HochlObl. k. k. Hofbibliothek, "VVien. St.! 35. V Gorici, 1. septembra 1882. „Soda" izhaja vs;ik petek in velja po posti prejeraana all v Gorki na Horn poSilj&na: Vse leto.....f. UO Pol leta.....r. -.20 Cetvrt leta ......i.io Pri oznanilih hi tako tudi j.ri ../»>- alanicah" se placuje za uavadno trstup- bo vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 ,, „ „ „ 2 ,. <5 ,, ,, ,, „ 3 .. Zaveiift drke po prnstoiu. Tecaj XII Po«;>mezDe sfevilke se dobivajo po 8 kr. v gbspnski iiiicl, v tobakarnici blim ,.iioh kiwi", na starem trguj in v nanski uHci. Do'jiiM naj ne blagovoljno poSiljajo uri-diiiStvii „SoCr; v Gorici v Hilarijanaki tisl.aini, iiai-irninapa opvavtti6tYU,,So2o" Via della (Jroce t»f. 4. II. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem ir. drugim uepvemofcniro «e uavoCnino enila, akosc oglase pri opravnifltvu. Vabilo. Vabim vae p. n. gg. volilce, čČ. duhovne, župane, podžupane, učitelje i. t. d. glavarskih okrajev Tolminskega, Goriškega in Sežanskega k javnemu zboru dne 10. septembra 1882 ob 2. uri popoludne v Kobarid v Žganovo dvorano, kjer položim račun svojega delovanja kot poslanec državnega zbora in poizvem nadaljnje želje svojih p. n. gg. volilce v. Pričakujem prav obilne udeležitve in sem z odličnim spoštovanjem. Dr. JOSIP T0NKL1 1. r. Milo. Vabint vse p. n. gg. volilce, U. duhovne, lupane, podzupane, ufiitelje itd. glavarskih okrajev Tolminskega, GoriSkega in Sczanskcga k javnemu zboru due S. septembra 1882 ob 4. uri popoludne na Gori&co pri llcbktt (v Supaniji kamenjski v Ajdovskem okraju), kjer poloSimrafiun svojega delovanja kot poslanec deielnega in dr-fc a v n e g a zbora in poizvem nadaljnje zelje svojih p. n. gg. volilcev. Pricakujem prav obilne udelezitve in sem z odlienim spostovanjem Dr. JOSIP TONKLI 1. r. V Gorici, dne 24. avgusta 1882. Prihod nasega presvitlega cesarja v Gorico. V soboto nam je dosla vesela vest, da obi§6e &a§ viteSki vladar in cesar o priliki, ko si razstavo v Trstu ogleda, tudi goriSko dez>lo. Hacrfc Njegovcga popotovanja po Primorskem je naslednji: Presvitli cesar odide 11. prih. meseca iz Celov-ca ter pride isti dan do Bovca, kjer si ogleda utrjeno tarao§njo sotesko in prcnofii v Bovcu. Drugi. dan, t. j. 12 sept, se odpelje mooarh po soski dolini skoz Kobarid. Tolinia in Kanal, v Gorico, kjer ostane 13. sept; od tu. gre 14. zjatra po 2elezrfici eez Nabrezl-no ia Divaco v Paztn, kjer se samo za hip poraudi, in od tarn ide dalje v Pulj (Pola). V tem raestu si cesar 15. in 16. sept, ogleda tamo§nja tabonsca in obkope ter se odpelje po morju v Trst, kainor dojdo 17. zjutraj ob 7 uri. V Trstu, kamor dojdejouie 16. na vecer Nje velieanstvo nasa presvitla cesarica, vNj. visokost cesareric Rudolf s prevzvi§eno soprogo 3te-fanijo, mudila se bodo velicanstva tri dni, uamrec 17, 18. in 19. sept.; 20. pa se vine cesar s cesarico na-ravnost v Godollii, cesarjevi5 pa odide na Erdeljsko na lov. Tudi na§e ljudstvo, ki pozna le enega Boga in enega cesarja, boda z nami se radovalo, ko izv6 to veseio novico. Piiraorje bode se olep§aloin praznifino obleklo, da bode dostojno sprejelo svojega prcljublje-nega in viteSkega vladarja; pokazalo bode vladaiju, da je vez nepretrgljiva, katera je ve2e z" Njim in slavno HabsburSko rodovino, in to tem boij fivahno in odltfino sedaj, ko uekateri krogi v Trstu in tudi drugod vse iile napenjajo, da bi oskrundi zvescobo nasih deM ter slepilno dokazali, da ljudstvo zeli ita-lijanskemu kraljestvu priklopljeno biti. Sbvenci dubro ved6, kdo bi racun pl»Cal, ako bi se nakane teh ra-|0VUe2ey uresaiCile, Naravuo jo torej, da no^emoSlo* venci v nikakein ozira ziwlruzimi zaostati, daiiaSamu vkdarju ne le dokaLemo istinitoat pesnikovih besedij; „Hrast se oraaja in hrib zvestoba Slovenca ne garni", dokazati hofietno temvufi, da stojimo trdni kot skali, ako je treba braniti vero, cesarja in dom, kot skala, na katerej si bode irredenta Ui nje prlvr^enci celusti razbiia, ako bi se predrzuila segatl po nasi de^eli, katera je u^e stoletja s6 ilavno Habsbursko monar-hijo zdru^ena. Ker v tem oziru cute nafiega ljudstva dobro poznamo, ker vemo, da uikdar prilike neoptisti, da nedvomno poka^e, kar mu sree veli, uverjeni »mo, da bodo Slovene! od vseh stninij privreii in se cesarju poklonili ter dostojno, a nedvomno vladarju udanost in zvestobo pokazali, a &q ve6, dokazali bodo, da so pripravljeni vse, givljonjo in imctjo za cesarja in Hab-sbur§ko slavno rodbino in za domovino ^rtovatf. Na svidenie torej, Slovenci, v Gorici I Slovonske slaviiosti v Trstu. Odkar se je irredentarska bombn raztreficlU sre-di tr^a§kega mesta, so s» duhovi nekako vzbudli, in dasi so se Slovenci triafiki