Številka 256 —IZHAJA VSAKI DAM — Urnm il bjeljih Tn prunklt: M 5., pmMfelJklfc «t t. i^traj. itev. se prodajajo po S nv6. (6 stoi.) ▼ mnogik v Trsta is okolici, Gorici, Krargu, 8%. Petra, ^•rtojru. Sč&ani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovca«1 Dorcberj^n itd. Zastarele Štev. po 5 nvt (10 stot.). *$*LAP! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Brokosti 1 CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mm, -»•ctripic-e. 7*.hrale. poslanice, oglase denarnih zavodov po 70 mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka vreta K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-jasaaj p& 40 stol. Oglase sprejema Tnseratni oddelek uprave „Miitoit'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. TRST, v torek 15. septembra 1908 Tečaj XXXUi Edinost Glasilo političnega društva „Edlnoat" za Primorsko« V edlnos« j« moč I _ SABOČNINA ZNAŠA —» m vse leto K, pol leta «2 K, 3 mesece O K; n» n*- ročbe brea do poslan o naročnine, se uprava ne oiira. IuomIu m mM]*k* letanj« .^»MOBTI" «ta»«: ■■ Uta. K S-aO, pol lata a SO ——— ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko - vana pisma ss se sprejema)s Is rskopis! •• ss vračaj*. IVaročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: »flot Glorglo Galattl 18 (Naredni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Lastni* konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. reitno-kranllaUNil račun 5t 841652. TELEFON IL 11-57- BRZOJAVNE VESTI, poročevalca posle Beaela ter naj se da besedo CD-irau bavarskih in enemu badenskih so-Poslanec dume grof Botrinski ov. Predlog je bil vsprejet. K predlogu V Gorici. zaagdeburških sodrugov, da se postavi na „nDr,,. .* . - ^ ' t> i w' inevni red nev predmet: unanja politika in GORIC A (Uv brzi.) - Poslanec niske demokracija, je pripomnil Klues lume grol Bobrinsln, k, se je bil vdeleži! I razprava o tem predmetu časnikarskega kongresa v Ljubljani, ]e danes, & . • - prišel v Gorico. Goriški Slovcnci so ga pri tem PO^ebneja, ker je v najnoveiem ča*u r, . ua • i * « Bebei naspr&ti pobratimstvu z delavci Ang ije " f sfre'd'- P°P"!a.ae ,zlet.DS7f'^ zarzei stahEče, ki se z dosedanjim stališčem zvečer se je pa vrs.1 na vr.u P" .Zlatem Bt.ant3 ne ^ Frakcija v držajem zboru Telenu" niemu ns oaBt on mnogobroioc-ga * v "v ■» - J . j , „ • obfin.tr. obiskani koncert vojuSke'godbe, - mora .nte^rat. državno ,lado o položaju •Goriško „Glazbeno in povsto druStvV je za- ""IP Pohtlke 10 pe.0 4, kom,da Cajkovskega ^ ~ Deželni poslanec 'jaoršček je pozdravil " odličnega gosta. Grof Bobrinski se je v rus- i Nizozemska Kraljica, kem. vsem umlj^em, govoru zahvalil m napil j STAA.G- 14. List „Vaterland" poroča, na ćast goriškhj Slovencem. Odlični poslanec;da sa kraljica Viliejmina počuti slabje, oego ruske dume Tazmcre in S9 meji živi sleranski narod, kateri %:aie*je visoki pomen slovanske idej3 za ca predek. REROLIN 14. „Berliner i aeeblatt" po- Jutri (r torek) ch 10. uri in pol zjutraj f \z Petrograda. da je v Peterhofu in odpotuje odlični gost iz Gorioe V Trst. Carskem selu umrlo več oaeb za kolero. Carju Seja izvraevalaega odbora hrvatsko- ki ce sedaj s svojo rodbino nabaja v fiuakih srbske koalicije. vodah, poročajo vsaki dan o nopredovanju ZAGIiEB 14. lzvr>?valni odbor hrvat&fco epidemije. se je vel^ro zamiral za naša j to priznava dvor. Kraljica ie baje zelc sla-,9 prepričal, da ob skrajni laški jfeotnac List graja vlado, ker prikrita ljudstvu ntrod, kateri globoko resnico. Kolera. "ftEROLIN 14. „Berliner Taeebktt" ševat turnarji in burši iz Gradca. Maribora. Celja in Celovca. Okrajni glavar je ob 5. uri popoludne izjavil, da imajo sicer Slovenci popolnoma prav, če ne zaupajo avtonomni policiji ptujski in celjski, a je odklon;l intervencijo, dokler se ne zgodi kak v^čji poboj. Ob 11. uri in pol ponoči je Slo par oko-Dunaj 14. — Pravosodni minister dr, ifakiti Slovencev domo7. Pri nošti jih je na na pogreb pred- labko ranjena dva železniška uradnika. Vsled te nesreče so imeli pozneji viaki zamudo. Prometni uradnik, ki je zarinil nesrečo, je bil Buapendiran od službe in uvedena je preiskava. Praga 14. Včeraj je bil otvorien kongres pivovarjev, srbske kcalicije je . mel včeraj sejo, na kateri je vladalo ogorčeno razpoloženje in se je t>čitaio pokazalo nezadovoljstvo nad sedanjim vladanjem na Hrvatskem. O ssji je bil izdan komanikc. ki se med dragim glasi: Z 02irom za to, rla se nespremenieno traja &bso!uti itačni režim na Hrvatskem, da se vlada brez Euabora in proračuna, da se celo izvoljenim poslancem prepoveduje, -da ce smejo imet; ijnd«»krh ehodsv, s čemer se krši ena svetih inithcL-ij ustave, nadalje z ceirom na okolnost, da se prd lainjivim plaščem neke velikosrbske propsgande s ailo zapira posamične osebe in ;-e veled tega v nevarnosti OBebna svoboda Tfake osebe, ki ni vladajočemu režimu po volil, je izvrievaln: odbor Bklenil, da se č:m x>rej skliče velika skap§čma hrv&tsko-srbske kcalicije, ki se bo podrobno posvetovala o Btedstvih. ter bo sklepal« o odredbah, da se zakoniti in ustavni načia organizuje spločen T»wpor proti sedanjemu režimu. Velike vojaške vaje na Ogerskem. BUP7MPEŠTA 14. Ogr. biro poroča .z Vesprima : Za vsprejem cesarjev so do*r-^ne že vse priprave, mesto je v zastavah, vse hi&e so okrašene. Ulice so polne praznično oblečenih ljudij. Kolodvor je ves okra-« *en. Na potu s kolodvora v mesto so trij<* reiikanski slavoloki. Na peronu je posl&vljej* v-prejemu šotor. V nedeljo zjutraj je že pr i-spel veči del generalov in oseb, prideljenifc reneralnemu štabu. Socijalno-demokratični kongres v Norimberko. NORI M H ER K 14. Sinoči je bil v mest ni slavnostni dvorari otvorjen socijalno deraoki -a-ličci kongres. Kongresa se vdeležuje 40 00 delegatom, med temi državni poslanci Schub-maver, Winarski in Nemec, Delegate ie p«.zdravil deželni poslanec Dom (Norimbei k), posl. Singer se ;e v imenu vodstva strai ike Zahvali za vsprejem in jo izrazil načo, da žja^ni kongres po težkih bojih položcj. Na to sta bila Singer in Dom izvoljena za predsednika z e akimi pravicami. NORIMBERK 14. Na današnjem zborovanju je predlagal posl. Singer (BeroHa) naj se dovoljenje preračuna razpravlja kakor poseben predmet in naj se za to določi kakor PETROGRAD 14. Včeraj je obolelo za feclero 118 oseo. 34 jih je umrlo. Doslej je c-iolelo 250 oseb. Is Turčije. ATENE 14. Vodja opozicije Ralli je odpotoval v Solun, oa proučava