rahlo zamudo je pred številno
občinstvo stopil tudi nadškof
Alojz Uran, ki je z msgr. Jakomi-
nom zadnji dve leti sedel pri isti
družinski mizi, ko sta obedovala
pri šolskih sestrah. Pogovarjala
sta se o vsem, vselej z žarom ener-
gije in predanosti božji volji. Ja-
komin se je jezil, a nikoli obsojal,
saj je bil nepopravljiv optimist.
Svoje življenje je do konca daro-
val vrednotam: biti človek, Slo-
venec, kristjan in duhovnik.
Prof. Jože Pirjevec je Jakomina
spoznal v zadnjem letu in ugoto-
vil, da ni znal biti hudoben - mi-
lina Frančiška pred Frančiškom.
Sprehodil se je od skromnega
otroštva na kmetih pri Sv. Anto-
nu, mimo goriškega in koprskega
semenišča, kjer je moral marsikaj
potrpeti, kaplanovanja po
tržaških vaseh do Škednja, kjer je
preživel šestdeset let. Pirjevec je
poudaril dejstvo, da Jakomin po-
vedno ni naredil cerkvene karie-
re, s sedanjim nadškofom Crepal-
dijem se ni ujel. Bil je tipičen
predstavnik slovenske Primorske,
ljudski duhovnik, ki je duševno
pastirstvo spajal s kulturnim in
socialnim angažmajem. G. Jako-
min je bil naslednik poslanstva
Jakoba Ukmarja: ljubezni do
sočloveka, tako vernega kot ne-
vernega.
Predstavitev je zaokrožil ogled fil-
ma Aljoše Žerjala ob 65-letnici
mašniškega posvečenja g.
Dušana Jakomina.
Jernej Šček
Aktualno 26. marca 2015 15
  a se tudi sama staram,
mi je nekako postalo ja-
sno ob predhodnem po-
ročanju o letošnjem sončnem
mrku. Problemov je pri nas do-
ma v tem obdobju toliko, pa tudi
na svetu jih ne manjka, da sem
pravzaprav novico o dogajanju
na nebu skoraj v celoti preslišala.
Šele ko me je nanjo opozoril pri-
jatelj, ki je še dodal, da je letošnji
sončni mrk še posebno pomem-
ben, ker se dogaja ob pomlad-
nem enakonočju, sem se
odločila, da v zaprašenih preda-
lih poiščem stara sončna očala.
Zadnji sončni mrk, ki se ga spo-
minjam, se je dogajal takrat, ko
sem bila še na osnovni šoli in
smo se v razredu nanj pripravljali
dober teden. Saj ne, da jih potem
ni bilo, a nikoli več jih nisem ta-
ko vsestransko doživljala. Še se-
daj imam živo pred očmi, kako
smo skupaj z učiteljico s sajami
počrneli nekaj starih stekel in na-
peto čakali, kdaj bomo lahko
skupaj opazovali za nas čisto ma-
gičen pojav. Na predvečer seveda
nisem mogla zaspati, očetu in
mami pa sem ves dan razlagala,
kaj se bo dogajalo, in ju popol-
noma izčrpala z dolgoveznim
pripovedovanjem o vsem tem,
kar so me v šoli naučili o
sončnem mrku in njegovem
vplivu na naš planet. Onadva sta
imela seveda povsem druge
skrbi, tako pač kot vsi odrasli. In
dobro se še spominjam, kako so
me nekaj dni potem ščemele oči,
kajti nisem imela potrpljenja, da
bi počakala na zadimljeno ste-
klo. V sonce sem, tako kot ostali
sošolci, strmela kar s prostim
očesom, potem pa smo si vsi dol-
ge ure meli oči. A kaj, ko je bil to
prvi sončni mrk v mojem
D
Začenjajo se pomladni obračuni
Polet Kwins ohranil najvišjo ligo
  ačela se je pomlad in špor-
tne prispevke v tem let-
nem času bo zaznamovala
vrsta obračunov sezone po posa-
meznih panogah in tekmovan-
jih. V soboto so že sklenili svoje
napore hokejisti na rolerjih Po-
leta Kwins Zadružna kraška ban-
ka, naša edina ekipa, ki nastopa
v najvišjem državnem prvenstvu
– A1 ligi. Po štirih letih med slo-
vensko ligo in italijansko A2 so
openski konji spet tekmovali
med državno smetano hokeja in
line kot novinci oziroma povrat-
niki. Osnovni cilj, obstanek med
prvoligaši, so izpolnili, kriteriji
so bili sicer letos zelo nizki. Do-
volj je bilo pustiti za sabo eno po-
stavo, k sreči pa je v prvenstvu so-
delovala rimska ekipa Mam-
muth, ki je bila nedorasla tej tek-
movalni ravni. Kwinsi so Rimlja-
ne obakrat gladko premagali,
drugih prebliskov, vsaj, takih, ki
bi jih nagradile prvenstvene
Z točke, pa v njihovi sezoni ni bilo.Vsekakor enakovredno igro s šte-vilnimi, tudi favoriziranimi tek-
meci so fantje trenerja Dejana
Rusanova želeli oplemenititi še s
kakim podvigom oziroma vsaj
neodločenim izidom, namera pa
se jim naposled ni posrečila, tako
da so se morali zadovoljiti z vrsto
tesnih in vseeno častnih porazov.