letos posebe napravljali, da bi vredno obhnjali petBtoletnico kot patriotski praznik nusfga prvega priiuorskega mesta, razjarila jih jo vefi ucgo predrziia demonstrncija niiers§encev», in to je vzrok, da so tr2adki Slovenci Se bolj zagoreli za luplno delovanje, in dajihz istim vnetjem sprem-Ijajo tudi drugi Slovenci in vsi avstrijski Slovani. TrlaSki. Slovenci se pripravljajo na obse^en program, katerega ho6;jo izvrScvati ob cesarjevcm prihodn. S kresi, svecaoo in vsakoterim zunatije primernim zna-menjem hoCejo praznik prihoda Nju VeliCanstev in visoke piestolue dvojice slaviti v okolici po gridih in v Trstu, kjer Slovan prebiva. Velik prazuik pa bodo trMki Slovenci obliajali §e pred prihedom cesarjevim ob priliki blagos)ov> ljenjazastave slovenskcgadelalskega pod-pornega druStva v Trstu dne 10. septembra 1882. To druStvo, ki §tcje ie na stotine udov, je velikega pomena, kakor vse snake skupine, ker do-sezajo z zdruiteno mocjo, 6esar onemoglost pojedin-cev ne premore. Kdor pozua pomen enakega dru3tva, §e le letos osnovanega v Gorici, ne potrebuje poseb-nih pojasnil, da delavsko podporno druStvo pospe§uje v Trstu tudr razkropljeneslovenskettia§ke mofii dru-2iti in ne od njih ruzkrivljeno otrpnenost v narodno zavest spreobracati in narodno probudo tudi v nisJih, tedaj najSirSih krogih caSih mest vresnicevati. Spo* minjajmo so samo, da so italijanski iivlji po enakih druStvih svojo mo(5 v priraorskih mestih neprimerno razsirili, in da ital. voditelji vse store, da bi taka dru§tva cvetla, pa takoj spoznarno imenitnost sloven-skih podpornih drn-Uev zlasti tarn, kjer nam tujstvo na§e ljudstvo potaplja in vnicuje. Veseli bodimo torej, da smo se v tern pogledu nautili od tujeev po enakih potih. hoditi, in podporno dru§tvo tr2a§ko je zdaj prvo po velikosti in pomenu in zgled za vstraj-no delovanje na enakem polji po drugih nasih pokra-jinah. Veseli bodimo, da je ravno to dru§tvo dobilo plemenitega za§C*itnika aii pokrovitelja v prestol-niku, preljubljenem cesarjevi<5u Rudolf u. Ali ve-selje obCutimo vsi in takih afektov ali globokh ob-dutkov ni treba v nas §e posebe vzbujevati. Ne samo Slovenci, vsi Slovani podpornemu dru§tvu srefio 2ele v nadaljujem razvoji, in dne 10. sept, se hocejo pojedinci in v druStvih Slovenci in sosedni Slovani svecanosti tega druStva kolikor mogoce udele^iti, da dostojno z istim duem novo dobo svojega iivljenja zabele^i. Okoli 30 raznih dru§tev hofie biti zastopa* nih v Trstu tega doe, mod njiuit ne bodo izkljuCena druStva itaiijanska in nem§ka, ki so enakega avstrij-skega duha. Iz Ljubtjane pride poseben vlak, in sprejmi gostov bo po ttEdinosti* ta-le; »Ker je ju2na 2elezuica dov.ilila i-5 Ujubljane v Trst poseben vlak, kateri odide iz Ljubljane ob 2. uri 15. minuti po polunoci, in se ustavi na vseh postajah med l^jubljo-uq in Tietom, ter pride y Trst ob 7, uri 40. Qiouti (v Ljubljano tja ia nazaj bode stala vo^ija sumo gM. 5.33 in sicer tako, da iina v.sak cjslo v Lahih popraaeval, kakd imenujejo to in ono recVpo sIqv.us-ki? Ali se no sporainjate, kakoje lani cesarjevjJ Rudolf se celo na ncmSke pozdrave slovenski od-govoril slovenskim, pa okoruim pozcjravijakem ? Cesar nas pa sain z nusimi luabdnii vojaki naj-rajii slovenski guvori; on je Se letos slovenske kmete na Ounaji zaalisal v nasem joziku, in se slovenski 2 njimi pogovarjil. Ali viditt', kakd on nas je-«k spoStujc, da se ga je celo sam naufiil, da bi nas toliko bolj ratveselii, in bi ne hoteli njega v sloven* akem, oasem materiuem jeziku pozdraviti in sprejeti in fie treba tudi nase ielje razodeti ? Pogum torej, in privrite v truraah ob prihodu cesarjevem v gonsko mesto in pokazite se mu, kakor po soski dolini, tako tudi v Gorici v pravi uoraafii barvl z domatim gla-aora, kakor ga Varaje Bog vstvaril. Kakor smo rekli, ne boste uneli veC tiatih sramotilnih zaprek, in kobi se kaka iaka pokazala, bo lo ic skrbeli, za piitozbo na pravem mestn. Cesar ne pride, da bi dajal enim preduost, on ljubi vsc narode z enako Ijnbeznijo in si je tudi tako miuisterslvo izbral, ki hoce delati po njegovih ukazih in zeljah. Da se torej sreini in ve-aeli vidiino v Gorici 12. in 13 sept.! V Brdih, 22. avguata. Rojstni dan prez-vitlega cesarja so po vaehBrdih slavili; kra»-no se je razlegalo streljanje in pritrkovanjo zvoaov crez bribce in dolinice do raejnikov tiste dezele, kjer vlada vkovani „ plebiscite Posebno lepo je bilo sdav-tfenje tega dncva v Ve„drijanu, kjer biva 2upau i najvece briake zupanije Sm.irtno-KojSfianske g. Anton | ZnidarfiiC. Tukaj so ae zbrali dne 18. t. in. ne ledo- ; maci \judje (v praznicni obleki), ainpak tudi skoro ; vsi staresine; mnozica veterauov