sedanji položaj v Makedoniji, Is Makedonije se peda v Carigrad. Minirter Izvolski. KAELOVI VARI 14, Rut»ki minister aa uti-mje stvari Izvolski je zvečer odpotoval y Pr ago. od koder ^e jutri poda v Bukla^o. IZ MAROKA. BEROLIN 14. Francoski poslenik ia š paeski diplomatični poslovodja sts. danes c ipoJudce izročila v unanjam uradu namestniLu ' iržavnega tajništva identično noto o vprašanju glede pripoznanja Mule j Hai.da sultanom^ FARIZ 14. Oficijelno se javlja, da bo iranooekc-španska no^a dares popoiudne izročena eignatarnim v lastim algesirske pogodbe. Nota predloga, da se prizna Mulej HaSda sultanom pod pogojem, de se isti obveže priznati algedrko pogodbo in vse pogodbe tor politične in linancijelne obveze, nadalje vsa posojila s poročtvi, ki jih je sklenil Ab-dul A;:iz ne osebnoT marveč kakor marokanski sultan. Nadalje predlaga nota, naj se od RTule; Hateda zahteva, da primerno poskrbi za svojega brata Abdul Aziza. Kar se tiče Cas&blanke. umakne Francija svoje čete iz tega mesta: čim bo videla, da se je dežela pomerila. Kesreč^r na železnici« TREKT 14. V micoli noči sta na postaji Egaa trčila skupaj dva tovorna vlaka, ker nista popazite, signalov. PostajecsČelnik Fersr je cašel smrt pod razvalinami vlakov. Strojevodja in kirjač sta bila težko ranjena in sta umrla v bolnišnici v Boloanu, kamor so jc prinesli. Ranjene so bile še tri drug9 osebe. Zdrobljenih je feilo enajst vozov in ena lokomotiva BUDIM PEŠTA 14. Včeraj pop 3ludne je hrzovlak iz KoSic tit pred glavno postajo Budimpešta-v stočai kolodvor trčil skepaj s praznim tovo rnim vlakom. Lahko je bil en potnik, težko ranjena dva poštna uradnika, Klein se je podal v Trst sednika višegs. deželnega sodišča dr. Alberta Grertscherja. Dunaj 14. Poljedelsko ministerstvo namerava na jesen zapričeti akcijo, da S9 eno-letae rozge, ki se vsako leto v vinogradih odrežejo ed trt, porabijo za živinsko krmo in *ieer posebno v južnih vinorodnih krajih, kjer vsled velike suše primanjkuje krme. San Sebastian 14. Minister za javna dela Besada je prevzel finančno ministerstvo-Ministrom za javna dela ]e imenovan guverner španske banke Saneher Guerra, na katerega mesto pride baje bivši fi aančni minister. Dunaj 14. Listi poročajo, da je umrl v Kanta pri Plznu grof Filip Stadion, s katerim je rodbina Stadion v moškem kolenu izumrla. Dunaj 14. Vojni minister pl. Sbhonaich in minister za deželno brambo fteorgi sta danes zjutraj odpotovala k vojaškim vajam v Vesprim. Ko dan j 14. Državni zbor je sklican na 23. t. m. padla jata ptujskih barab, obkolila in 03amila g03tilničaria Kureža iz Podvinc. Bili so po njem s palicami. Trgovec z barvili Zorko g& je pa b svincem okovano palico tako udaril po glavi, da se je ves krvav zgrudil. Eden mariborskih policajev, ki so pri tem asistirali, je pri tem zaklical napadalcem: „Dan Schiidel hiltten Sie ihm einhauen sollen Ranjenca je obvezal dr. Stuhec. Policija zločinca ni aretovala. Nemška sodrga je po zločinu krvooblitega ranjenca še opljuvala. Zorko je ves čas beano kričal: „Nur nieder-hauen den windischen Hund !u Vsled tega dogodka je zavladalo nezmerno ogorč^n;e med Slovenci, zbranimi v „Narodnem domu", ker so vieeli, da častna beseda ptujskega župana nič ne velja. Reditelji so jih komaj zadržali, da niso šli pred magistrat. Ob dveh ponoči je nemška drhal zopet napadla Narodni dom z jajci, napolnjenimi s kemično tinto. Ko je vsled tega dr. Ko-derman pozval skozi okno Narodnega doma policijo, naj vendar vrši svojo dolžnost, ga je policija kratkomalo obdolžila, da je on akoravno j9 sum popol- . metal nanjo jajca Tolovajski napadi na Slovence j jnSI v Ptuju. PODLI8TEL 11 Nekdanji ugled. Spisal Ivo Trošt. VI. V'oja.k čuti v sebi neko tajno, neodoljivo moč. ko zre v vojski med tovariši smrti v irezčotni obraz tukaj sem in se ne ganem. uai pogunm; reditelj čuti v sebi viijo silo, ko skoč: sluteč lastno smrtno pogibelj v vodo, da reši potapljajočoga se obupanca: samo ■hz, nikdo drug ga ne more oteti. Nekaj podobnega je tedaj šinilo v kri tudi Vls-lku ivancu: vedel je, da mora nekaj učiniti, kar 3a utegne duševno streti ali pa za vselej rtrditi njegovo srečo z Vero, s tem pristnim D»serom med toliko ponarejenimi dragulji. Aii ne spoznava dan za dnem očitneje nje redke požrtvovalnosti za svojce, zlasti za znater, ki je ni ljubila še nikdar prisrčno, iskreno, marveč vselej in povsod samo za to, rta je skrivala pretvezo, ki je ž njo izrabljala o?etM3 vrline... Kar vrii sedaj Vera. je preveč za šibko jeiisko. Ta napor jo stre, ko bi tudi aič ne trpela duševno vsled rodbinske nezgode in PTUJ 14. Policija je brez vzroka aretovala nekega akademika-Taborjana, ki se je nameraval udeležiti skupščine „Družbe sv. Cirila in Metoda". Kljub temu, da se je legitimiral in izjavil, da gre prostovoljno na policijo so ga policaji zvezali z vrvmi in verigami in ga vleki: tako nasilno v stražnico, da je imel obe roki zatekli. Ko so ga prignali v stražnico, so ga morali seveda takoj izpustiti ker noben stražnik ni vedel, zakaj so ga pravzaprav aretovali. Iz ptujske okolice prihajajo neprestano kmetje, ki so neizmerno ogorčeni nad nemškim barabstvom. Vsi izjavljajo, da prihajajo branit slovenske goste obenem pa obetajo, da bodo mestu ptujskemu na primeren način odgovorili. Tel, posl. Ploj in Roblek sta šla intervenirat na glavarstvo in županstvo. Ko sta stopila iz Narodnega doma, so ju Nemci polili s kemično tinto. Zupan Ornig je s častno besedo obljubil: da jhocči za red. Bivši načelnik ptujskegs okr. zastopa prof. Zelenik je bil popoldan brez vsakega vzroka pred Narodnim domom aretiran. Zupan Ornig je bil primoran, ga ponižno prositi odpuščanja. Včeraj zvečer se je večja družba Sloven cev hntela odpeljati proti Pragerskemu, Na kolodvoru so čakale pijane barabe, ki niso pustile, da bi Slovenci kupili vozne listke. Napadli so pri tem nekega učitelja, ga osamelega pretepli in mu ukradli klobuk. Policija je stala poleg, a je intervencijo odklonila. Socrga je dejanski napadla s palicami tudi poslanca Ploja, ki je prišel na kolodvor v spremstvu šefa policije, župana Orniga. Včeraj popoludne se je vršil nemško-nacijonalni protestni shod proti skupščini družbe sv. Cirila in Metodija Glavno besedo je imel v Mariboru propali Wastian in Linhart. Ptujsko nemštvo so prišli pomagat re- lastnih obupr ah razmer. Vladko je uvaževal vse to in sle! hroi dan čutil na ramah težjo nalogo, da jo mora ic mora