Najboljši strelec poletovcev, med
katerimi letos ni bilo slovensko
govorečih igralcev, je bil Fabietti
z 10 goli, Degano jih je zbral 8,
Battisti, ki je bil s 6 asistencami
najboljši podajalec, 7, Mariotto
pa 4. Pred končnico za naslov je
bila med deseterico sodelujočih
prva ekipa Milano Quanta, prvak
iz zadnjih treh sezon.
Po lanskem navdušujočem na-
predovanju iz druge lige je bila
to v bistvu prva sezona brez po-
moči trojice Kokorovcev (Mitje,
Mojmirja in Sama) na igrišču,
dolgoletni stebri ekipe so namreč
prevzeli odborniške zadolžitve in
bili v vsakem primeru stalno v
podporo mladi igralski garnituri.
V primerjavi z nasprotniki – mar-
sikatera postava je razpolagala tu-
di s kakovostnimi tujci – so na Pi-
kelcu sestavili nizkoproračunsko
zasedbo v celoti z doma vzgoje-
nimi, po večini mladimi hokeji-
sti. Oranžno-črni so na ta račun
potrebovali nekaj časa, da so se
prilagodili ostrejšemu tempu
najvišje lige, med letom pa so po-
stali stabilna in za vsakogar skraj-
no neugodna ekipa. Kot je ugo-
tavljal predsednik Samo Kokoro-
vec, so ob koncu te pozitivne iz-
kušnje zadovoljni predvsem zato,
ker se je zaupanje v lastne moči
povsem obrestovalo in A1 ligo
bodo na Opčinah imeli tudi pri-
hodnje leto, ko bodo lahko
omenjeni športniki, obogateni z
letošnjimi dognanji, bolj konku-
renčni.
Ne nazadnje je obisk ob ploščadi
kotalkališča na Pikelcu vsakič za-
nimivo doživetje, saj je vzdušje
zelo pristno, na tribuni pa je živo
zaradi prisotnosti številnih dru -
žin z otroki, ki so – kot kotalkari-
ce ali hokejisti – člani mladinske-
ga pogona društva. S prihodnjo
sezono naj bi bilo športno sre-
dišče tudi dokončno urejeno. Za-
prtje vseh stranic, ki naj bi ga
omogočila sredstva tržaške
občine, bomo cenili zlasti v zim-
skih mesecih, zagotovo pa bo tu-
di za tekmovalce jamčilo bolj pri-
jetno in učinkovito vadbo ter na-
stopanje.
HC
Morda prav nič ne vemo
Ko je tema pri belem dnevu
življenju. In bil je nekaj izredno
čarobnega kot vse, kar je nekako
spadalo v pojem vesolja in ne-
skončnosti.
Če se ne motim, se je popoln
sončni mrk pri nas dogajal pred
nekaj več kot petnajstimi leti. Ni-
mam veliko spominov nanj, sa-
mo to zagotovo vem, da je soseda
spravila vseh svojih pet psov v
dnevno sobo, kjer so prestrašeno
tulili. In da je bilo nebo žalostno,
nenavadno žalostno, kot da bi
naznanjalo konec vsega, predv-
sem pa konec življenja na našem
planetu.
V pičli uri je seveda narava
zaživela na novo, soseda je spu-
stila pse na vrt, jaz pa sem se
vrnila k vsakodnevnim opravi-
lom. In sonce je pregnalo temo,
ki vendarle ni bila tak tabu kot
nekdaj. V davni preteklosti je bil
namreč sončni mrk znanilec vsa-
kovrstnih nesreč. Bali so se ga bo-
jevniki in vladarji, preprosti ljud-
je si dneva, ki se je nenadoma
spremenil v noč, niso znali razla-
gati. Pripovedujejo, da je kitajska
vojna mornarica še pred stopet-
desetimi leti streljala topovske
salve v nebo, da bi prestrašila in
odgnala zmaja, ki je požiral son-
ce. Še pred nekaj leti pa je župan
kitajskega mesta Chongping pre-
povedal uporabo mobilnih tele-
fonov, da bi s signalom ne motili
sončnega mrka. Vojskovodje so
med sončnim mrkom bežali z
bojišč in sklepali premirja v stra-
hu pred božjo sodbo, ljudje so se
zatekali k vračem in čarovnikom.
Skratka, človeku je bilo od nek-
daj nelagodno, ko je na nebu
neznana sila zastrla luč, ki ni sa-
mo vir življenja na zemlji, ampak
nam vsak dan vliva tudi pogum
in dobro voljo. Luč je namreč ti-
sta, ki jo ob rojstvu išče otrok, po
njej se ozira umirajoči. Luč, son-
ce, upanje... vera.
Na letošnji sončni mrk se nisem
pripravljala. Otrok v nas pri teh
letih počasi umira, stvari, ki so
bile nekdaj nenavadne, so posta-
le del vsak-
dana, z
otrokom žal
umirata tu-
di nav-
dušenje in
radoved-
nost.
Čeprav, no,
priznam, je
še vedno
precej igri-
vosti v me-
ni. Tokrat
sicer mi je
zagodla tu-
di usoda, saj mi je mama padla v
domu in so jo ravno na ta dan
odpeljali v katinarsko bolnišni-
co.