izpod treh zupanov (tudi iz Biljaue in Medanc) zendarmerija iz Kojskega in tamoSnja godba veteranska vsvojilicniobleki. TJde-lezil ae je te slovesnosti tudi „Slovenski jez* po svo-jem predsedniku, podpredsedciku, tajniku, blagajnikii in mnogih udih. Obsirni prostpr pred zupanovo hi§o, „plac* ime-novao, bil je okincan z mnoginri zastavami. Ob 10. ; uri se mnoiica tukaj vredi, godba zagode svoj „sto- j paj", pa dene se v hojo rajda ljndij; k sv. masi so"' lii, ktero 30 peli pred. g. vikarij domaCi s pomofijo ,jezovegaB predseduika in tajnika. Pri sveti ma§i je djakoc pokadil .tudi politidnega naSelnika g. zapana (svojega soSolcaj, kar se pri druzih slovesoih sv. uii-sah nobenkrat ne zgodi. — Konec sv. ma§e so peti zahvalno pesen 0Te Oeom laudamus" in dali sv. bla-goslov s presv. R. T. Iz cerkve grede gre duhovSCina nin corpore* v obtinsko pisarnico ter v prifio nazoCih starasin izrazi g. iapanu svoje Lestitanjet voSfiila in ncomahljivo uda-nost do Njih Velicanstya presvitlega cesarja Franca Joiefa I. Gromoviti ,zmo" se zazeuejo po pisarni in po predvoru, kjer so veterant stali y yrstah in pono* vili trikratni „zivio". Na to priCne g. 2upao sejo z lepim nagovorom, v kterem spominja mnogoterih do-brih del naSega presvit. cesarja F. J., s kterimi hate pokazati, da nam je bolj oLe kot vladar; spominja Njihovega preljubeznjivega pisma po poroki cesarjevi-' Cevi, v kterem imennje avstrijske podloinike svoje o-troke, svojo druziuo. 9Tak cesar je vreden, da Sa ne le ubogamo, ampak tudi Ijnbimo do smrti in Ma vse dobro voS6imo. ^ivio tedaj presvitli cesar F. J. I.!« Znpet gromoviti „zivio" po pisarni in po npIacnK — moiaarji pokajo in veteranska banda (11 mot) Eagcde cesarsko pesem. — Obfiinska seja je imela inuogo preduictov na dneynem redd, med njimi peti-cijo BSIov. jeza" za nstanovitev nOye okrajne sddnijev Brdih, ktera je bila enoglaano spre-jeta in pntrjeua, kakor pred v Biljani. Pocastil je to sejo tudi vrli Biljanski zupau, ki je blagajaik „SIov. jezatf in Castni ud veteranskega druStva. Po seji bilo je skupno kosUo v Iepi, novi zu-panovi sobant; udeleiili so se ga dahovniki, stare- . smVtvo, veteraui, iendarmi. Med kosilom je svirala veteranska godba v bliinji sobi, posledojift na Bpla- i cu". Ta dan mi je godba posebno dopadja, ker je godbagodlapriljubljeue slovenske napeve raznih pesmij, ! VeCkrat krasnj Jenkov »Naprej% ki se Bricem bamvji jakb prilega. Nadejam se, da pojde tudi slavua vote- ; rabhka godba po tej poti iiaprej in da bode, ker je zmoina, vrdno yefi slovenskih in slovanskih ,budtitc" I iri .stopajev** godla in „v bbj za narod nas navduse-vala. Toraj le Buaprej!« — NaydnSenost je rodilatn- ! di nekaj, napitnic. G. idpan je napil,' potem ko je pppisal lepe cednosti avstrijskega viailarja, Njih Ve- ! Itfaustvu jiresviUemtt cetarju TmW feefa I. C. ^. vikarij pontifikant omenivsi poboznost Radolfa I. na-pil je Habsburzki hisi; ,Jezovtt predsediiik povdaijai e prijazuosl iu.Ijabezcn cesarjcvidevo do Slovencev je napil rekoi: ZakliCe naj cela Sloveuija zvesta: Zivi naj cesaijey ain in tudi nevesta! ,Napil je iupau pou-tinkantu in U zupanu; obtinski tajuik g. K., ocena-depobjega sktaMelja Cirila Metoda, spregovori o do-bri strani glasbe, ktera buds, tob2i, omikojo, ter na-pije veterauski godbi, ktera jt diines uentrudljiva. Veselje je bilo splofno, celo 7, 6, 5 letue dekliee so se radovalc in v svoji nedo!2;a radosti po ,placua plcsale. Naj bi vse plesalke ta«co n,'dolzui»st obranile. bi solzno dolino V raj spremeniEe! Toda v raj rajati siuejo sami otroci ob eesasjevein pr,»/.oiku Bog zivi i-esaria! Zi vio Franc Joief cesar Avstrije! Zivio Franc Jozef kralj Ilirije! Zivio Franc J<»zcf gospodar Sloven* skekrajine!___________ S Tolminskega, due 26. avg. (Izv. dop.) Veteranska slavtioat due 20. t. m. v Tolminu je bila zares kaj prav posebnega, — sijajua, «li v naftih g'J- | rah se niami do2iveli kaj tacega. Vredne bi bilo to- \ r<»j popisati vsc od k-mca do kraja in popisati tako, I da bi raogli titatelji vsaj v dahn okusiti, kar so de- | jansko z navduSenostjo nXtli detezniki. — A zato se ne spodobi moje revno pero. Torej naj Vam narisem izvrsitev slavnostnega programa le v glavnih potezab. Predvefier slavnosti so pridrdrale od goriike strani koC'jo s predstojui^tvoiu vetemncev in drug* odlicno gospodo. Spnjeln sta to gospodo v YM,\h c. k. namestmStveni svetovaleo gosp. Seheiiusrl in ^u-pan tolmin3ki gosp. Devotak. PrisedSe v Tolmin je pozdravljal topiCev strel in tolminska mlada godbena Leta z domatimi veteranci bili so tudi na svojem mestn. ZveCer je bil trg krasno razsvetljen in okin-J5an se zastavami in transparent!, po tilicah