rešiti. Kako? Tega ni znal. Ako jo zasnubi, odtegne v bedi pojemajoči dr nžimci edino podporo — to pa le v najugodbejšem slučaju, ko bi mu jo Palničevi hot ©li dovol: ti v zakon in bi bila tudi Vera aad cvoijoa zapustiti svojce. Morda na drugačen i lačia ? Ivanec je spozna! na zavodu, Ijer je služboval, star ej^ega tovariša, ki mu ]e vse zaupal kakor t tćt a aii bratu. Iz te zaepnosti je med njima 1 rsaaki vzt'ilo prijateljstvo. Te-variš M'idanič je bil poitena slovenska duša, pristen Tolmin ec, vesel, šegav, dovtipen a vsikdar zvest p rijaielj. Ivanec se zateče neke nedelje pupoldn s h njemu in ga popro* sveta' v teh kočljivih : sagatali. neha s svojimi nasveti in gleda nekam skozi .Dober sve t ye tukaj zelo drag," se po- okno na košček morja, ki ga niso popolnoma šali Miklanič, -,]> ter ga je težko dobiti. Ugi- zagradile sosednje hiše. Potem se dobro-bajva. Tudi sle pa kura včasih najde sm»;. srčno nasmehne rekoč: „Predpust ie že midva pa nisva i kuri in slepa tudi nisva. Kaj, minil ; srečen ženin bodeŠ šele po Veliki ko bi ti podpiral za ta č&b svojo zaročenko, noči.*1 dokler se ne pre m< ne riiz»ere. ki vendar ne; :,Ti se šališ, vendar ni druzega pota iz morejo ostati vo Čno tako neznosof v Palni- zajrate.** čevi rodbini ?u j Usoda Ivančeve snubitve je bila s tem rTega ne vt prejsie," [ zapečatena. ..Za družino , da bi se Veri ne :a-lo Kmalu potem se ustavi neke jutro treba toliko trudi ti.* ' soecici izvožfek pred novim stanovanjem „Še manj : ona je družini vse, oče, mati, sestra, gospodinja, dobrotnica in dekla in hoče to tudi ostati." „Potem ni druzega, nego da jo za-snebiš." -Pa me odklonijo." „Toda ce brez njene volje, Vera ima tukaj tudi svot glas. Vsekako izveš edino na ta način, koliko je nade v vajino bodočnost. Papa in mama se morata izjaviti jasno in rarločno osobito če bo to ona samo zahtevala." „Da mi je ne privolita nikoli.* „Morala bosta vsled tega vsaj hčerki rarodeti tehten vzrok, zakaj ne. In tega izvoš od nje.£ Vladko se zamisli. Tudi Miklanič pre- vala pri tej ataki na Narodni dom. so se celo noč ponavljali. Z ozirom na včerajšnja tolovajstva se pripravlja obsežna gospodarska akcija, ki hoče okolico ptujsko gospodarsko osamosvojiti — v odgovor ptujskim nemškim trgovcem, ki bo pomagali vse te napade aranžirati. Župnika Treiberja od sv. Ruperta pri Velikovci na Koroškem, so Nemoi popoldne ob dveh, ko je odhajal, napadli pred kolodvorom, ga strahovito pretepli in mu raztrgali vso obleko. Zvečer so prišli v Narodui dem ptujski socijalni demokratje, in izjavili, da se jim gnjusi postopanje nemških nacijonalce*. ter se ponudili, da spremijo Slovence na kolodvor k nočnim vlakom, ker varstvo takozvane policije ne zadošča. Po „Slov. Nar." Iz $ai>džaKa. (Izv. dopis.) „Edinost" od 6. t. m. posnela je po „Reichspostiu, da vlhda v sandžaku Novipa-zarskem in Bosni sploh veliko sovraštvo proti Avstriji. S tem pa dunajski list ni povedal — vsaj za čitatelje „Edinosti" ne — nič novega. Saj je vendar ravno „Edinost" že opetovano pisala o tem predmetu. „Reichs-post" je le ponovno dokazala, da je tudi takrat prišla avstrijskim državnikom pametna misel — prepozno! Kdor ne živi sam tukaj, si sploh ne more predstavljati, kako grenko resnico je napisala ..Reichepost", rekši, da je Avstrija ob-sovražljena na Balkanu. To vse seveda le radi postopanja nje organov v okupiranih pokrajinah! Priznavam brez ovinkov, da so Srbi narod, katerega je jako težko vladati. Narod je to vrlo nadarjen, inteligenten in delaven. Samozavesti in narodnega ponosa, kakoršnjega nahajamo pri Srbih, bi zastonj iskali tudi pri velikih narodih. Ja sam Srbin! In čim povdarja to, PalniČeve obitelji. Z voza skočita Ivanec in Miklanič. Lahkih prožnih korakov stopata v prvo in edino nadstropje hiše stoječe na krajn mestnega šuma. Ko so Palničevi še bivali v obširnem in zložnem stanovanju sredi mesta, je bil Vladko mkolikokrati z Josipovim očetom iz Podbrja vablje na domače zabave. Vselej je pa čutil, da se je pomešal med boljše kroge s starim Palničem kot potrebno zlo, ki ima ie to dobro lastnost, da se poleg njega tolikokrat blešči sijaj Josipa Palniča družine. Ali ne devajo svetlih dementov na Črn Žamet ? Njiju udeležbe na takih družinskih zabavah sta bila odkritosrčno vesela samo Vera in njen papa, dočim je gospa mama spretno igrala — kraljico« V danje stanovanje niso vabili nikogar. Čemu tudi kazati kazati molče nesrečo, ki jili je dohitela — kdo ve po čegavi krivdi. Tudi je Vera zatrjala Ivancu večkrat, ko jo je opremljal zvečer domov v to pozabljeno mestno zakotje, da je sedanje bivališče le začasno ; ko dobi papa primerno hlužbo, se preaeae zopet v mesto, kjer je mama že izbrala bodoče stanovanje. Potem sta pa aku* paj zdahnila. da bi se to zgodilo čim preje. (Dalje). Stran II > EDINOST« štev. 250 V Trstu; dne 15. septembra 1903 hoče reči, da je pripravljen boriti se za to vrednost, odporno in ustvarjajočo moč v tem; tudi med Avstrijo in Odrsko. gAko je prvo j eksponira!, ali nasprotnega se erbrko ima ter žrtvovati zanje življenje, imetje,; ali onem kraju na§e domovine. ; vprašanje težko, je drugo takorekoč neraz- Mož je bil jako nadarjen ic Vnaji znaki patrijotizcca morejo biti odvisni; rešljivo. ——' --1-«--od temperamenta dotičnega naroda; a tem- z eno besedo : vse : Na Kosovem polju izgubili so Srbi svojo narodno samostalnost, a niso izgubili svojega narodnega ponosa. Ko ima srbska mati dojenčka na prsih, peva mu o Eosovem polju, in dete vsesava v resnici z materinim mlekom zavest o nekdanji srbski narodni slavi ter sovražtvo proti — Turčinu. In čim počenja dete izgovarjati prve besede, že je uči oče pevati: ,,Ja sam Srbin, srbski sin \u Vsa vzgoja v Srbih je torej taka, da mora vzgojiti narod ponosen in samosvesten. Za to svoje sibstvo borili so se Srbi pred okupacijo v Bosni in Hercegovini, a v Stari Srbiji in Makedoniji do pred par meseci s puškami, bandžari in bombami. Za to srbstvo položil je 16-1 e t en deček, — čim je videl, da ima pasti v roke turškim vojakom, — svojo glavo na bombo, ki jo je prižgal, damu je raznesla glavo na tisoč kosov! In jasno je. da z narodon , ki ima take tradicije in tako vzgojo, ni lahko vladati, a nemožno proti njemu!! In da je bila smer vladne politike — namreč avstrij-ekc-vladne politike — v Bosni in Hercegovini, vedno protinarodna, je znano ter bi bilo škoda izgubljati besede o tem predmetu. Srbi imajo svoje ambicije ; težko jih je umevati; žive v nekem sanjaretvu, hrepene po nečem neznanem; niso se še otresli romantike, ki je tvorila njihovo zgodovino skozi btiri stoletja; in ravno zato jih je težko umeti, a še težje zadovoljiti. Avstrijska uprava v Bosni in Hercegovini si ni nikdar prizadevala, da bi prodrla v tajnosti srbske narodne duše, nikdar si ni prizadevala pridobiti ljubezni naroda, ampak opirala je svojo avtoriteto vedno le na orožniška bodala. Da je avstrijka vlada takoj v početku okupacije začela s pravimo politiko — občinski, okrajni ter okrožni zastopi, potem deželni zbor — kakor jo baje namerama minister baron Burian danes, da »e je dopustilo narodu primemo sodelovanje na upravi dežele: prišla bi bila srbska politika gotovo v druge iire: Srbi v okupiranih pokraiinah bili bi prišli do spoznanja, da je za njih gospodarski napredek bolje, ako so združeni z mogočno in gospodarski dobro razvito državo, nego da bi bili členi kake male državice. Mesto tega morali so prenašati o vsaki priliki psovko ..dummer Boschniaku, a kakor nameček jim pripoveduje vlada, da še niso zreli za samoupravo, da še niso zreli za ustavo, katera trditev ni drugo nego ponavljanje psovke .dummer Boschniak^ v dipiomatični formi... Tako zapostavljene enega c elega naroda boli in peče narodno dušo. In tako je prišlo do onega, do česar je moralo priti : položaj Avstrije na Balkanu je danes Sievzdržljiv, Ne treba drugo nego aneksije, in bati se je hudih dogodkov v Bosni in Hercegovini. In k vsem tem neprilikam se je pridru- perairent je zopet produkt krajnih razmer. In vendar ! Potujočim jod Ljubljane do Trsta s slovanskimi novinaiji, je tudi nam, kakor ostalim izletnikom, padlo ▼ oči tisti nekaj vnanjega, po čemer se prihaja do prve sodbe : o narodu : mrtvilo nebrižnost ljubljanske ulice — žar, ogenj one v Trstu. Vnanji gostje so sodili to spremembo po svoje; mnogi so jej poznali tudi vzročne motive, pak so jih obžalovali. Na nas je napravila globok utia in naiboljim namenom hočemo izpre-govoriti par besed, da bi s tem kaj prispevali k delu, ki bi morali biti splošno — delu za ujedinje nje narodne borbe vseh Slovencev, da bodo njihove manifestacije prerejane povsodi in vsikdar jedinst-enim duhom, V Ljubljani je dva, oziroma štiri dni slavila slavje misel vseaiovanske sloge, vseslovenske vzajemnosti. Iz Češke, Poljske. Rudije, Slovaške in iz Balkana niso prišli v Ljubljano pred slavitelji strank, strankarjev, ampak p r e d s t a v i t el j i narodov — rodo 1 j u h i. Pravoslavni general Volodimirov je sedel vedno ob boku Poljaku Chamiecu, a da so Poljaki dobri katoliki: na tem ne dvomi menda nikdo v Ljubljani. Je-li moglo biti torej kaj naravnejega od tega, nego da Ljubljana, vsa Ljubljana pozdravi goste jednodušno, da v imenu slovenskega naroda vsprejme pred-e tavi tel] e slovanskih narodov ? !! Ne. V Ljubljani ne vedo za strankarske premirje. V svojem glasilu pozdravljajo slovenski klerikalci slovanske goste, istodobno pa zasmehujejo svoje brate drugega političnega mišljenja, kakor da bi vse Slovane v prvi vrsti zauimala zagrizenost slovenskih klerikalcev. Ali ti zna to biti tudi odijozneji. Na hotelu „Union" ne vije slovenska troboj-n^ca, ker v hotelu trošijo svoj denar „mili gostje", privatna stanovanja slovenskih kleri-rikalcev se ne kitijo z zastavami. A ne kitijo se niti corkve, niti škofijski dvori, niti d e-želni dvorec, da-si zna Slovenec deliti lekcije vsem, kako so bili Poljaki in Slovaki taktični, ko so obi*kali vse te zgradbe. (O „SlovenČevi" lekciji spregovorimo o priliki še nekaj pikantnejega.) Ali to ni jedina barva vnanjosti Ljubljane, po kateri bi se imelo soditi o tem mestu. Na slavne goste — kakor smo že rekli — je napravila čuden ufcs tudi nebrižnost ljubljanskega meščanstva. Vprašali smo se mi: je-li to res tista Ljubljana, od katere nam po novinah Često prihajajo lekcije o narodnem radikalizmu ? !! V hotelu „Union" sobaric*; niso hotele znati slovenski 1 Ukljub v*em naporom občinskega zastopa so ulične table še vedno dvojezične. A drugi napisi ? Od koga žive v Lljubljani tiste trgovine, ki so po svoji vnanjosti dvojezične ? S kom ima posla v Ljub- ____________r_________ r---- ljani italijanska družba rA >sicurazione gene- žila še ustava v Turški. Poleg složnih tnoha-; rab", ki ima tam krasno palačo, pa noče medanoc in Srbov r Bosni in Hercegovini,' r&zvešati zastave — in zapomnite si:vLjub-ridimo složne tudi Srbe in mohamedane pijani, v središču naroda, od katerega kupiči " Turški, kjer so se isti še pred par meseci^ bogatstva! 1 Še več, še več; ta družba ni pobijali in klali, a v najboljem slučaju gle-inima v Ljubljani — v Ljubljani!!! dali kakor pes >n maćka l Danes prirejajo* e nega slovenskega uradnika ! Srdi in Turki po Sandžaku, Stari Srbiji in\ Klerikalci nam porečejo sedaj : vidite Makedoniji skupne veselice, kjer nastopajo i torej, da nismo mi krivi vsemu ! turški in srbski govorniki, kjer so na pro-l Res je. Nesloveuski vn&modti, in kolikor gramu srbskr in turške točke, katerih zaldju-, toliko tudi notranjosti so kolikor toliko krivi rek je navadno žice zlika: Alegorijo srbsko- tudi vaši nasprotniki. Ali, dočim obsojamo turškega prebivalstva! j vas klerikalce radi odpadništva. ker je vaša Srbski oficirji posečajo terške. turški; politika po zapovedi Dunaja in Rima, moramo oiicirji vračajo te pasete, med tem pa stoje očitati takozvanim liberalcem, da njihova borba ni logična, ni primerna razmeram : ker so se oddaljili od naroda, ker ne čistijo od doli: Ljubljanski „liberalci- ne računajo s kon ser vati zmom naroda, v politiki in na pro- narod hodi le avstrijski državniki na strani, trkajoč se na prsa: Nostra cuipa no3tra ma.