Peljem se preko Brd proti Trstu,
dolga in vse prepogosta pot, ki
me že utruja. A kaj, ko sem se sa-
ma prostovoljno odločila za bi-
vanje med Brdi in Benečijo. Vo-
zim in včasih pogledam v nebo,
oblačno je, pravzaprav koprena-
sto, ničesar ne bo videti, pomi-
slim. Spomnim se, da naj bi se
začelo okoli pol desetih, morda
nekaj prej. Nekje pri Dobrovem
sem, ko se mi zazdi, da se temni.
Vidim, da so postavili mizico in
neke vrste papirnati teleskop.
Vendar ni nikogar, ki bi prišel in
preizkusil, sploh se mi zdi, da je
na cesti malo ljudi, otroci pa so
seveda v šoli. Ko pogledam proti
nebu, vidim, da koprenasta zave-
sa ni zakrila pojava, nasprotno,
mrk, ki se je šele začel, je dobro
viden brez vsakih očal, oči nič ne
ščemijo. Ko se spuščam proti
Soči in velikemu kamnitemu lo-
ku na njej, je črna lunina senca,
nekdaj za Kitajce hudobni zmaj,
že prekrila dobršen del sonca.
Bolj ko mrk napreduje proti po-
lovici, tem bolj temno je vse nao-
koli. Jutro je, a se mrači. V meni
zaživi spomin na to, kar je skup-
no vsem sončnim mrkom. Ta si-
vina nerazumljivo tudi iz avto-
mobila deluje mrzlo. Ta te-
mačnost, ki se ti zareže v dušo in
še danes povzroča, če ne strah
vsaj nelagodje. Tako sem si od
nekdaj zamišljala jedrsko kata-
strofo. Sivina, mraz in veter. Pra-
vijo, da tema vpliva tudi na ve-
denje živali, kokoši naj bi se pri
belem dnevu odpravljale spat,
divjad se čudno obnaša, psi so
nemirni. Kaj pa mi, ljudje??? Vo-
zim in gledam veličastnost poja-
va. Mrakobnost pokrajine mi je
zoprna in vpliva na moje razpo-
loženje, ki že itak ni na višku.
Sonce je bogastvo, ki nam je da-
no zastonj, pa se ga sploh ne za-
vedamo, dokler ga ne po-
grešamo. Življenje je pravzaprav
čudovito tudi v skromnosti in
bolečini. Že ta luč, ta nežna
božajoča toplota je nekaj velike-
ga, dar, ki je dan vsem. A kaj, ko
si želimo vse tisto, česar nima-
mo. Pomislim, da bi morali biti
hvaležni za sonce, za luč in za to-
ploto. Mrk se nadaljuje, v Gorici
vsi hitijo po uli-
cah, malokdo,
pravzaprav
nihče, ne gleda
v nebo, razen
mene, ki vozim,
in bi tega ne
smela početi.
Končno pri-
spem na Katina-
ro, sonce že
normalno sveti
in kljub temu
da je delno
oblačno, je se-
daj svetloba
drugačna. Zaznavam luč. Hitim
na urgenco, na intenzivno nego,
zvonim, a mi nihče ne odpre, pa
čeprav je šlo mimo kar nekaj bol-
ničarjev, ki so mi obljubili, da me
bodo v kratkem spustili k mami.
Na srečo vem, da je z njo kolikor
toliko v redu. Uslužbenka v mo-
drem, mislim, da je v modro
oblečeno pomožno osebje, mi
pravi, da je to jutro na urgenci
noro. Vsi so iz sebe, osebja je pre-
malo, da bi jim uspelo pra-
vočasno ukrepati pri vseh prime-
rih, ki stalno prihajajo, z zdrav-
niki se sploh ne da priti v stik. In
ravno v tistem trenutku slišim
tuljenje sirene, nov primer je že
v preddverju. Uslužbenka skomi-
gne z rameni, ne vem, kaj se da-
nes dogaja, mi pravi. Sončni
mrk, pomislim, pa čeprav ne
vem, kakšno zvezo naj bi imel.
Ali pa jo ima. Končno me spusti-
jo k mami in mi obenem pove-
do, da se ji zjutraj sploh niso mo-
gli približati, tako je vpila in
brcala. Sedaj se počasi umirja. In
zunaj spet sije sonce.
Skušam se pogovoriti z mamo, a
to že dolgo ni mogoče. Težko mi
je, ker vem, da mi nekaj dopove-
duje, jaz je pa ne razumem.
Občutek krivde, nemoči, strahu.
Duši me in rada bi se vrnila na
sonce. Mlad fant na sosednji po-
stelji se mi smeje in me bodri.
Čez nekaj minut ga odpeljejo na
monitoražo zaradi verjetnega in-
farkta. V sosednji sobi nekdo vpi-
je, vsi hitijo tja. Ne vem, kaj se
dogaja, mama počasi zaspi v mo-
ji prisotnosti, prosijo me, naj
grem ven, ker je prostora tu za
vse premalo. In ker takega nore-
ga dne ne pomnijo. Grem... Zu-
naj končno spet sije sonce. Jaz pa
res ne vem, kaj se ta dan dogaja.
Morda res ne vemo vsega o
sončnem mrku. Morda sploh
ničesar ne vemo. Niti o življenju,
niti o nas samih in o poti, po ka-
teri gremo, polni strahu, dvo-
mov in negotovosti.
