T GEOGRAFSKI OBZORNIK NOTRANJE MIGRACIJE V NEPALU Marjan Cencen UDK 314.72(541.35) NOTRANJE MIGRACIJE V NEPALU Marjan Ccnccn, mag., Matke 23 A, 63312 Prebold, Slo- venija Povečana rast prebivalstva v nepalskem sredogorju in visokogorju jc zaradi agrarne prenaseljenosti povzročila močne migracijc v Teraj. V tem nižinskem delu Nepala prihaja do novih ekoloških, socialnih in političnih pro- blemov, ki jih vlada poskuša reševati z načrtnimi preseli- tvami. UDC 314.72 (541.35) INNER MIGRATION OF NEPAL Marjan Cencen, mag., Matke 23 A, 63312 Prebold, Slo- venia Higher rate of population growth in Middle and High mountain areas of Nepal caused stronger migrations into Terai. Uncontrolled settling caused in southern lower part of Nepal new ecological, social and political pro- blems which the government tries to solve with migration planning. Specifična geografska lega Nepala med Hima- lajo in Gangeško nižino se ne odraža le v naravno- geografskih pogojih, ampak vpliva tudi na družbene procese v državi. Ž e v preteklosti je ta lega igrala pomembno vlogo v obdobju oblikovanja enotne države, danes pa naravne značilnosti vplivajo na načine administrativnega upravljanja, lastništvo kmetijskih površin, deagradicjo okolja, pa tudi mi- gracije. Z N A Č I L N O S T I M I G R A C I J V dosedanjem razvoju migracijskih gibanj v Nepalu ne gre za sicer značilen pojav v manj razvi- tih državah, kjer so migracije usmerjene predvsem s podeželja v mesta. Gospodarski sistem pretežno agrarne države še ne razpolaga s pogoji za zagotav- ljanje občutnejšega prehoda zaposlovanja iz primar- nega v sekundarni oziroma terciarni sektor. Pri tem ima dodatni pomen tradicionalna povezanost nepal- skega človeka s podeželjem oziroma z zemljo. Stop- nja urbanizacije je v Nepalu relativno nizka, saj je leta 1981 dosegla le 6,3 % (1). Nepal je že v prejšnjih stoletjih imel zelo in- tenzivne migracijske premike, vendar so bile takrat- ne migracije predvsem sezonskega značaja. Vzroke zanje lahko iščemo v geografskem položaju države, ki predstavlja prehodno območje med pokrajinami severno in južno od Himalaje. Razlike v naravnih pogojih med Gangeško ravnino in Tibetom z zaled- jem Kitajske so zaradi različnosti proizvodov v obeh Preglednica 1: Rast prebivalstva med letoma 1911 in 2001 (5). Število Letna stopnja Leto prebivalcev rasti v % 1911 5 639 000 - 1921 5 574 000 0.13 1930 5 533 000 0.07 1940 6 284 000 1.16 1952/54 8 473 000 2.30 1961 9 413 000 1.65 1971 11 556 000 2.07 1981 15 023 000 2.66 Ocena: 1986 17 131 000 2.66 1987 17 557 000 2.49 1991 19 370 000 2.49 1996 21 539 000 2.15 2001 23 593 000 1.84 Preglednica 2: Agrarna gostota v Nepalu na ha (1). Leto 1952/54 1961 1971 1981 Visokogorje - - 9.3 10.6 Sredogorje - - 6.5 7.6 Visokogorje in sredogorje 5.0 5.6 6.8 8.0 Teraj 2.1 2.4 3.1 4.7 Skupaj 3.4 3.8 4.7 6.1 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Annapurna III. z vzhoda. Strma pobočja vzdolž zgornjega toka himalajskih rek pogosto one mogoča- p g radnp širokih poti ali celo cest, saj z destabilizacip tal prihaja do mnogih podorov in plazov. Zaradi oteženih komunikacij in oskrbe se mnogi prebivalci visokogorskega pasu selip v nižinske, bolj dostopne predele Nepala. (Foto: Marjan Cencen.) Slika 2: Namche Bazar p nastal na stičišču trgovskih poti med Tibetom in nižinskimi območji Nepala. Pred propadom ga p po kitajski priključitvi Tibeta in zatonom trgovine obvaroval hitro razvijajoči se turizem, zato se neprestano širi na nekdanje obdelovalne terase. (Foto: Marpn Cencen.) 