pa so as veselo razlegali stopaji, ki jih je svirala naSa banda. Na Votcanski strani molili so ua trek vrhih velikan-ski krosovi svoje iareCe jezike v jasno uebo, Orogo jutro budnica domafie bande. — Okoli osme urrr pa zafiela se je pemikati dolga vrsta vozov z vet^rand in dragimi gostt proti Tolminu. Tn se Jim Jiapravi casten sprejem. Po zajuterkn po.itavijo se veteiatici, katerih je od vseh strani nabrala muogobfojna tnima, na glavnem trgu in pred zupanovo bi§o po vojaskem redu v vrsto in od tod korakajo nekoliko pred 10. uro k cerkvi. Slovesna sluzba bezja zaLne se s pri* mernim govorom pred. gospoda iupnika dekaoa z vz-viSenega meLta pred cerkvijo — po govorn slov. sv. isaga z veliko asistenco, — vmes gromenje topiCev itd. — Po kondani cerkveni slovesnosti bil je banket v prostofih iupanove rezidence; deleiilo se je skup-nega obeda kakih 80—100. Da je bil tudi ta del svecanosti jako 2ivahen — kdo bi dvomil o tern? (0 napitnicab in zahvalnih odgovorih poroCali smo uze zadnjid. Op. ured.) Najiepse pa je bilo popoldne pri ijudski veselici, katera je bila tako oku.sno prircjeua, da gre zares vsa hvala ia cast, gospodom, kitert so se s patrijotiCnim navduaenjera potrudili za vredbo. Prostor za cerkvijo proti grada bil je spremeo'en — kaj bi rekel — v raj, v kojem je bilo priskrbljeno malim in velikim, da se vsak po svoje raduje in v radosti spominja preljubljenega vladarja, kojemu v Cast se je napravila tako nenavadna Iepa sve^anost. Skozi dvojin * zelenje ovit in lepo okinc>n sla-volok vhajalo se je na veselifino prostotiSdet katero je bilo simetricno zasajeno z umetnim drevjem—-pre-pletenim s festoui. Na stotiue malih baionLkov v vsr>h barvah, posebno pa v naroduih, razveSenih je bilo gosto po featonih in ko so se na vecer pri^gale lufii-ce v njih — bil je zares niagieen pogled, icojega so vsako toliko povelicevali krasni nmetatni ognji in vc-likanski kresovi, ki so v poiokroga v mirnl nodi mo gocno plamteli po vseh vrhih na predgorovji starega Krna. Misli si zdaj na tern carobno okinganem in razsvetljenem prostorn veselo gnjetegose Ijndskomno-iico-^gospodo, rokodelce, ktnete, mlado in staro vmes veselja 2arefie obtaze priprosto sicer, a vendar oknsno opravljenih veterancev, misli si na eni strani §nmf»5 otrucji roj okoli neprestano sukajocega se Rincel-spiela*—na drngi pa veselo rajajoeo mladino"in sta-rino obeh spolot in vseh stanov na dveh prostornth plesiSdih; misli si na strani pri sladelcarji in impro-viziranih pilnicah priproste mize, okrog katerih se zuanci in zaartke zbirajo iu si suha grla mogiio z zlato vinsko kapljico, s pivom in dmgimi pijafiami — misli si poslednjifi v vsem najlepSo sloinost in harmo-mjo, spIo§no radost in navdusenje~?n niti najmanj§e neredcosti in nevSefinosti^-evo tiraikroskopiCen pred-okus rajskega veselja.-V pozni no« jelo se je Ijnd-stvo poiagoma vazgubljati, kofiija za kofiijo, voz za vozom so drdrali iz gostoljubuega Tolmina, in ko ie bilo yse konCano, premrenilo se je nebo, kofe je bilo ves dan poprej jasno in vedro, in vlil se fe v rah-lem dezji Bozji biagoshv na patrijotidno setev — Sempas, 21. avg. — VCeraj smo v tnkaj§njem Solskem poslopji po g. Francetu ZepiCu, prof, krae-tijatva, predavaaje imeli, namrefi zjutraj in popoludoe. Zbralo sh jk bilo obilo posestnikov iz nase obCine in iz bliznjih vasij, kar je pokazalo da se prebivalstVG na mot zanima za take poduke; upati pa je tudi, da vecini posestnikov ostane nauk v sporainu, in da bodo odslej to in ono poskusili praktifino izvefiti. Pretekli teden je v zadnjifi odzvonilo v nasi vasi lOletnemu fanticn neskrbuih stariSev, kateri se je vi'dno okoli potepaval in ptifija gnezda ropal in lazdiral; pn tetn delu ga je naposled tudi sinrt do-hitela. Ko spleze navisoko to , in vendar se ne spomjujo, kodtir nesrefine go* st'iiice r=adf»o in dj;ugo drevje zasedejo in vse unidijo, da z „ocvrtinu* tifiki toliko zyestih duvajev sadja umcujejo, in na cente sadja vsej soscski posrednje krailejo. V nasi obdini mtslijo nekteri, da pridelki se smejo skupno pobitati, tudi fie ni po svojem, n. pr, lesniki, gobe, in drugo; pri tern se tudi vefikrat pri* peti, da uajde posestuik svoj mladi hruskov ali ja« belfiin cepifi do dobrega obran, in vrhu tega, kar ga §e 11 aibolj skli— tudi polomijen, in ako on mlade ti-hotapce pri omenjenim ddu najde, kdo bi bil tisti, da ne bi mu ves zolL vzkipel do dobre jeze. In ce se kaj ^alostuega potem piipetit kdo je ysega kriv ? Nekaj takega se je vfieraj pri nas prigodilo; da se ne bo vefi, pazite starsi na svoje otroke 1 PoHtidni pregled. Cesarjevo potovanjo prcko Colovca na na§e Primorsko jc ncki v prvi vrsti vojaSkim name* «om