\tma culpa! Da so si merodajni krogi svesti neugodnega položaja, v katerem se nahaja Avstrija tu doli, za to je najbolji dokaz dejstvo, daj svetnem delu delajo skoke, a morajo vsled ukaza od zgoraj odpotovati vse; počasi, družine — žene, otroci in služabniki — av- Pa kdo zmaguje v tej borbi? O tem pri atrijskih častnikov in podčastnikov žaku. Mladoturki ne puščajo pisati o v Sand-, čaio dvojezične table v Ljubliani in moč nem-; škutarstva v naši domovini. Kajti, ako ne bi Bosni in bilo liberalno-klerikalne borbe v Kranjski, bi mc Hercegovini kakor so pokazali dcsedaj v! bilo v narodu še volje za narodno borbo r vsem izredne diolomatične zmožnosti, ka ' proti tunnetvu, ki še cvete, kjer bi bilo žejo jih tudi v tem vprašanju. Oni dobrog ralo ž? davno izginit?, ne moreio meriti z av- (Opozarjamo tu na naš današnji uvodni članek „Iz Sandžaka*. Op. ured.) Dogodki na Balkanu. Turški minister je prezrl bolgarskega diplomatskega agenta. Minoli petek je turški minister za unanje stvari priredil velik banket, na kateri je pc-vabil skupno diplomatično zaatopstvo. Splošno začudenje je vzbudilo dejstvo, da jedino ni bil povabljen dipiomatični agent Bolgarske, Gešov. Ker Gešov na tozadevno vprašanje ni dobil od ministra zadovoljivega odgovora, mu je bolgarska vlada dala navodilo, da takoj odpotuje iz Carigrada, ako ne dobi povabila do večera. Turški listi poročajo, da sta veliki vezir in minister za unanje stvari na korake, ki jih je bolgarski agent Gešov storil, ker ni bil povabljen na dipiomatični banket, odgovorila, da tvorita obe vladi, ker je bolgarska le vazal Turčije, s političnega stališča le eno vlado. Vsled tega se bolgarski dipiomatični agent ne more udeležiti banketa kakor zastopnik unaniih držav. Kakor poročajo isti listi, je bolgarsko ministerstvo za unanje stvari izjavilo turškemu komisarijatu v Sofiji, da utegne priti do preloma diplomatičnih od-nošajev, ker ni bil Gešov povabljen na banket. Koraki, ki jih je Gešov storil pri neka-rih poslanikih, so bili baje brezvspešni. Vsi turški listi odobrujejo vedenje porte in meni;o da je ta incident brez vake politične važnosti. Hrvatska. Hrvatska zavest v Lipiku. Povodom rojstnega dne cesarjevega je župan v Lipiku Ljevaković dal odstraniti ma-djarsko zastavo. Radi tega ga je podban Czernkovich suspendiral. V soboto so se vršile občinske volitve in je bil Lievaković izvoljen občinskim odbornikom s 129 proti 20 gl&som. Popolnenje izpraznjenih škofij. Kakor poročajo hrvatski listi, je baron Rauch povodom svojega peseta pri ministru Aehrenthalu govoril tudi o spopolnjenju škofijskih 3tolic v Hrvatskem, Minister Aehrentbal je tudi takrat odklonil predloge barona Rauch a, češ, da kandidatie niso primerni. Baron Aehrentbal je v tem vprašanju v popolnoma sporazumljen z rimsko kurijo. Škofje ne bodo imenovani, dokler bo Rauch na vladi. Lička železnica. Predđela za ličko železnico so že tako napredovala, da je sindikat, ki bo gradil železnico, izdelal že točne načrte za vso progo in jih poslal ogrskemu ministru za trgovino Košutu. Za dne 30. t. m. je določen politični obhod. Železnica pojde iz Ogulina preko Otočca in Gospića do Zrmanja, Od glavne proge odcepita se dre postranski progi: ena pojde proti Bihaću, druga preti Senju. Odvzeti postni debil Razun „Srbobranu" je odvzet poštni de-bit za Avstrijo tudi listu Srbsko Kolo". Baron Rauch je prepovedal tudi razširjevanje v Belemgradu v cirilici izhajajočega lista „Beogradski Glasnik". deški ter I. in Jakobu pa sv. Pak vendar je l]udij, ki bi hoteli v naših zato čakajo in bodo čakali,! nrimornkih mestih hoteli udušiti narodno borbo ' in jozamenitis strankarstvom! Ne. mi ne dovolimo tega. Mi hočemo, da bo srce našega naroda še dolgo polno alzpregovorit~ s* upaj oduševljenja za jedno jedino borbo : proti [sovražnikom naroda. Mi hočemo vse tako se glase« dotlej odklanjati borbo, ki nam jo vsiljujejo a sedai sejiz Ljubljane, dokler ne rešimo velikega narodnega vprašanja. Nočemo se zaustaviti na pol pota, kakor so se ustavili v Ljubljani ! Zato nazai — vi, ki hočete zastrupiti zdravo jedro našega naroda. Ali odklanjamo tudi vas, ki bi hoteli, da hitimo, kakor njo železnic skozi Sandžak. Predsednik turške; narod ne more. komisije za proučevanje načrta omeniene že-' V narodu je začelo naše delo in z na- ved<», da se danes stri j ik o vojsko dokler organizirajo in reorganizirajo svojo voisko. A č m se to zgodi, bodo odločno zahtevali povrnitev Besne in Hercegcvine. To v«' tukaj vnak otrok malokdo. Počakajmo 5 do H let! tajni pogovori mladoturkov. Z nikakor ni bati komplikacij, a da bo v par letih na Balkana tekla kri v potokih, je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Kakor prva nengodna posledica turške j sta ve za Avstrijo bo ta, ila nikakor ne bo dobila od novega režima koncesije za grad- le?nice, general Musafir paša, podal je vladi j rodom hočemo napredovati, ker delamo zanj, poročile, da je železnica podrejenega pomena,'a ne za sebičnost pojedinčev. In dokler bomo da bi se ne rentirala, da bi torej imela taki, nas ne bo begalo oporek anje iz Ljub le strategičen pomen za Av-strij o. Seveđa, ako bo Avstrija hotela po sili koncesijo, potem ne moremo znati, kaj nam prinese že prihodnja pomlad.... Od Ljubljane do Trsta (Popis nekega udeleženca kongresa novinarjev.) Dnevne vesti, SLOVENSKIM STARIŠEM! Canes in jutri je od 9—12. ure dop. vpisovanje otrok v slov. šolo. — Upisuje se na družbeni šoli pri sv. Jakobu in v ulici S. Francesco št. 2. I. nadstr Tu je vpisovanje samo za I. II. dekliški razred, pri za vse razrede I.—V. Na c. kr. pripravnici srednjih šof v Tr Sta ulica Chiozza 8, se bo vpisovalo v I. letnik jutri v sredo dne 16. septembra od 9—12 ure dopol. Na novo vstopajoči učenci se moraje zglasiti v spremstvu starišs* ili njih namestnikov s sledečimi svedečbami: 1) s krstnim listom, 2) se šolskim spričevalom dobro dovršenega II. ali III. razreda kake ljudske šole, 3) se spričevalom o cepljenju koz in 4) z izkazom, da so zdravih očij. Učencem pa, ki so bili že lani na zavodu in prestopajo v II. letnik, se je javiti se spričevalom zadnjega šol. tečaja v četrtek, dne 17. septemnra od 6—l2 are dopoludne. f Mihael pl. Urbančič. Predsednik deželne sodnije v pokoju g. Mihaotpl, Urbančič je umrl včeraj nap;le smrti. Smrt ga je zalotila na potovanju, nismo pa mogli doznati, v katerem mestu. In čuden slučaj je, na5 da je ravno za včeraj napovedoval svoj po-ivratak v Trst. Pokoinik je bil rojen v Erestjah pn Kojskem v Brdih, kjer ja bil oče njegov veleposestnik. Šolal se je v G orici. P > zvrSem Brednji šoli obiskal je univera o na Dunaju m in ljane, ki prihaja kaj gosto. Kajti svojo moč crpimo iz zaupanja, ki nam je daje on, ki vidi meje naše delo : narod na tem ozemlju! ! Bosansko vprašanje. ______ r______ Povodom razširjenja glasov, da se v novan predsednikom deželno sodnije v Bosni kmalu uvede ustava, piše „N. Pester Joornal", da zasedeni pokrajini visita med 1906. Sodili bi krivo, ako bi po nekaterih vn^-; negotovostjo rešenih državnopravnih vprašanj ojih znakih merili narodno delavnost, narodno' Turčije in avatro-ogrske monarhije — kakor po