7 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK okoljih omogočile živahno izmenjavo blaga. Ta je sicer potekala predvsem med osrednjim Nepalom in Tibetom, kajti visokogorski prehodi čez himalajsko verigo so predstavljali manjšo oviro za trgovce, kot pa zaradi malarije ogroženi Teraj. Prisotnost Britan- cev v Indiji je nekoliko spodbudila stike z jugom, vendar so himalajska ljudstva še vedno potovala na sever. Razlogi za to so tako njihova kulturna in reli- giozna podobnost s Tibetanci, s katerimi imajo skupne prednike v ljudstvih tibetansko - burman- skega porekla, kot tudi zanje ugodnejše naravno okolje. Sezonski migranti iz obmejnih pokrajin so poleti potovali na sever, na jesen pa ob koncu monsuna na jug. Za nepalska obmejna ljudstva, kot so Shcrpa (Šerpe), Tharu, Nyishangba in Dolpa, so bila trgovska mesta v Tibetu bližja od tistih v nepal- skih nižinah. Prav tako so jim bolj ustrezali tibetan- ski pašniki, kamor so poleti potovali s številnimi čredami. Ti živahni migracijski tokovi, ki predstavljajo bistvo nekdanjih migracij v Nepalu, so bili skoraj povsem prekinjeni v petdesetih letih tega stoletja, ko je zaradi kitajske okupacije Tibeta tamkajšnje trgov- sko življenje malodane zamrlo. Trgovski potenciali so izginili, ali pa so se usmerili v notranjost Kitajske. Zapora Tibeta je postala najpomembnejši vzrok za preusmeritev trgovine obmejnih ljudstev v nepalske nižine in v ostale države Južne in Jugovzhodne Azije. Tega stanja ni bistveno spremenila niti nekoli- ko oživljena trgovina po delni liberalizaciji kitajske politike v Tibetu. Preusmeritev sezonskih in trajnih migracij na jug ne ponehuje, še posebej zaradi pomanjkanja prometnih zvez na severu, kar zelo otežuje redno in zadostno oskrbo obmejnih pokrajin. Tako so sever- na območja postala najbolj izpostavljena depopula- cijskim procesom. Delna izjema je okrožje Khumbu, kjer Šerpam stalno večanje obiska turistov omogoča dobre pogoje za preživljanje v domačem okolju. V Z R O K I IN SMERI M I G R A C I J Za pospešeno odseljevanje z goratih območij Nepala so vzroki različni. Ram K. Panday je med vzroke širšega značaja vključil naslednje (2): • Geografski pogoji - za življenje so v Nepalu zelo pestri, naravno okolje se zaradi vplivov reliefa in klime zelo hitro spreminjajo. Številne poplave, plazovi, suše in močna erozija uničujejo kmetijske površine, kar vodi ljudi k iskanju novih. K migra- cijam jih sili tudi izčrpavanje obstoječih obdelo- valnih površin. • Ekonomski razlogi - so povezani z geografskimi, kajti zelo omejeni pogoji za preživljanje v starem okolju in majhne možnosti za zaposlitev izven kmetijstva silijo ljudi v iskanje boljših zaposlitve- nih možnosti v drugem okolju. • Politični razlogi - izhajajo predvsem iz spremi- njajoče gospodarske politike države do različnih poklicev v različnih obdobjih. Tako je nekaj časa država odkrito podpirala selitev v Teraj. Med politične razloge je potrebno vključiti tudi priza- devanje nepalske vlade, da prostor ob indijski meji poseli z Nepalci, kajti vse več Indijcev, ki so imeli boljše finančne pogoje, je prihajalo kupovat zemljo za naselitev v južni Nepal. V ta namen so po potrebi spremenili tudi državljanstvo, vendar bi v primeru sporov z Indijo njihova politična lojalnost bila verjetno vprašljiva. • Socialnokulturni razlogi - imajo več izvorov. Med njimi so pomembni