posveftcno. Vsekakor bo dalo ital. Irredenti pomisliti; Slovonci pa se prihoda iz vsega srea ˇeseHmo. Pi§ejo, da Taaffe je dobil dober ytis v Trstu, padaneboni(j spreraenil. PotakQmbi 0-stalo vse, kakor je bilo, in Slovan se bo tuj6il, kakor doslej. »Iiid.tf stranka v svojem glasilu vsaj nosi glavo zdaj .de bolj pp koucu, kot prej. Vsak pa ve, kdo vpliva naj bolj na to, da bi Slovani na Primorskem iu i njimi avstr, politika se na dalje trpeli. Crnogorski knez Nikolaj je odpotoval preko Danaja v Petersburg. Na Dnnajt se je pogovar-jai z zunaojim ministroni Kalnoky-jem in je bil od cesarja in eesarskega dvora kaj prijazno sprejet. Levicarski list! bi knezu rr^i tekcije dali na pot, cei, da ni bil ob vstaji UoYolj neu-tralen proti Avstriji. De^elni zbor 6eski, gornje-avstrijski, do-lenje-avstriJHki, salzburiki, koroski, sleski in predarlski se sklictije na dan 25. sept. Nemski naeijonalci klidejo na pomofi pri Bismarku, in ker jih ta noce uslisati, se ho6ejo zopet j,pon»zevatia, in moravsk nenisk list po-zivlja Nemce, da naj se grojo skupno pritolevat na cesarski dvor zarad Rtla5enjatt, katero neki obCntijo od ceske strani. Na netaktnost in pW-fidnost, ki v takih izjavah ti6i, ni treba posebe opozarjati. Kakor nikdar poprej, nemski naeijonalci ir-redentarsko rovanje zagovarjajo, v bojazni, da bi Slovan vsaj nekoliko pravice dosegel. Na Dunaji so priSli na sled silno nevami delalski stranki, ki ima v svojih nacrtih prekuc sedaujega polit. in socijalnega reda Ta stranka se ne ustrasi eelo morilskega orozja, samo da bi prisla do denarja za svoje naklepe. In kar je najhujse, pokazalo se je, da tej radikalni ali rudeci stranki pripada vecina dunajskih delalcev, ki drugo „zmernott stranko, po postavni poti postopajoCo, prav nesramno in snrovo terorizuje. Poduk dobivajo rudeckarji po najve6 iz Anglije od nekega Mosta, nadarjenega vodnika, ali hudo zapeljanega od nazorov judovsko-socijalistifine ba^e. Mi oUalujemo, da so se dali delalci za-peljati od kratkovidnih, pa nevarnih utopistov, ker sledila bo reakcija tudi nasprot|' z|rayim nazorom in vzorom za poboljSanje delalskega stanu in za zdravi napredek v socijalnem, za mie kroge #e neznosnem 2ivljenji, In tako bodo edino delalci §kodo trpeli, obci napredek pa tudi. Na KoroSkern je izvoljen graScak Gustav Hok na mesto odstopivsega Ottisch-a; propadel je tedaj spravoljubni konservativec. Min. bar. Pino izvoljen je bil tnoglasno za dr2. poslanea v okraji v Sucavi. V Spljetu so zaprli laiiona dr. Volpi-ja, ki je neki v zvezi s trl. atentatom. V Piranu so bile te dni po nekih hiSah ostre preiskave. Znano je, da v isterskih mestih v zahodnem delu so najhujSa irredentovska gnezda. Y istrskem zboru prosijo neke obcine za italijankino v ljudskih Mni, kjer je bila zdaj hrvaScina. T& zbor pa se bo srecnega Stel, da bo mogel eoake proSnje uslisati. Grki in Turki so se spopadli na mejah, katere je Turcija GrSki odstopila. Bile so majlme praske. Kdo ve, kaj pa iz tega nastane! V tem ko se Turcija Se vedno pogaja za-rad bkupnega pomirjevanja v Egiptu, derejoan-gle§ke cete zmagovito naprej proti notranji zemlji. Veliko stotin vjetnikov imajo ze Anglezi, in tudi prostovoljno prihajajo in se udsjajo Arabijevi fiastniki. Posebno ponosni so Angiezi na bitko pri Mahuti in Mahsami. Vendar pa je Arabi se vedno preskrbljen z veliko vojsko, pri kateri je pa prave discipline pogreSati, Doma6e stvari. Glede na cesarjev prihod v Gorico 12. sept. razposial je dezolni odbor gorilki naslednje vabilo na tsaiupanstva: „Njegova vzviSenost namestuik poslal je dezelnemu glavarju sledt'co vest: „NJKGOVO VEL1CAKSTVO CESAR pridejo „dne 11. septembra tck, I. odpotovaje izCelovca pri-tpeljavM Se Lez Tarviz* in Predel, v Bovec, bodo tam p'prenotili, in Se pripeljali dne 12. sep.tembra »iz Bovea cez Kobarid v Gorico. „Dne 13. sept, em bra bodo Njogovo nVc 1 i»ianstvu blagovolili ostati v G o-„rici, dne 14 septembra odpeljati Se iz WG o r i c c cez Divaio v Pazin, tam inuditi Se in na-.daljevati pot v Pulj. Dne 15. iit 16. septembra Njc-„govo Velicanstvo ostanejo v Pulju in pridejo v ne-„deljo 17. septembra po morju v Mirainar.