Suzi Pertot
  Pot miru
“Naj živijo mir, prijateljstvo 
in sožitje!”
S 1. STRANI 
  o veliko delo je “shramba
tako za zgodovino kot za
čustva” in je na voljo ne le
tukajšnjima narodoma, temveč
vsemu človeštvu, je sklenil Mari-
ni. Italijanski predsednik Sergio
Mattarella je poslal predsedni-
ku goriške Pokrajine Enricu
Gherghetti krajše sporočilo, v
katerem je poudaril, kako po-
membno je napredovati na po-
ti evropske integracije, da bo-
mo lahko premostili stare ločit-
ve in anahronistične naciona-
lizme; le tako bomo lahko za-
pustili novim rodovom Evro-
pejcev bolj enotno in močnejšo
celino.
Popotnico v imenu slovenskih
ljudi je izrekel predsednik RS
Borut Pahor. Dejal je, da oblet-
nice dveh svetovnih vojn opo-
zarjajo človeštvo, naj probleme
rešujemo mirno, preden bi bilo
spet usodno prepozno. Svarila
sama po sebi ne zaležejo, ven-
dar so dovolj zgovorna, če jih
hočemo upoštevati. “Vsako rav-
nanje, ki jemlje mir za samoume-
ven, ta mir neposredno ogroža”.
Zastavlja se vprašanje, kako naj
navdahnemo naša vsakodnevna
ravnanja s strpnostjo in sožitjem,
ne da bi morali pri tem vselej
žugati s prstom vojnih tragedij, je
dejal predsednik. “Najbrž najbolje
tako, da na vojno opominjamo, a
slavimo mir. Tako razumem Pot
miru. Pot miru popotnika nago-
varja v jeziku sprave in sožitja. Po-
potnik opazuje okrog sebe lepoto,
a tudi neponovljivost življenja. Tu-
di če vse molči, mu zgodovinski
spomin glasno govori, da vojna
vse spremeni”. Vojna je moralno
neopravičljiva. In vendar ni nobe-
nega trdnega dokaza, da je vojna,
ki se konča, res zadnja. V tem smi-
slu je Pahor spomnil na besede
nekdanjega italijanskega predsed-
nika Giorgia Napolitana, ki je lani
ob postavitvi klopce miru na Sveti
T Gori poudaril, da mir ni samo od-sotnost vojne, temveč pomeni ak-tivno prizadevanje za prijateljstvo,
sodelovanje in solidarnost. “Mir
mora biti potemtakem čas neneh-
nega in vsestranskega prizadevan-
ja za njegovo trajnost in čvrstost.
Ker ni le stvar državnikov in ne ge-
neralov, tudi ne more in ne sme
biti samo v njihovih rokah. Je
stvar vseh nas”. Pot miru na zelo
žlahten način vabi, “da to pravico
in odgovornost dojamemo tudi
na zelo osebni ravni”. Pred sto leti
je bregove Soče zajelo “usodno
breme mejne reke, kjer se je pre-
lamljala zgodovina. To je bil surov
čas ločevanja, razseljevanja in
opustošenja”. Sto let kasneje je vse
drugače: “Zgodovina se prelamlja
na miren način in zbuja upanje na
boljši, bolj pravičen in predvsem
miren svet”. S simbolnega vidika
je imenitno, da se projekt Pot mi-
ru kot odraz dobrega čezmejnega
sodelovanja odpira prav na Trgu
Evrope, kjer je Slovenija leta 2004
proslavila vstop v EU. “Ta prelom-
nica označuje začetek nekega no-
vega skupnega časa, prostora in
prihodnosti” za pol milijarde
Evropejcev. “Evropska ideja, ki je
utemeljena na spravi in sodelo-
vanju, je najmočnejši branik
evropskega miru in varnosti. Po-
potniku, ki se bo odpravil na Pot
miru in razmišljal o vojni, se bo
torej s simbolnega vidika ves čas
najbolj neposredno pred očmi ka-
zala alternativa miru, prijateljstva,
sodelovanja in solidarnosti. Zato
“naj živijo mir, prijateljstvo in
sožitje”!
Posebno bogat, prijeten in prime-
ren za tako slavje je bil kulturni
program. Na velikem
krožnem talnem “mozai-
ku nove Evrope”, simbolu
odpravljanja razmejevanj,
je priložnostni otroški
pevski zbor Pot miru, ki je
povezal več kot 180 mla-
dih pevcev različnih - slo-
venskih in italijanskih -
zborov z obeh strani me-
je, na začetku odpel držav-
ni himni. Posebno
doživetje zanje pa je goto-
vo bilo peti skupaj z zna-
no italijansko pevko An-
tonello Ruggiero in našo
slovensko legendo Vla-
dom Kreslinom; oba sta s
svojimi izvedbami zelo
navdušila zbrano
množico na trgu in okoli-
ci. Kreslin je tudi napisal himno
Poti miru, ki jo je na koncu odpel
v duetu z vedno šarmantno pev-
ko, znano po intenzivnem glasu z
izjemnim razponom. Pomembno
vlogo na koncertu pod taktirko
umetniškega vodje Valterja Sivi-
lottija sta imela tudi goriški mla-
dinski orkester Nova filharmonija,
Aleksander Ipavec s harmonikar-
sko skupino Accordion Group 4-
8-8-16.