dovršenih juridičnih stud ijah je stopil v sodno prakso pri okrožni sodniji v (ronci. Potem je služboval v Tr*tu, na to fcakor državni pravdnik v Gorici, kasneje kakor viši državni pravdnik . Trstu, i lokler m bi-ime-»dsednikom deželno sodnije v Trstu, na katerem mestu je ostal d .o vpokojenja leta nc,( Pokojnik je bil siropat« :na prikazan, do eradaiko/ jako dobrohoten . Narodno »3 ni kazal nikdar, in je bistro presojal hipni položaj. t Dr. Adalbert Gertscher. K našem* včerajšnjemu v naglici spisanemu nekrolog« o smrti njeg. ekscelence tajnega svetnika i* predsedoika višega deželnega sodišča v Trstu dr. Adalberta Gerscherja nam je še dodati oziroma popraviti sledeče : Dr. Gertscher je bil leta 1846 rojen v Tržiču na Gorenjskem, gimnazijo je izvršil v Novemmestu, juridične nav'ke pa na dunajskem vzeučilišču. Leta 1861 je v Ljubljani stopil v sodnijsko službo, bil je več let sodni adjunkt v Postojni, pozneje namestnik državnega pravdnika v Celju in okrajni sodnik v Mariboru. Povodom sestav-ljenja novih greatovnih knjig, je bii leia 1883 odlikovan vitežkim križcem Fran Josiporega reda. — Potem je bil Gertscher višesodni 3vetcik v Ljubljani, predssdnik okrožnega sodišča v Celju, viši državni pravdnik v Trstu. Lebv 1894. je dobil križec železne krone III. raz reda, leta 1836. ga ;e groi Gleispach pszral v pravosodno ministerstvo kakor ministerijai nega svetnika. Naslednje leto je dobil viteški knžec Leopoldovega reda. Meseca januarija 1&&8. je bil imeaovan generalnim svetnikom, in še istega leta je postal predsednik više^i. deželnega sodišča v Zadr^. Lata 1900. je bi! imenovan tajnim cvetnikom. Ko je odstopil predsednik višega deželnega sodišča v Trsta ~e bil dr. Gertscher imenovan njegovim naslednikom. Dr. Gertscher je bil tudi člen državnega sodišča, v katero ga je odposlal* gospodska zbornica. Pogreb se bo vršil danes ob 4. uri po-poludne iz hiše žaloLti, ulica Moofort št. Na pegreb pride tudi pravosodni minister dr. Klein in v imenu višjega deželneg* sodišča Zadru deželnosodni svotnik in civii pokojnikov tajnik Obaljen. Pogret dr. Feiice Yeneziar2, Včsrai so z visokimi častmi pont-sli Feiice Veneziana na zadnji počitek. Po u!icah, koder se je pomikal mrtvaški sprevod nova ulica Veneziaa. ul. Laszaretto, Veliki trg;, Borzni trg, Korzo do trg£ Barriera — bo gorele v črnino zavite električne in plinove svetilke. Na mnogu: oknih ko visele črce preproga in Črne za- tave. Ogromac občinstva je delclo pov3od špaiir pomikajcSemu se sprevodu. Pred vozovi, ki je peljal smrtne osianive pok. Vene^iana7 je bilo mnogo vor poSmi. vencev ; zs njim so razne deputacije nosjie druge vence občil! in korporacij. Omenjasic zlasti krasni venec tržaškega mestnega svtita. Pt greb se je vršil brez dehovuiške asistencije, kajti pok. Tenezian, daai židc76kega pskoh* nja, je bil brez kt>nfee?je. Za ;nrt paškim zom £0 šli najprej sorodniki in pote m ves občinski svet z županom na čelu. Sledila potem nepregledna vrsta raznil korporacij ir društev. Sprevod se je pomikal vŠtevSi e Poljake in Srbe - Hrvate o grozni škodi, k» jo ti (hvala bogu, bivši) prepiri, ta bratomorna klanja provzročajo celokupnemu Slovanov i' Oh, kako arečni smo bili, ko smo ino^; na lastne oči gledati p >bratim»tvo vseh Slovanov, ko smo mogli na !astaa ušesa tiišai*. V Trsta, dne 15. septembra 1908 »EDINOST« Stv. 256 Stran lil Vesti iz Goriške. Prejeli smo in pri- iuso dvigajoče bratske govore od tolikih pijo- j jirjev Slovanstva ! Verjemite mi. da nissm še doživel tako nakelske občine, in tako srečnih uric ob enem kakor se mi je , občujemo: to zgodilo, ko mi je bila sreča da sem mogel 1 Kakor začenja krik in vik trmoglav otrok, poslušati Ruse, Čehe, Poljake, Maloruse, Slo- se mu ni izpolnila kapricijozna želja, tako vake in Srbo-Hrvate, ki bo v družbi z našim stresa svojo jezico g. dopisnik iz nakelske orodnim vodstvom govorili zlate besede, županije v „Edinosti" od 5. t. m., ker sem zlate gevore in ki so na3 res elektrizirali — dal proti njegovi volji razpisati službo lakor se je blagohotno izrazil nek odličen i obhodnika v „Slov. Narodu", namesto potom gost. občinskih razglasov po vaseh naše županije, Taki večeri nam dajejo novih moči, nove kakor on modro svetuje. Da bi pa stvar energije; zato želimo, da bi doživeli še ?eč|IePše izgledala, se razgreva tudi zaradi tega, akih prisrčnih slovanskih večerov, da bi se 8tJ Je zahtevalo od bodočega obhodnika, a ;gli s tim večo odločnostjo boriti za pra- da mora biti vešč razun slovenskemu jeziku *:ee svojega rodu. — Hvala bratom gostom J nemščini. siava jim! j G. dopisniku so prav dobro znane tu- A našemn vodstvu in vsem, ki »o pri- kajšnie razmere, znano mu je, da obhodnik pomogli k tako krasni slavnosti ob kateri .mora umeti kolikor toliko nemščine, ker ifjco se združili delavci z inteligenco — pri-,ima večkrat posla z vojaštvom in osebami, ki irčna hvala! Moja malenkost bi si želela ne znajo slovenski, pač pa nemški; on tudi dodati ta-le nasvet: V Trstu, kjer smo mi dobro ve, da se je ?v prejšnjih letih večkrat yro v~zročil težke opekline po spodnjem trebuhu. Prenesli so ga v bolnišnico. Smeinlca. Polkovnik: Kateremu oslu je eter odnesel kapo.' — Poror-.nik: Oprostite, gospod polkovnik, to je bila moja kapa. — Polkovnik: Žal mi je — gospod poročnik, tudi meni -p je večkrat tako pripetilo. Koledar in vreme. Dane-:: Nikomed muć niso bili krivi prireditelji, ampak neki gospod kolesar (Slovenec od pet po glave), ki je prevzel to nalogo, ker je bil slučajno namenjen v Trst. Prireditelji ple3a so se zanesli in niso opazili pravočasno, da so dopisnice ssmolaške. Tako so jih izročili dvema gospicama. A tudi gospici sta še le na razprodaji zapazili, da, ne razpečavati slovensko Patri : Ludmila vdova. (Kvat. sreda.) Temperatura i blago, na kar se je šaljiva poŠta t a -včeraj ob 2. uri popoludne -f 23° Cels. — Vreme Ikoj zaustavila in se ni nadalje-vceraj : lepo. i v a 11 a. Vremenska napoved za Primorsko : , , , ... ... Večinoma jasno: semtertja megleno. Zmerni ve- i Jasno je torej, da prireditelji ^JSO Sil * ovi. Temperatura milo. Vreme stanovitno. j za kakim dobičkom — kakor sodi ,Nekdo4 — t ' h« zaslužili take graje. To smo napisali, Tržaška gledališča: ; g. Jnschcr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst PohiStvol solidno in elegantno »3T po zmernih cenah Kafaele Italia T?