verski motivi, poroke, izobraževanje, vojaška služba ipd. V novejšem času stik z obiskovalci iz tujine motivira zlasti mlajše ljudi, da se izseljujejo iz odročnejših prede- lov Nepala proti mestnim središčem. CBS je leta 1981 zbral statistične podatke po vzrokih za migracije (preglednica 3). Kar pri 36 % moških so bili glavni vzroki za selitev boljši pogoji za kmetijstvo, pri 15 % trgovina in pri 8 % storitve. Te ugodnosti je v glavnem mogoče najti v Teraju in razen za kmetijstvo tudi v mestih sredogorskega pasu. Glavne smeri migracij so usmerjene ravno na ta okolja. Pri ženskah je bila po pričakovanju glavni raz- log za selitev poroka (30 %), sledita pa kmetijstvo (19 %) in trgovina (11 %). Velik del migrantov ni navajal razlogov za selitev, kar je mogoče pojasniti z njihovo starostjo. To so večinoma otroci, odvisni od odločitev staršev. Kot smo že omenili, je nekakšna posebnost nepalskih migracij, da v približno treh desetletjih, odkar so postale intenzivnejše, ni mogoče ugotavljati njihove izrazite usmerjenosti v urbana okolja. To posebnost bi lahko pojasnili s prav tako posebnimi 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Vzroki migracij (1). Moški Ženske Vzrok Število Število % Trgovina 91 938 15.0 73 567 11.1 Kmetijstvo 221 438 36.3 128 465 19.4 Storitve 47 331 7.7 6 719 1.0 Šolanje 24 162 4.0 10 542 1.6 Poroka 6 184 1.0 200 515 30.3 Ostalo 219 540 36.0 241 778 36.6 Skupaj 610 593 100.0 661 695 100.0 okoliščinami, v katerih je prišlo v Nepalu do migra- cijskih premikov. Vzroke zanje bi lahko razdelili takole: • odstranitev nevarnosti malarije v Teraju in s tem v zvezi pridobitev novih kmetijskih površin, • državna politika, ki zaradi vse večjih problemov pri pridelavi zadostnih količin hrane poskuša čim več družinam omogočiti samopreskrbo s hrano in zato podpira agrarni razvoj z ustrezno ekonom- sko politiko, • slaba finančna moč Nepalcev za investiranje v nekmetijske dejavnosti in neugodna surovinska baza države za razvoj industrije, • socialnokulturni razlogi, ki izhajajo iz že ome- njene tradicionalne tesne povezanosti Nepalcev s podeželjem. David Seddon, ki je na začetku sedemdesetih let raziskoval vzroke za migracije v zahodni razvojni regiji Nepala, je ugotavljal, da odločitev za migracijo v šestdesetih in sedemdesetih letih ni bila nenadna, saj so kmetje v sredogorju raje vzdrževali kmetijo na robu propada in vzeli posojila, ki jih niso mogli nikoli vrniti, kot pa da bi se takoj izselili (3). Izselitev je bila reakcija obupa. Migracije so pogojevale so- cialne spremembe, ki so bile najizrazitejše v osem- desetih letih. V petdesetih letih so namreč med raz- logi za migracijo prevladovale naravne nesreče (po- plave, plazovi), novejša poročila posameznih orga- nizacij ( ICIMOD, CEDA, ILO) pa poročajo pred- vsem o zadolževanju malih kmetov. Ti predstavljajo večino nepalskega prebivalstva in so torej največji migracijski potencial. Izguba zemlje je postala glavni razlog migracij. Ker možnosti za nadomestne poklice na podeželju v sredogorju praktično ni, je iskanje nove zemlje osnovni cilj teh kmetov. Obstajajo primeri, ko so se začasno izselili le nekateri člani družine v želji, da bi z delom izven doma zaslužili denar, ki bi jim poma- gal obdržati zemljo. Šele če ta poskus ni uspel, so se izselili tudi ostali člani družini. Ni malo primerov, ko so kmetje ob žetvi oddali večino pridelka za povr- nitev starih dolgov. Če je bila žetev slaba, je bil to nedvomen razlog za selitev, kajti dolgovi so ostali (to se je dogajalo npr. leta 1972). Med razlogi za selitev so tudi povečane družine in s tem manjši delež hrane na osebo. 