Slovesnost se je končala v zelo
sproščenem vzdušju. Prav lepo je
bilo videti (slovenske in italijan-
ske) otroke, ki so dobesedno na-
valili na dva profesionalna pevca
in lovili avtograme ali pa se pred
železniško postajo po skupinicah
slikali z nasmejanim predsedni-
kom Pahorjem. Trg Evrope in
Piazza Transalpina sta vsaj za ne-
kaj ur spet zadihala kot skupen go-
riški trg! / DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Aktualno26. marca 201516
  olga leta povsem pozabljena go-
riška someščanka nemškega ro-
du Nora Gregor, ki se je kot prvo-
rojenka Marie Hermine Brunold in
trgovca Karla Gregorja rodila na Placuti
3. februarja l. 1901, tam bila krščena v
cerkvi sv. Vida in Modesta 3. marca istega
leta in se ob bližajočih, pretečih oblakih
prve svetovne vojne odselila najprej v Ce-
lovec in nato v Gradec, se je spet “vrnila”
v rodno Gorico. Z velikih šip pritličnih
prostorov Trgovskega doma – v katerem
je v družbi arhitekta Maksa Fabianija, saj
poteka njegovo leto - dostojanstveno,
hkrati s skrivnostno otožno senco v očeh
gleda na mimoidoče in na drugo stran
Verdijevega korza, kamor se je s Placute,
iz ulice della Scala, po nekaj selitvah, do-
končno preselila v hišo na št. 35 (danes
109). Skozi ta okna bo opazovala “mestni
vrvež” nekdaj čudovite “avstrijske Nice”
do 29. marca, ko se bo razstava Nora, du
bist ein Engel! (Nora, ti si angel! – tako
ji je v filmu La Regle du jeu – Pravilo igre,
v katerem je igrala glavno vlogo, dejal Je-
an Renoir) preselila v Trst v gledališče
Rossetti, kjer bo na ogled od 31. marca
do 19. aprila. Od 22. aprila do 8. maja
2015 pa bo v gledališču Schauspielhaus
v Gradcu.
“Vzemite si čas in se vrnite na bolj pozo-
ren ogled te multimedijske razstave”, je
številno občinstvo na samem odprtju v
petek, 13. marca 2015, povabil časnikar
in avtor razstave Igor Devetak, ki že pol-
nih 16 let v sklopu Kinoateljeja raziskuje
življenje te igralke. Prve gledališke stopin-
jice je Nora Gregor ubrala že kot osnov-
nošolka na šolskih nastopih pri sestrah
noterdamkah v Gorici, se navdušila za to
umetnost v Celovcu in nato okusila slad-
kost slave na Dunaju, v Berlinu … kot gle-
dališka igralka, pa tudi filmska, najprej v
nemih filmih, nato v zvočnih. Zvabil jo
je tudi Hollywood, pa jo je domotožje
pripeljalo spet v Evropo. V cerkvi sv.
Jožefa na Dunaju se je l. 1937 poročila s
knezom Ernestom Rüdigerjem Starhem-
bergom, zagovornikom avstrofašizma, ki
se je zavzemal za neodvisno Avstrijo. Prav
zaradi tega ob priključitvi Avstrije Tretje-
mu rajhu l. 1938 se je začela njena pot iz-
gnanstva najprej v Švici, nato v Parizu,
nazadnje v Argentini, kjer je ostala do l.
1943. Zaradi snemanja francosko-čilske-
ga filma se je preselila v Čile, kjer je s si-
nom živela do l. 1949, ko se je “zaradi
revščine”, kot je pisalo v časopisju - ali
zaradi globokega razočaranja - samomo-
rila, stara šele 48 let, v hotelu Crillon v
Santiagu de Chile,
“potem ko je iz du-
najskega teatra preje-
la še zadnje pismo,
da njena vrnitev ni
zaželena”. V tej dal-
jni deželi je našla spokojen mir njena ne-
mirna duša, tu je še zmeraj pokopana.
Njeno življenjsko pot od sonca slave do
žalostnega zatona si lahko obiskovalci
razstave sestavijo ob ogledu dokumen-
tarnega gradiva, časopisnih člankov, šte-
vilnih fotografij, revij, iz izsekov šestih
filmov, ki se vrtijo na rav-
no toliko ekranih, gleda-
liških listov, plakatov, pi-
sem, ki so bili razstavljeni
že na razstavi v SNG Nova
Gorica lansko jesen, prvič
pa so na ogled nekatere fo-
tografije in članek iz turin-
skega časnika Stampa ter
pismo, s katerim je Noro
produkcijska hiša Twen-
tieth Century-Fox spet va-
bila v Hollywood. Obisko-
valci lahko prelistajo tudi
tri knjige o tej pozabljeni
igralki in se zaustavijo ob
video zgodbi o njenem
življenju in delu razisko-
valcev; dokumentarec sta
l. 2001 pripravili Anja Medved in Nadja
Velušček.