*ST — Via Maicanton 7 iirigiral kapelnik Del Cupolo. — Danes ob 8.1f> re- "riza ..T r a v i a t e." Društvene vesti. Vinska trgatev bo letos v nedeljo dne d. oktobra 1908 prvikrat v „Kons. iruitvu" ^ Rojanu. Vai prostori bodo krasno jdičeni in grozd,a bo letos mnogo. Program velikega semnja v Kopru nahaja mnogo Slo-; vencev, trgovcev z lesom, sklenil je odber | prirediti to veselico z namenom, da še naši, bratje Kranjci potrudijo v naš veseli krog in da se tu par uric skupno poveselimo, Bratje j Kranjci! Kličemo Vam torej : ^Dne 20. t. ( m. na veselo svidenje!" Nasledki „Rauhovega" sistema v Boljuncu.; iako obziren. Toliko na znanje slavnemu ! Znana je cenj. čitateljem ovadba na c. kr. očinstvu iz mesta in okolice. ! obraino glavarstvo, češ, da se je hotelo dne! Darovi. 2. avgusta razbili „katoliški shod" v Dolini. Za sv ivansko podružnico družbe sv. virila in Metodija. Povodom slavnosti odkritja oovninske plošče Godioi-Vrdelskeai «,ta poleti -i ..Narodni dom" pri sv. Ivanu vrli pevski društvi rSlsva" od sv. Marije Magdalene -podnje in „Si-aža"4 iz Gropade. Veseleči se r>b pevanju obeh društev m ob raznih na-pitnicab spomniti smo se tudi naše railjeuke, iru/:be sv. Cirila in Metodija m smo na j predlog pevch-Slavaša nabrali 10 K. Slavaš . . , , . . . . . Ivan Svetina pa je dal na dražbo cigareto, |Z2Md?e 10 flCiR20s70K2 Kafer fofli Z3Q0!MŽelodCtl d ;e ob veliki veselosti doaesla (> K 54 stot. 4vala vsem. ki so pripomogli do tega lepega orrora. Mesto venca na grob mlade pokojne ^ilke Železnikove, je daroval tej podružnici Hinko Schmidt 8 K, izrekši ob enem skreco sožalje spoštovani družini Železnik. Prodajo se plodonosna jajca (za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega mesa ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Fulvae, lelc Wyan-dottes, jerebičaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod št. 637. j Frisnaricrediino sredstvo Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst Barriera vecchia št H I Ofei^aruje is sdshaojuje otročjo drisko in b!uvanje,čfevasni kafer. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE _Dunaj I.Biberstrassell. « i i Vel ka izbera perkala, batista in zeflrja- Blago volneno za gospe, perilo, moderci. — Velika zaloga maj in drobnarine po najnižih cenah. TOVARNA POHIŠTVA Porotno sodišče. Radi uboja Dukica. Včeraj se je otvorilo e*-iRsi£o - asedanje porotnega sodišča pod predsedstvom podpredsednika drž. sodišča, Dukića. Sedel je na obtožni klopi re-gn:koio Andrej (iiannone, ki je bil obdolžen rad: nedavnega uboja dalmatinca Dukića v tinematograi a. Porotniki so oprostili obtoženca. Se*, da ni dokazov, je li je on morilec TC^KKltKjiK Zdravnik in ostetrik ^ Dr. Dinko Cecilazić spsdjallst ZA OTBO&KE BOLEZNI v uliei Ststfiss 6. I. n. Teftfsn 18, IV (gledal. Ftflioc) ter ordinira od S. do 3. tire popoludne. I Aleksande Levi Minzi Crst - ttttca MU Cesa St. 46 Zaloge: Ptazza Rosarlo štev. t. Ulica Lazzaretto vocchio 36. i! Trajna zaloga pohiSt**1 utfca dolia Sanlti gce-'< Pisarna: II ulica Lazzarorto vecchlo 30 Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. r Telefon: 6-70; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70). Stran IV »EDINOST c Ž te v. 256 V Trstu, dne 15. septembra 1908 Ovadene osebe (10 po številu) so bile j Sultaneva apanaža. Civilna lista za pozvane dne 17. avgusta na odgovor, a do- ■ sultana je določena na juobcc s 25.000 funti kazale so, da je bila stvar ravno nasprotna, (to je okolu pol milijona kron). Isto toliko ne»o Be glasila ovadba, 'bo znašala apanaža za sultanovo rodbino. C. kr. orožniži»o pa je ponovno potrdilo ovadbo in zopet so bile od klicaDe prvih desetih štiri oseb^ na odgovor! Vspeh je bil — kakor prvi! Še ni bilo „gospodom4* dovoli! Število zločincev se je skrčilo na dve osebe. Dne 7. sep. sta bili pozvani d^e osebi pred sodišče z dvema pričama iz Kastelca, An-drijašičem št. 6 in Andrijašičem 10, katera bi imela pričati proti neki osebi, ki biva že več let v Dolini, in li se jo je hotelo obdolžiti da je dne 2. avgusta imela pred gostilno „konsummga društva'* govor i. t. d. i. t. d.! Izmišljotine!! I ^ __ . Priči sta izjavili, da nista iz, >aslOV pove JBSer. odd. EdlllOSti6. ist te osebe slišali ničesar!' Poglejmo dalje! Istodobro z javnim shodom, ki ga je sklicalo politično društvo za Hrvate in Slovence v Boljuncu dne 23. avg., vršil se je politični oblasti nenaznanjen javni shod „katoliškega društva" v Dolini pri „Konsumnem društvu". Ves zasopel je pritekel v tem času t Dolino neki „krščanski mladenič" s pi®;i om v roki, stopil na oder in prečital s Prodajo se:: po nizki ceni NOVI INSTRUMENTI za tamburaški zbor. UP V*- 5e mr tiskane be | Najmanjša MALI OGLASI računajo po 3 stot besedo; mastno besede se računajo enkrat vec. pristojbina stane 40 Plača se takoj. itn o m&J Mikrat več. 10 stotink. ^ ] —UJi Anton Bergenc [skega, dalmatinskega in furlanskega vina. Vin. je naravno, garantirano in Re prodaju zh družine Iranko na dom. Istrsko in furlansko po 56 ptot. lite) in dalmatinsko po 72 st liter. 1394 Kolo „Puch" Balkan. a prostim tekom skoraj novo se proda. — Kosič. kavarna 1398 Proda se Vienna 8. žensko obleko, jesenska sezona in sukno za mladeniča 15 let, ulica 1400 Prnrfsiisi površnikov, paletots za moške I I U u d J d dečke. Planilo na obroke. K o -storis, ulica Giovanni 16. T.o, nasproti kavarni .Diana' 139"; glasom k&ko so nekatere „osebe" z tresočim blatom bI? ronile in mazale sliko „Matere Božje*. Zraven tega je sporočil tudi, da je na shodu pol. druStva za Istro v Boluncu kakih 50 (?), oseb t Bum !! Ka] pa naj človek reče k temu ? Ali ( naj se jezi, ali naj se smeje, ali naj pomiluje i lo početje? To naj bi bili — katoličani?!!; Hinavski farizeji so, obrekovalci, Skodoželj-neži!! Qgiejmo to namišljeno blatenje Matere Božje! 