* Dezelni odbor, od te vesele vesti ginjeu do neiz-recene radosti, in CutivSi celo svetost svoje dolzno-sti, stoiiti na vso moL, da se pri tej priliki 2ivo iz-razi nerazruSljiva privrzeaost, katero gojijo do pre* vzviSenega naSega cesarja ljudstva vse naSe Grofije, je ekleriil vporabiti vso skrb, da postane sprejem naj-svetlejSega Gosta sreen in sijajen, kolikor to primo-rejo njegove mod. Preprican, da se bodo i njim zdruiile vse ob-l\nct da bo z zdruzenimi mocmi prazniski sprejem 2iv I izraz dostojnosti, slovesnosti in navduSenosti, vabi dei. odbor ondotno si. zupanstvo, da nemudoma sklifie BtareSinstvo v posebno sejo z naraenom, da sklepa o pripravah, ki se imajo storiti in brez odloga semkaj peroca natanjeen program, ki se bo sklenil." Prcsvitli cesar Se pripeljejo dne 12. septembra prih. iz Tolmina ob 4. uri popol. v Kanal, kjer bodo blagovili sprejeti deputacije in pridijo okoli seste Bvecer v Gorico. Tukaj ostanejo Cez noC, cell dan 13. sept, in se odpeljejo dne 14. sept, ob 7. uri zjatraj po 2eleznici v Nabre-fcino, Sezano, DivaCo in v Istro. Slavnostni odbor za oieplavo mesta GoriSkega 0 prihodu presv. cesarja Franca Jozefa I. doe 12. sept, v Gorico je sestavljen tako-le: Predsednik Alojz pi. Pajer, deielni glavar; od dez. odbora gospodje: Abram, Deperis, Gasser in Tonkti; od municipija: Sj. ek. France groi Coroniui, zupan Maurovich, Ka-rol pi. Bitter; od kupfiijske zbornice gospodje: And. p|. Pautetig, Evg. bar. Bitter, Vilj. pi. Ritter. Gied6 na to, da sta se pred 8 Ieti o prihodu Nj. V. posebno odlikovala, sta izbraoa v slavnostni odbor tudi zdaj gg. pi. CatinelH in Ivan Covacig. V tehuiSkem pododboru so ti gospodje: Grof France Coroniui, Xv. Covacig, Gasser, Vilj. pi. Ritter in Evg. bar. Ritter. Glede na ljudsko veselico katero nameravajo prirediti.je izvoljen vta odbtrtudi g. Karol pi. Catiiielli. Cesar bo 13. sept, nadzoroval vojaSke ftete, sprejme razne gosposka, deputacije in bo imel av-dience. — Slovenska se bo morda „Cautatau za prihod cesarjev, ki pri ljudski veselici 13. sept na ffogicab, je ie tiskana. Pevcl & yse 4e2eie, W bofieijo : I. aadstronje, ta dan sodelovati, naj se oglasc pismeno pri g. Hri-barji, da jiui pesem takoj poSlje. €italnice za vsa na§a drnstva naj se do c"asa pripravljajo, da dojdejo udje v kar mogode obilcm gtevilu v Gorico poklonit se presvitlemu cesarju 12. in 13. sept. Priprnve. za cesarjev prihod v Gorici se delajo vclike. Nekoliko na e>«»z nam je uioznu 2e da-nes porofati. Na Korenti pri Katariniji postavijo sla-volok in paviljon, v kati'iem cesarja sprejmejo. Ulica od Korenu naprej bixlo seveda po mofii olep^ane. Na Travuiku hoCejo vstvantt takd rekofi eel park; toliko jamborov postavijo, olepfiava pa se sama ob sebi ume. Na Rojicah priredijo vclikansko ljudsko veselico, katero si tudi sam cesar ogleda. M«sto bo rametljeno oba vetiera, in bakljada bo Stela bljzn 2000 nosilcev. Cesar obisCu tukajsnje bolniSnice in druge zavode. Vojake bo seveda tudi nadzoroval. Veteranci se zbe-rejo od vseh krajev iz goriske okolice s svojo godbo. 0 vseiu nataucni program prill. Opiaviiifitvo „Soce" se ualiaja od 1. septembra naprej v via della Croce, St. 4. — Gori§ki narocniki lahko plaCujejo narocnino odpravniku (ekspeditorju) g. J, Vugi proti pobotnicam. Zlate ma$e c. g, u a t e v z a P i r c a udele^ilo se je v nedeljo kljubu slabemu vremenu razmerno mnogo ljudstva. Cerkvica je bila kaj okusno olep^a-na; napis nad vhodnirai wvrati in v corkvi pa je bil seveda sarao italijauski. Castitljivi zlatoruaSnik, ki je v prestolni cerkvi v prvi vrsti slovensko ljudstvo v slov. jeziku poduceval, ni imel menda ob tej priliki prijatelja med Slovenci, ki bi bil tudi slovenski napis preskrbel, ako so se po vsej sill lioteli drugafce vka-toliski cerkvi kosmoliti^nega lat. jezika izogititi 1 7aU\\ se nam je zatorej samo itaU napis nasproti naSemu zlatomasniku prava ironija, o kateri zelimo, da bl vsaj jubilanta ta veseli dan ne bila zaliia. Gosp. Pircu je posvetil v ta dan g. Fr. ZakrajScak prlmerno lepo pesem. Bog zivi zasluzcriega nadega zlatomaSnika! Vreine, Kakor smo imeli prcj prehudo vrodiuo in su§o, enako se je bati, da bodo sedanje zaporedne plobe polju, zlasti tudi trti Skodovale. Itmutio pa tudi hude nevihte. Prcsli petok ob Ql[2 nro zvefier je trescilo na Kostanjcvici pri oo. Francjgkauih v drvar* nico. s katero so bile zdrulene hlcv in druge shram-be. Poslopje, nekaj korakov od samostana lofieno proti vzhotlni strani, je popolnem pogorclo; §kode je okoli 1000 gld., dasi so ^ivino in zito reSili. Srecti, da je voter ogenj odganjal, sicer bi bil ves samostau a corkvi jo v nevarncsti. Pri gasciiji so se odlikovali goriaki gasilci, iz Strazic pa so bili doSli prepozno. Prosto-voljnih darov so JSe nekaj nabrali. — Trescilo je tudi v farovz v Standrezi, vendar tu ni provzroCilo Skode. 