Na odprtju razstave, ki se ga je udeležilo
veliko ljudi iz kulturnih in družbenopo-
litičnih krogov – navzoča je bila tudi
podžupanja Nove Gorice Ana Zavrtanik
Ugrin -, je spregovoril, poleg Igorja De-
vetaka, vnetega raziskovalca Norinega
umetniškega ustvarjanja in sladko-trpke-
ga življenjskega popotovanja, goriški
župan Ettore Romoli. Prisrčno se je zah-
valil Kinoateljeju in seveda Igorju Deve-
taku za trud, ki so ga vložili v to, da bi iz
pozabe spet zablestelo ime Nore Gregor
in da bi jo spoznalo rodno mesto. V ime-
nu Kinoateljeja sta nekaj besed povedala
tudi Aleš Doktorič in Mateja Zorn. Zah-
valila sta se vsem ustanovam, ki so pri-
pomogle k uresničitvi razstave – pripra-
vila sta jo Kinoatelje in Zavod Kinoatelje
v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Vi-
soko šolo za umetnost UNG, s podporo
Dežele FJK, Urada vlade za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, SKGZ, pod pokrovi-
teljstvom Občine Gorica in Mestne
občine Nova Gorica, partnerji pa so SNG
Nova Gorica, Il Rossetti, Slovensko mla-
dinsko gledališče Ljubljana, Schauspiel-
haus Graz, Visoka šola za umetnost, Uni-
verza v Novi Gorici, Hiša filma, s/paesati,
Slovenski klub, SSG, Kulturni center Loj-
ze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Narodna
in študijska knjižnica.
O mednarodni koprodukcijski predstavi
Slovenskega mladinskega gledališča Lju-
bljana, Slovenskega narodnega gledališča
Nova Gorica, Schauspielhausa iz Gradca
in Stalnega gledališča FJK Il Rossetti, No-
ra Gregor – skriti kontinent spomina, ki
jo je iz dokumentarnega gradiva in ob
nasvetih Kinoateljeja, predvsem Igorja
Devetaka, stkala Neda R. Bric in jo tudi
režirala in bo na sporedu v Gorici 27.
marca v gledališču Verdi, v Trstu pa 31.
marca v Gledališču Rossetti, je bila debe-
lo uro trajajoča tiskovna konferenca v be-
li dvorani goriške občine v sredo, 11.
marca dopoldne. Na njej so bili prisotni
goriški župan Ettore Romoli, novogoriški
župan Matej Arčon, direktorica SNG No-
va Gorica in režiserka predstave Neda R.
Bric, umetniški vodja gledališča Verdi v
Gorici Walter Mramor, predsednica
upravnega odbora SSG Trst Breda Pahor,
predsednik gledališča Rossetti v Trstu Mi-
loš Budin, časnikar Igor Devetak, Mateja
Zorn za Kinoatelje Gorica, predsednica
Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice
Franka Žgavec in ravnatelj goriškega Kul-
turnega doma Igor Komel. Vsi so pouda-
rili izjemen pomen tega dogodka za naše
mesto. O predstavi, ki si jo je župan Ro-
moli že ogledal septembra lani v SNG
Nova Gorica, kjer je doživela svojo prvo
premiero, je dejal, da govori o našem me-
stu, o naši stvarnosti in nagovarja vsako-
gar od nas. Pri tem je napovedal, da bo v
občinskem svetu predlagal, naj se mali
park na trgu na Placuti poimenuje po No-
ri Gregor, saj je svoja rosna otroška leta
preživljala prav tam.
Županu Arčonu je bila
predstava zelo všeč, ker
je “umetniški pre-
sežek” za ta naš pro-
stor. Na to, da bo itali-
janska premiera te
predstave prav v Gori-
ci, je ponosen Mramor,
saj bo velik užitek gle-
dati v gledališču prikaz
tukajšnje realnosti. Slo-
vensko stalno gleda-
lišče, ki sicer ni nepo-
sredno vključeno v ta
projekt, je z veseljem
sprejelo predstavo v go-
riški abonma, je pove-
dala Breda Pahor. Za-
dovoljstvo zaradi te izbire sta izrekla tudi
Franka Žgavec in Igor Komel, saj sta
KCLB in KD soudeležena pri organizaciji
abonmaja SSG za Gorico. Komel si želi,
da bi bil to začetek nekega stalnega, te-
snejšega sodelovanja med slovenskimi in
italijanskimi gledališči v širši Goriški. O
sami predstavi je spregovorila avtorica in
režiserka teksta Neda R. Bric, ki je pouda-
rila, da je skozi Norino zgodbo iz prete-
klosti želela osvetliti sedanjost, da bi jo
boljše razumeli in dojeli okoliščine, v ka-
terih živimo danes. Predstava je trije-
zična, kar kaže na stičišče kultur na Go-
riškem. V njej oz. v filmu, ki je sestavni
del uprizoritve, nastopajo slovenski, ita-
lijanski in nemško govoreči igralci, gle-
dalci teh narodnosti pa zaradi nadnapi-
sov lahko nemoteno skupaj spremljajo
predstavo, poleg tega, da vsak lahko v njej
posluša tudi svoj jezik.
Iva Koršič
D
Vrsta dogodkov o Nori Gregor v Gorici in Trstu
Nekateri dogodki v Gorici pod naslovom Nora v mestu so že bili,
ta pa še bosta: v preddverju gledališča Verdi v Gorici: 26. marca ob
18. uri: srečanje: Nemško govoreča kultura med Gorico in
Dunajem v času Nore Gregor, Nora Gregor La regola del gioco
Pravilo igre Die Spielregel, dokumentarni film, režija Anja Medved,
Nadja Velušček, Kinoatelje, 2001. Gledališče Verdi v Gorici: 27.
marca ob 20.45: Nora Gregor – skriti kontinent spomina, predstava
v režiji avtorice besedila Nede Rusjan Bric, koprodukcija SNG Nova Gorica,
SMG Ljubljana, Schauspielhaus Graz, Il Rossetti – Teatro stabile FVG.