14-letoi Jos. Ota se je s paše domov grede igral, kakor delajo navodno pastirji, z blatom in kamenjem. Ob tej pnliki mu je padel košček blata na zid kapelice in videč to je hotel takoj blato pobrisati. Ali zgoraj naređeni kristjanski mladenič mu tega ni dovolil ! Da se je stvar res tako vršila, zato je bil edina priča 14-Ietni dečel Danilo Kraljič! Dne 10. sept. so bile po c. kr. orožniStvu naznanjene „osebe" poznane pred sodišče ! Sodnik je zastrmel, ko je videl te možake pred seboj, prijel Fe je za glavo in poslal „zločince- domov!! Take eo torej ovadbe s katerimi se hoče mirne in poštene ljudi s potmi Koper Daveličati —- poštenega dela ! Toda, ne boš Lojze, če prav si rekel, da uženeš t se v kozji rog! To vam je ekletanten in kričeč dokaz, koliko vere zaslažujejo bombastični telegrami in dopisi „Slovenčevi" ?! Gospodje pri „Slovencu" imajo s tem slnčajem pojasnilo, kako da jim niihovi dc-pisniki nnkupujejo toliko — tožeb in porotnih razprav. Telefonična služba na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Poreču. Dne 10. t. m. otvorila se je na imenovanem uradu javna telefonska govorilnica in mestna telefonska centrala. Vesti iz Kranjske. Slana. Minoli teden je po polja in travnikih med Smlednikom, Medvodami in Mavči-«ami ležala slana, ki je ajdi dokaj škodovala. Prvi sneg. V Kranjski gori so v nedeljo dobili prvi sneg. Zjutraj je bil občutljiv mraz. j Od sobote na nedeljo je sneg pobelil tudi j vrhove karavank in kamniških planin. — V j Ljubljani je temperatura padla cd -j- 16° na j 9° R. — V Novem mestu na Kranjskem se bo od, 2t>. do 28. septembra t. L vršila razstava j sadja in grozdja. Na Dolenjskem bo letošnja j vinska letina mnog) prekosila lansko. Grozdje je že s&oraj dozrelo« Gospodarstvo. Uvoz ameriškega žita v Evropo. — Iz trgovskih krogov se doznaje, da je izvoz žita I iz Amerike že do sedaj prekoračil 2 mil.' kvintalov, V zadnjih dveh tednih se je izvozilo v Evrcpo 1 mil. kvint. pšenice več nego lani v dobi največega izvažanja. Maloru8ka banka. „Dilo" poroča, da je ukrajinska stranka dobila koncesije za ustanovitev poljedelske bipotekarne banke. Pri pravljavni oabor, kateremu je na čelu gror Szepticki, hoče pričeti svoje delovanje s kapitalom 1 mil. kron. Prvi uvoz mesa iz Srbije. Dne t. m. je dosla iz Belegagrada na St. Mar;.ov sejem na Dunaj prva pošibatev mesa v štirih železniških vozovih z zaklanimi prešici. Meso Be je hitro razprodalo. Razne vesti. 120 milijonov za vseučilišče. — Znani ameriški politik W. F. Vilas je zapustil vseučilišče v Visconsinu 120 mil. Njegovi dedeči bodo dobivali samo letno rento. Svoje premoženje si je pridobil a špekulacijami z drvi. Prvi turški socijalistični list. — Turški focijalist Mebmed Seheb, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, je začel v Smirni izdajati prvi socialistični list v Turčiji. Novo pogrebno podjetje trst, Oia Dincenzo Bellini St. 13.--- Telefon 1402. Na novo urejeno in bogato preskrbljeno z vso najlepša opravo. Ima krasne uoze različnih bsro in za usake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. Bogata izbera voščenih sveč. — PRODAJA. NA DEBELO IN DROBNO. Sprejema in vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v me.stu, na deželi in inozemstvo po zmernih cenah. ISrarittiH 7' dobrimi spričevali, zmožen oem-dUIIIIV slovenskega, hrvatskega iu la- škega jezika, išče plužbo za drugega ma^azineria al: vratarja ali fcnko drugo primerno službo. — Naslov Emil Oroslav, na Edinost. 13M |/n:;np dobro ohranjene za 1. nemSko me^čan-■»■■J'IJO ako solo se dobe pri vratarju hi?e štev. 26, uliea G. Kosini. Vis J Nove posode za vino so na prodaj v ulic Paduina št. 21. 13*if Sodi vsake vrste so na prodaj v Trstu. Via della Valle št. 1. 13<*»t Na prodaj odd. Edinosti. hiša z dobro vpeljano go-tilnr v Ajdovščini. Več pove I-v^er. i2s: Slikarski pomočniki cente, slikarju v Postojni. se sprejmeio pr 1 v u n u Ino-1371 Dijake sprejme na hrano in stanovanje M. Kovač. Gorica, Kornski trp: 10, II (1 i"*! Sodi štev. 14. stari in novi od 50—700 litrov so na prodaj. — Bajt. sodar. via Campom.irz.-• 13SV ' . ■ -r IX MICHELE ZEPPAR uliea San Giovanni št. 6-12. Skladišče majoličriih peči slavnoznane tovarne tCarl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta 1848) Trst Trst X K * K K K Moderne risbe v raznovrstnih barvah. - Cene dogovorne. - Lastna tovarna štedilnih peči obdelanih z majoliko. Izvršuje se tudi naročila za dela vsake velikosti. Bogata izbera :: plošč za pokrivanje zidov in štedilnih peči Kdor trpi na hemerojdah, revmatizmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore _____ozdraviti s pomočjo Odvarkov Qgcotti) Sarsaparilje prendini 6 odvarkov za K 1*20 pošlje po poštnem povzetju Odlikovana, lekarna Prendini passo 9i piazza št. 2 Stiskalnice za grozdje in sadje 99 ZISTEBK MABILLE'4 * V t. —« Stroji za trebljenje grozdja - iz cinaste žice --------- Rešetalnice za grozdje strojem za trebljenje ali brez istega. (mesečne ali t^den-nke). — trlif. po steljna pokrivala, dežniki, blago za ženske obleke obleke za mosfce. — Pisati dopisnico na T.EVI. Mt docnina, štiriintrideset, I. nčd. 132^5 deček slovenskih -tanšev za proda jalnico zgotovljenih oblek _A MONDO" Barriera 33. 1S9< Plačilo na obroke Išče se G—S hI vsake vrste imam nj. prodaj. Oglasiti se pri Josip Gregorič, trgovcu, via deli' Olmo 1 a. 134- Vinske sode Gospodična zmožna slovenSSine, laSiine in nemščine v govora ir pisavi, z večletno pisarniško prakjo in privatno tra šolo — išče siužbe. Maslov v našem UREDMIŠTVtJ BOGOMIL PIH0 bivši ura t v Seiam ima svoju novo prodajalnico ur v TRSTU ul. Vincenzo Bellini št. dE uasprol! cerkv* »r. Auton* s)*^1- vsakovrstne verižice po pravih tovfi, cenah. Hermangifd Trocca Barriera vecehia št. S iiBd. veliko zalogo mrivaških predmeta? za otroke in odrađene W9T Venci Dd troreelana in biserov vezanih t ieno žico, od umetnih cvetlic s tr ko vi in napisi. iilte ns porcalaiiastili BloSoai Zq spoiiitiU- Najniije koTisiureaćne? ceno. Hoćete se preprieati? obiNflte velik» »klMLlHa parijs vrfeve Salarini »•nt* d*lta F*mra a ili ul. Mu*«« «* <70«al T«rr»nte). W ,Alla CHU « L^« V»Iik itbor izjotorljenik oW«k t« :Mtox! za otrok« Povrtaiki, močae fit rernih paletetov. Obiska »a do» in Aaio. ft^Jeke. Tirolski !od*n. Stprmmečipn plašči ^ag-eikft. : blago Ut- is t^ui. Iz^oUTljajo •* oble« po po lotao, »oli4»« ia »ttkik roELIlIŠKfl DRUŽBA MICZ Piazza Carlo Ooldoni št. 2 Odprlo se je no\ro veliko skladi če POHIŠTVA === in tapetarij ■ PAOLO GASTWIRTH v ulici Stadion št 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega siogt in moderne risbe ter popolnih oprav zp stanovanja. — Zadnje novosti te stroke, v*- Zamore si Tsasio ogledati, n? da bi "Dil priinor;n Ietidi- «1» HHHM&mKKKKMM Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pn — Gorici. -= Lut«n MUzBlikt tir : Gorica, drž. kolrd., Solkan Mizarska zadruga v Osrednje ravnateljstvo. Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4 ZALOGE: REKA. Via Pile 2 SPLIT,na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija -K 1,000.000 =