36 % kmetov, ki so se odselili v Teraj, je imelo pred preselitvijo le 0,68 ha (1 bigha) zemlje, kar ni zadostovalo za številno družino, v Teraju pa je bilo le 6 % kmetov z manj kot 1 bigha zemlje (3). Od 1971 do 1981 je število stalnih migrantov po podatkih CBS naraslo z 0, 45 milijona na 0,93 milijona, kar pomeni porast za 109 % (1). Med tis- timi, ki so migrirali med tremi pokrajinskoekološkimi pasovi, prevladujejo moški z 52 %. Ženske prevla- dujejo pri prostorsko krajših migracijah, običajno znotraj okrožja ali med dvema sosednjima okrož- jema. Pri tem gre največkrat za poroko. Leta 1971 kot tudi leta 1981 je izhajala večina migrantov iz sredogorja, najmanj pa iz Teraja (preglednica 4). Negativni migracijski saldo sta torej imela sredogorje in visokogorje, pozitivnega pa Teraj. Leta 1971 sta ti dve območji izgubili okrog 360 000 oziroma 400 000 prebivalcev na račun Teraja, v naslednjem desetletju pa je bil ta odliv 420 000 oziroma 260 000. Teraj je pridobil 690 000 novih prebival- cev. Ta ogromen odliv je povzročil radikalno pove- čanje prebivalstva v Teraju, kar za 4,19 % letno, vendar to ni bilo povsod enako. Največje povečanje je bilo na vzhodu, zatem v osrednjem in šele nato v zahodnem delu. To je mogoče razložiti z boljšo kva- liteto in dostopnostjo zemlje, ki je na vzhodu bolj rodovitna v primerjavi z ostalim delom. Population Monograph navaja med razlogi za tako razporeditev prebivalstva še večjo količino padavin in popolnejše uničenje malarije na vzhodu (1). Prevladujoča smer migracij je sever - jug. Tako v vzhodnem Teraju izhaja 67 % migrantov iz vzhodnega sredogorja (1). Podobna slika je tudi na zahodu. Značilno je, da se večina odseljenih iz viso- kogorja naseljuje po različnih delih Nepala. Prebival- ci Teraja se večinoma selijo znotraj njega, razen na GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Spodnji del doline reke Marsyandi s polož- nejšimi površinami je privlačen tudi za naseljence iz okrožja Manang, ki v tem okolju najdejo boljše pogoje za kmetijstvo kot ob zgornjem toku reke severno od himalajske verige. Namesto krompirja pridelujep predvsem riž, črede jakov pa nadomesti- jo z bivoli ter s tem poleg naravnega okolja men jap tudi prehrambene navade. (Foto: Marjan Cencen.) Preglednica 4a: Migracije med posameznimi pokra- jinskimi pasovi leta 1971 (1). Kraj naselitve 1 Visokogorje 2 Sredogorje 3 Teraj Izseljeni Migracijski saldo Slika 4: Budistični motiv v Bodanathu blizu Katman- duja. Ta del mesta je postal kulturno središče in pogosto kraj prve naselitve Tibetancev, pa tudi njim sorodnih ljudstev z nepalske strani Himalaje. S pri- seljevanjem je prišlo do zbliževanja kultur in religij, ki zaenkrat še strpno živijo druga ob drugi. (Foto: Marjan Cencen.) Preglednica 4b: Migracije med posameznimi pokra- jinskimi pasovi leta 1981 (1). Kraj rojstva Kraj Kraj rojstva 1 2 3 Priseljeni naselitve 1 2 3 Priseljeni 9 258 440 9 698 1 Visokogorje - 33 423 2 196 35 619 15 667 - 9 699 25 366 2 Sredogorje 134 254 - 35 669 169 923 33 990 376 074 - 410 064 3 Teraj 162 832 561 211 - 724 043 49 657 385 332 10 139 445 128 Izseljeni 297 086 594 634 37 865 929 585 Migracijski -39 959 -359 966 +399 925 saldo -261 467 -424 711 +686 178 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK zahodu, kjer se selijo večinoma v sredogorski pas. N A Č R T O V A N J E PRESELITEV Močne nenadzarovane selitve in nesorazmerje v obdelovalnih površinah, ki so bile na razpolago v posameznih pokrajinskoekoloških pasovih, so nepal- sko vlado privedli do odločitve, da mora načrtno poseči v to dogajanje. Hitra rast prebivalstva je povzročila povečan pritisk na obstoječe obdelovalne površine. Zaradi finančne nesposobnosti večine nepalskih kmetov, da bi s posodobitvijo kmetijske proizvodnje povečali pridelek, so se le-ti največkrat odločali za pridobivanje novih obdelovalnih površin na bolj strmih in izpostavljenih delih v domačem okolju. To je na eni strani povzročilo povečano uničevanje gozdov, na drugi pa hitro degradacijo tega okolja, ki je bilo tako bolj izpostavljeno eroziji in plazovom. Veliko malih kmetov v sredogorju in Himalaji je hitro izčrpalo domače rezerve, kar je pospešilo njihovo odločitev za migracijo. Običajno je kateri od moških članov družine na svojih potovanjih v mesta ali Teraj dobil informacijo o ugodnih pogojih nase- litve. Pogosto so kar sami poiskali ustrezen prostor za postavitev bivališča in obdelovalne površine, nato pa so postopoma začeli prihajati še ostali člani druži- ne. Večkrat je to pritegnilo še druge sovaščane iz prvotneg okolja. Taka nenačrtna kolonizacija je imela za posledico neurejene življenjske pogoje pri- seljencev in neracionalno izkoriščenje naravnih vi- rov, predvsem lesa. Gozd so priseljenci namreč obi- čajno enostavno požgali, redko pa posekali. Poseg nepalske vlade v ta proces je bil razum- ljiv še posebej, ker je bilo med priseljenci v Teraju tudi veliko Indijcev z druge strani meje in je zato hotela dogajanja nadzorovati. S pridobitvijo dobrih življenjskih pogojev v Teraju je postalo neskladje v površini obdelovalne zemlje na prebivalca v posa- meznih delih Nepala še očitnejše. V preteklosti so poskusi načrtnega preselje- vanja že obstajali, ko je vlada ustanovila urade za kolonozacijo v Biratnagarju in Hetaudi, vendar do leta 1951 zaradi nezdravih pogojev v Teraju noben od projektov ni bil uresničen. Povod za začetek načrtnih selitev je bilo močno deževje leta 1951, ki je v hribovitih in goratih območjih povzročilo veliko plazov, poplav in erozijskih uničenj obdelovalne zemlje. Ravno v tem času je bilo v katmandujski dolini veliko pomanjkanje hrane, predvsem zaradi povečanega prebivalstva in zmanjšanja obdelovalnih površin. Zato je bil do leta 1956 izdelan večnamen- ski razvojni projekt v notranjem Teraju v dolini reke Rapti. Začetek delovanja projekta ni bil poseb- no uspešen, saj do iztrebljenja malarije leta 1958 mnogi obubožani kmetje niso hoteli v to nevarno okolje. V okviru projekta je bilo razdeljeno približno 27 400 ha zemlje (41 027 bigha), od tega je bilo 60 % malih kmetij (11 do 25 bigha) (4). Osnovni poudarek je bil na razvoju oskrbovalnih objektov, šol, zdravstvenih ustanov ipd. Po tem prvem projektu je bilo v Nepalu vse več žrtev različnih naravnih nesreč in ekonomskega obubožanja, vendar zanje ni bilo na razpolago dovolj obdelovalnih površin, zato so nekateri postali na- jemniki zemlje pri prvih naseljencih, mnogo pa se jih je odločilo za ilegalno naselitev. Na prehodu v šest- deseta leta je po poročilu N R C (Nepal Resettlement Company) iz leta 1980 na tisoče družin iskalo svoj prostor za naselitev. SKLEPI Reakcija ljudi na zmanjševanje možnosti pre- živetja v starem okolju je običajno iskanje