Dogodka v Trstu: Politeama Rossetti 31. marca ob 20.30: predstava Nora Gregor
– skriti kontinent spomina; Kavarna Rossetti: 9. aprila ob 17. uri: Srečanje z
Noro: sodelovali bodo časnikar Igor Devetak (Gorica), raziskovalec Joseph
Valencic (Cleveland), režiserka Nadja Velušček (Nova Gorica), režiserka Neda
Rusjan Bric (Nova Gorica), režiserka Sabrina Morena (Trst).
  Bančni finančni instrumenti za poslovanje s tujino
Čim manj tveganja za tem bolj ugodne posle
ZKB DOBERDOB-SOVODNJE 
  ostavite se v kožo podjet-
nika – izvoznika, imenuj-
mo ga Kekec d. o. o., ki je
v začetku septembra 2008 iz-
važal v New York slovensko ku-
linarično specialiteto, kran-
jske klobase. Od tamkajšnje-
ga kupca, podjetja Tom Sa-
wyer ltd, je skušal dobiti čim
več zagotovil, da gre za pošten
posel in da ga kupec ne skuša
ogoljufati. Predstavljajte si, da
bi Tom Sawyer ltd, povsem v
dobri veri, našemu izvozniku
predstavil dokumente, ki do-
kazujejo zaslombo pri eni od
najbolj uglednih ameriških
bank s podružnicami in po-
slovalnicami po celem svetu
in z neomajno trdno bonitet-
no oceno AAA. V tem prime-
ru bi pomirjeni Kekec d. o. o.
množično izvozil kranjske
klobase Tomu Sawyerju ltd in z
velikim zaupanjem čakal na
plačilo... zaman. Le nekaj dni
kasneje bi namreč Kekec d. o. o.
z grozo v očeh v medijih pre-
bral, da je Lehman brothers,
ugledna ameriška banka, na ka-
tero se je naslanjal Tom Sawyer
ltd, čez noč bankrotirala. Pred
Kekčevo jezo ne bi bilo tedaj var-
nih niti sto Bedancev.
Čim manj tveganj pri poslu
Opravičujem se za slikovit uvod,
a gre za preslikavo primerov, ki
so se resnično dogajali. In res ni
potrebno iti čez veliko lužo, da
bi to opazili. Plačilna (ne) disci-
plina je s krizo postala zelo pro-
blematična tudi pri nas, v Furla-
P niji Julijski krajini, širše v Italiji,pa tudi v Sloveniji. Tveganja priposlovanju čez mejo so pri tem
še dodatna zaradi logističnih,
kulturnih, upravnih in drugih
razlik. Hkrati pa ne moremo mi-
mo ugotovitve, da je ravno izvoz
eden od ključnih gospodarskih
dejavnikov na našem območju,
kamor spet lahko uvrščamo FJK
oziroma severno Italijo, pa tudi
Slovenijo.
Pri Zadružni kreditni banki Do-
berdob – Sovodnje so se odločili
spregovoriti o teh temah s po-
močjo strokovnjaka: v ponedel-
jek, 16. marca, so v prostorih
dvorane na sovodenjskem se-
dežu banke imeli v gosteh Na-
zaria Soccia iz Iccrea Bancaim-
presa. Tema večera so bili instru-
menta dokumentarnega kredita
in mednarodnega poroštva ter
okoliščine, na katere morata biti
pozorna podjetnik in banka, ko
se odločata za uporabo teh in-
strumentov pri poslovanju s tu-
jino. Kaj je dokumentarni kre-
dit? Gre za finančni instrument:
banka se v poslu postavi
kot posrednik med kup-
cem in prodajalcem. Na
prošnjo kupca se banka v
tem primeru obveže, da
bo prevzela in vnaprej iz-
plačala njegov dolg, če bo
ta predstavil dogovorjeno
dokumentacijo. Kupec
bo naknadno svoj dolg
poravnal z banko, ki je iz-
dala dokumentarni kre-
dit. Dodatno zagotovilo
za uspešen konec takega
posla je t. i. dokumentar-
ni akreditiv s potrdilno
banko. V tem primeru
nastopi v postopku izdaje
dokumentarnega kredita še ena
banka po izboru prodajalca, ki
igra vlogo dodatnega poroka za
izplačilo dogovorjenega zneska.
Podoben instrument so tudi
mednarodna poroštva. Gre v
principu za splošno znana po-
roštva, ki pa delujejo nekoliko
drugače zaradi svojega medna-
rodnega značaja. Posebej je bilo
v tem kontekstu predstavljeno t.
i. poroštvo “on first demand”.