0 tej priliki opominjatno, ob nevihtah ne stati pri pgnjiScl pod dimnikom, ker je to nevarno. Goriski dopisnik „ No vie." Ker mnogo tistih, ki „Noviceu berd, ne zna po zapopadku in obliki raz-lo&ti dopisa od dopisa, bodi jim enkrat za vselej s tem naztianjeno, da je nekdanji mnogoletni in posled-njih 12 let red in in edtni dopisnik iz Gorice poslal „Novicamtt zadnji svoj dopis dne 9. aprila 1882. A. M. Birnioval bo premil. na§ kuez in nadSkof me-seca sept, v Lahih, in sicer 11 sept. vFiumicelu, 12. v Ogk'ji, 13. v Cervinjanu, 14. v Rudi, 24. v TrSiSi (Montefalcone), 26. v Ronkih in 26. sept, pri Sv. Pe-tru ob Socl Civilna p or oka. prva v Gorici. Nek jud Schnabl vzame v zakon katolidanko Cante. V ta namen sta se oba za brezverca razglasila in kot taka bp gori^ki zupai porocal. Kaj ne, da napredujemo v nasem mestu? Folium periodicum za goriSko nadSkofij- do-na§a nekaj Casa pod naalovom sPaedagogicaa razgo-vore na razne strani v tem oboru. Opazarjamo brez vsake opomnje od na§e strani naSe pedagoge in slov. pisatelje, zlasti beietristicne stroke, na 8. St. tega lista letosnjega leta. G. Vintschgau, c. kr. okrajnt glavar v Oradi-§ki, je imeiiovan za svetovalca dez\ namestniStva. Vabilo. V nedeljo, 3. septembra, ob 7. uri zvecer, priredi slovensko bralno in podporno druStvo v Gorici v svojih prostorih na Travni-ku domaco zabavo s petjem, govorom in sreCkanjera. Pri tej prilo2nosti se doloci vo2ni red dru§tvenikora, ki se popeljejo v Trst k razstavi in k slovesnemu bla-goslovljenju zastave trlaSkega delavskega podpornega druitva, ki se bo vrSilo 10. septembra. Ako donese sreCkanje kaj dobiLka, seobrne za druStveno zastavo. Vhod bo pri tej peilo2nosti tudi Lez glavne stopnice iz vezfi. K obilni udeleibi vabi odbor. Me8to dru§tveuega zdravnika jo prevzel Dr. Aleksij Rojic, via Contavalle 5; za svrjaga na-mestnika, ko ga ne bo v Gorici, si je izbral po od-borovi 2elji Dr. KerSevanija, via delle Monaobe, 14, V Prvadini.je2upni§ko mestorazpisano do 16. sept. t. 1. (j. g. log. Golob, vikar e Temaici je premeSCen z istim naslovom v Stanjel. If, Trsta. Taaffe menda ne bo spremljal cesarja, pafi pa bo v Trstu, ko bo tukaj cesar bival; V Trstu bo takrat tudi min. bar. Pino in ogerski ministerski predsednik Tis/a. Cerarica, cesarjevie in cesarjevna dojdvjo 16. zvecer v Miramar. Tu bo tud* t7v, 18. 19. velika nbod, vselej sea okoli 64 oseb. TrzV mesto j Praterstrasiie 66. Fabrik "' " * W iu Frankfort a. M. praktikant kateri je z dobrim vspeliom ni^o gimnazijo do-vrSil, za lekaruieo na Voloskem pstria). Zahte-va se znanje siovenscine in italijansdine. Za casa triletue prakse «Iobi stanovanje, hrano in perilo, po treh tndi placilo. I02EF MEISTEK, lekarni5ar. I St. 226$. \ j Se splošno naznanja, da bodo letos začele vsako i-'to navadne počitnice dne 15. septembra prih. meseca ter nehale dne 1. oktobra t. 1. Omenjene dni je ustavljeno vsako razmo-tanje opravil v obeh oddeikih. teiteijstro mi^miii a I njo Mm hranilnice, V Gorici, dne 31. avgusta 1882. Ravnatelj: P. LOVJSON1, Svqjim prijateljem! Kdor hofie tepiti izvrstno naravno dolenj* sko, §tajersko ali Isrvatsko vino novo ali staro, dolenjsko pravo slivovko itd, naj se blagovoli obrniti do Gorieanom dobro poznatega Toneta Ferfila, KrSko (na Dolenjskem). k. 954 Ra/pis nuiteljskili slu^eb. V tokaj§njem okraji se nami'Stita provizoriiSno dva podacltelja* eden za §olo z italijanskim uinim je-zikom, drug! za §olo s slovenskitn jeztkym. Za prvo sluzho ima predstvo i^ti, ki je zmozen tudi slovenScine. Dohodki so doloCeni v dezelriih §. jjostavali. Proaiki naj vloze svoje pro§iye imjdalje do 10. scptembra 1882. pri podpisant obiastntjt. C. k. okrajui Sols ki svet v Gorici 31 avgusta 1882. hnmh lum s sol]o (Ean de vie de Frame) Franzbmntwe'm mil Sate napravil pod nadzoratvom po izvirnei^ predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja i €U CRISTOFOLETTI \ To zdravilo, kitiero sem *&z napravil, pomoga hri, prej ' kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu voctju o-peklimam in spekliriam, proti novim napadom, nt'dnhi, rakom, dristi, natoku krri v glavo za obvaroranje zobor, proti otiski, dissenteriji, bole^inam, na obmzu, v usesih. v gtavi, zlati zi!i, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti. boIeCinam na jetrib, na oLeh, zastarelim ranam, vpiccnjit osnemu in musifinernu skrnjaku, kurdeju, 2ovam in omotici. Veliko spri^eval imamo, ki potrjujejo mod teg& izvrstne ga sdravila. V 70. Ietu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim fganjem in so I jo. t G- Senitsky. c. k. finanCui komisar 1. r. j Z VaSim francoskim zganjem s soljo sem dosegcl naj* ; boljie vspehe, za katere se Yam neskodno zahvaljujem ( AIoj 7. lobnCar, zupnik in dekan r pokoji. "' Prodaja se tr izvirnib boteljkah po 40 kr. samo pri Q. Cristofoletti ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. pri Skofiji. , Bergerjevo medicinsko ! AI1L0 IZ SMOLE (THEERSEIFE). Priporofeno po medic, strobovnjakih, rabi se sko- j ro v vsch evropskih