novega, pri čemer je ravnanje v tradicionalno urejenih druž- bah največkrat spontano. To močno zmanjšuje učinke prizadevanj načrtovalcev Nepala, saj ti niso sposobni nadzorovati migracijskih premikov. Raz- mere poskušajo urediti na več področjih hkrati, kajti migracije so samo posledica spremenjenih odnosov med človekom in okoljem ter vpliva privlačnosti razvitejših delov države. Poleg omogočanja boljših življenjskih pogojev v prvotnem okolju poskuša nepalska vlada rešiti problem hitre rasti prebivalstva predvsem z nekaterimi bolj ali manj načrtnimi pose- gi v socialno strukturo in navade tradicionalne druž- be nepalskih ljudstev. Izreden pritisk na Teraj se namreč ujema s povečano skupno rastjo prebival- stva in s procesom izčrpavanja starih obdelovalnih površin. Projekti preseljevanja so bili v Nepalu neus- pešni predvsem zaradi prevelikega števila potencial- nih migrantov. Dodatni razlog, ki je povzročil pove- 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK čano povpraševanje po naselitvi, je bilo vračanje mnogih Nepalcev iz Burme, Malezije in Indije, ko so se tam politične razmere poslabšale. Zaposlitveni pogoji v Nepalu so bili v nekmetijskih dejavnostih še slabši kot znotraj kmetijstva, zato so se tudi ti novi priseljenci usmerili v kmetijstvo. V šestdesetih letih je kolonizacijski proces v Teraju zaradi nenačrtnega uničevanja gozdov in arhaičnega sistema izkoriščanja obdelovalnih površin dosegel tako stopnjo, da je bilo načeto njegovo ekološko ravnovesje. To stanje se do danes ni po- pravilo, temveč v nekaterih predelih dosega še bolj kritične razmere. Res pa je, da obstaja vrsta uspeš- nih preselitvenih projektov, ki so sicer le v nekaterih elementih lahko zgled za nadaljne načrtovanje prese- litve. 1. Population Monograph of Nepal, 1987. CBS, Kathmandu. 2. R. Kumar Panday 1987: Geography of Nepal. C AG, Latipur. 3. David Seddon 1988: Nepal A State of Poverty. Vikaš, New Delhi. 4. Nepal Resettlement Company, 1980. Lalitpur. 5. Central Bureau of Statistics, Pocket Book, 1988. Kathmandu. K članku: Slavko Brinove - Didaktična načela pri pouku geografije 2 1. Polpk, V. 1974: Didaktika. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 2. Avtor, O.Cencič, M.Gartner, J.Tomič A. 1989: Poglavja iz pedagogike. Državna založba Slove- nije. Ljublpna. 3. Šterc, S. 1983: Posebni didaktični principi nasta- ve geografije. Unaprcdženje nas t a ve geografije u Jugoslaviji, Zbornik rado va VI. jugoslovan- skog simpozijuma. Beograd. 4. Zgonik, M. I960: Metodika geografskega pouka. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 5. Andoljšek, I. 1973: Osnove didaktike. Zavod za šolstvo SRS. L jubljana. 6. Jovičič, Ž. 1971: Metodika nas ta ve geografije. Naučna knjiga. Beograd. 7. Sekulovič, V. 1981: Metodika nas ta ve geogra- fije. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Beograd. 8. Rudič, V. 1982: Metodika nastave geografije. Naučna knjiga. Beograd. 9. Malkoč, I. 1977: Predavanje iz metodike nastave geografije. Rokopis. Zagreb. 10. Medved,! 1976: Načelo celostnosti ali komplek- snosti pri pouku geografije. Geografski obzornik 23/3-4. Ljubljana. 11. Jokanovič, M. 1958: Princip povezanosti mate- rije i princip regionalnosti u nastavi geografije. Naša škola 3-4. Sarajevo. 12. Vrišer, I. 1969: Uvod v geografijo. Filozofska fakulteta. Ljubljana. 13. Brinovec, S. 1986: Geografske metode pri pouku. Geografski obzornik 33/1, 33/4, 34/1, 34/3. Ljubljana. 12