Gre za tip poroštva na takojšnje
izplačilo. V tem primeru upnik
(prodajalec) lahko na banko, ki
je izdala poroštvo dolžniku
(kupcu), vloži zahtevek za
unovčenje garancije, banka mo-
ra to takoj izplačati (torej brez
dodatnih dokumentov). Na prvi
pogled gre za zelo ugodno for-
mulo poroštva, v mednarod-
nem poslovanju pa je tveganje
za vogalom. “Če tako poroštvo
izda Deutsche Bank, je upnik
najbrž lahko pomirjen. Kaj pa,
če dolžniku, ki naj bo v tem pri-
meru pakistansko podjetje, po-
roštvo “on first demand” izda,
recimo, Lahore bank? Bo upnik
še vedno spal ponoči tako mir-
no”?, se je vprašal Soccio.
Mednarodno poslovanje pri nas
Predavanje bančnika Nazaria
Soccia sta v Sovodnjah uvedla
predsednik ZKB Doberdob – So-
vodnje Dario Peric in vodja ko-
mercialnega urada Erik Bensa.
Mednarodno poslovanje je
namreč zelo širok segment tudi
za male podjetnike, ki delujejo
v našem okolju in ki so posebej
vezani na zadružno bančništvo.
Pri sklepanju poslov in uporabi
omenjenih finančnih instru-
mentov malemu podjetniku
lahko pomagajo tudi zadružne
banke, ki so sicer majhne ribe v
bančnem okolju, a se lahko na-
slanjajo na večje igralce. ZKB
Doberdob – Sovodnje je tako
povezana prav z Iccrea BancaIm-
presa, skupino, ki nudi storitve
za zadružne kreditne banke.
Omenjena bančna skupina ima
v tem kontekstu vlogo posred-
nika v tujini. Njene mreže se po-
služuje zadružno bančništvo,
tudi ZKB Doberdob – Sovodnje.
Samo srečanje, ki se ga je ude-
ležilo osebje banke, pa tudi pod-
jetniki in predstavniki gospo-
darskega sektorja, je bilo zasta-
vljeno kot soočenje, ki se je raz-
vilo iz predavalčevih izhodišč. V
ospredju so bila predvsem tve-
ganja, ki se lahko pojavijo in na
katera morata biti pozoren pod-
jetnik, ki posel sklepa, in banka,
ki mu pri tem pomaga (z doku-
mentarnim kreditom ali drugi-
mi instrumenti). V debato je po-
segla tudi publika z vprašanji,
pripombami in lastnimi iz-
kušnjami. Po teoretskem uvodu
so tako v nadaljevanju sledili
predvsem praktični primeri, ki
so nazorno pokazali zdajšnjo re-
alnost poslovnega sveta in iz-
vozništva ter rešitve, ki se jih
podjetja (predvsem mala in
srednje velika) lahko pri skle-
panju teh poslov poslužijo (več
o tem v okviru).
Andrej Černic
Prvi tip tveganja smo predstavili v uvodu članka (Lehman Brothers)
– gre za tveganje plačilne nediscipline ali celo insolventnosti pri
poslovnem partnerju oziroma banki. Tukaj pa obstaja tudi tveganje
glede finančne likvidnosti in politične stabilnosti posameznih držav.
Poglejmo nekaj primerov. Če je bilo trgovanje z Libijo do leta 2011
(predvsem ko govorimo o energetskih virih) zelo donosno in celo
zaželeno, je padec Gadafijeve diktature, ki je zagotavljala stabilnost,
prinesel val anarhije, zaradi česar je normalno poslovanje povsem
onemogočeno. Država ni samo bankrotirala, dejansko je propadla.
Vzemimo še en podoben primer: Rusija je pomemben in zelo velik
trg. Pod trdo roko Vladimirja Putina je (bila) tudi dokaj zanesljiv
uvoznik z visoko rastjo: stabilna država je (od prodaje plina in nafte)
zagotavljala močno likvidnost svojim podjetjem, kar je omogočalo
tudi močan uvoz. Nato pa sta nastopila dva šoka: najprej embargo
zaradi Ukrajine (recimo, da je bilo to do določene mere možno
pričakovati), nato še konec lanskega leta padec cen nafte, ki je
imel za takojšnjo posledico močan padec rublja, nenadno
gospodarsko krizo v Rusiji in močan padec tamkajšnjega uvoza. To
so občutili vsi izvozniki v Rusijo: šlo pa je za tipično situacijo, ki je
ni bilo mogoče vnaprej napovedati.
Predavatelj Nazario Soccio je v Sovodnjah izpostavil še en primer,
Kitajsko, ki je danes še najhitreje rastoča ekonomija. Banke bi
danes podjetjem najbrž odobrile poroštvo za posel s podjetjem v
Pekingu. A samo, če gre za kratkoročno poroštvo za obdobje, v
katerem je z veliko verjetnostjo mogoče predvideti ohranjanje
političnega in ekonomskega statusa quo. Tudi tam pa, tako
predavatelj, so vse pogostejše socialne napetosti, ki so sicer (za
zdaj) večinoma še skrite pred zahodno javnostjo. Če bi te socialne
napetosti na srednji rok zajele čedalje več plasti kitajskih
državljanov, bi bila tudi nevarnost za stabilno in donosno poslovanje
vse večja. Zato so tudi dolgoročna poroštva za posle s Kitajsko,
kljub njeni zdajšnji rasti, po mnenju mnogih zelo tvegane odločitve.
Državna tveganja
Trgovski dom Gorica / Multimedijska razstava o Nori Gregor
Angel, ki so mu strli krila
Foto DPD