dizavah s sijajuim vspehom proti j vsakovrstni nedistosti na polti, sosebno proti kronicnim in luskinastim lisajem, hra- ( stam, nalezljivim hrastara, proti rude^emu nosu. oze- '. bljimi, potenju nog, pibljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/a smole iz Iesa, n se bistveno razloCuje od v.seh drugth sniol, kt se prodajajo. - - Da se prekanjanju izogneg, zahtevaj : dolofrio Bcrgerjevo milo iz smole i» gloj na znatii i zavitek. V dolgib in budih poltnih boleznib ra-bi se z vspehom na mestti mtia iz smole Bergerjevo mt*d smolnato-zveplcno milo; kdor bi hotel imett rajsl to, t naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato ivt-pieuo • milo. ker zananja ponarejanja so brezvspeSnt tzdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ue-distostij na polti, zoper hsasto na potti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko m*lo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano. Cen si ksnd ?saks mta 35 kr- 2 tas wl> Glavni razpo§iljavec: lekamar G. Hell v Opavu Glavna zaloga 2a Gorico pri gg. lekarnai.j F. Cristofoletti (Zanetti) iu A. Fianzoni. Izjava. V Ptuji se je nek vinskt kupec z imenom Josef Kravagna naselil. Ta ponuja kupcem vse sorte ptujskcga vina. Poddru2nici gospodarskega dru§tva v Ptuji se vkljub natanCnemu poizvedavanja ni posre-iilOy zvedeti, kde, iz kterega hriba ptujskih Vinogradov bi gospod Kravagna vina kupoval; zvedelo se je toliko, da on mnogo ogerskega vina nakupi. Tako ravnanje zna ptujskemu vinu, ktero je do sedaj na dobrera glasu bilo, §koditi. Vinski kupci so tedaj opozorijo, da od gospoda Kravagna pod imenom ttptujsko vino" ponujano vino ni v vinogradih ptujske^a okraja zraslo. Pcddruza::! pipsUgi iroitvi r Ptuji, se ponuja tako dobra prilika; da so moro izvrstna ura za polovico cone kupiti, Vh vsfj Evropi nastalo politicno razmere se tudf §vice nino cgnilo i zato bo jo mnogo dclikov i/.ttelilu, vsled Cesar so ruSijo tudi fabriko. Tako jo i prva naj« znamenitcjA urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam povorjena razprodaja njonih izdetkov. Tako imo-novane Wasehington Xepne ure so najboljio uro na sve-tu, izvenredno krasno vrezijane i vozone i po amerikan* skem sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo porostro za v ako uro na 5 let. Za dokaz gotovega porostva i stroge solldnosti ae • tern Javno obvezujemo, da hocemo vsako uro, ki ni po-volji, nazaj vzeti i zamenjati (000 zepnib remontolr ur, navijajo so brez kijuca, s stalnim zaklopcem, izvenredno todno na sekunde re-gulirane, razen tega po novem nafiinu elektrogalvaniiki pozlaCene, z verizico, medayonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubtnih, z omajliranim kazalom, za sekunde, kristatnim ploSnatim steklom, poprej gld. 2l, zdtij ena le gld. T.25, tse «a sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikk. kn-italnim pioinatim steklom na 8 rubinih, najnatanjCnile repasirane, z veriiico, medaljonom i ia-metnim etnijem, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. D.00 1000 ur na kotvo, iz Cistega 13 Iomega srebra po c. k. punco?nem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega elektridno pozlafiene, najnatanjfnile reguli-rane. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington rcmontoir Jepnlh ur iz prarega 13 T. teSkfga srebra, po e. k. puncovnem uredu pregledane. PoroSttfo sc daje, da so najtoCniSe na sekunde repasirane, notranja eestava je iz nikla i leh ur ni treba nikoli poprairljati. Taka ura je teljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen te-tri se dobiva z uro vred zastonj verizica, medatjon, etui iz zameta i kljuc. 1000 pravlh zlatih ttr za gospe, na 10 rubinib, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontolr ar iz pravegs zlata za gospode ali gospe, prej iOt> gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepsim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75.kr. 650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolce, najnatanjeniae regulirane, tudi pripratne za mizne pi-safie; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur Z nihalom v najlepSe izdelani visoki go-tiiki omariei, navijajo se vsacih 8 dni, najtoSniSe na 5as regulirane, izvenredno lepe i krasno. — Ker ima taka ura 5e po 10 letih dojno vrednost, ne imela bi so v nobeni hiii pogreaati, posebno ker je taka res kra-sota iobi, Take ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr. Kadar at narofiujejo ure z nihalom, trebt. je pri* loiitl zagotovscino. Napis: Kazprodaja ur ixf-ai*nioe JRli.. Fromma Diluaj; Rothcnthurmstrasse St, 9, partere .ti&tyW i» odfoyar^i mMati F. PODGOKNUi, — Siska; .Marijanska Us^ara^- y§Qrt6j,