Solsko blago. X z šole za šolo. 1. Učenci bero: ,,Sem velik ko hiša. pa iiiajhen ko miš. grenek ko žolo, pa me le radi jed6. Kaj je to ?" Vsa sola se oglagi: ,,To je oreh!" Učitelj: BKdo mi ve od orehov kaj več povedati?" Otroci odgovarjajo to pa uno, — na zadnje pa pravi učitelj: nVem, da iniate oreho radi, se radi ž njimi igrate, jih o božiču pozlatite in v kotiček pod strop obešatc, še raji pa zobljete orehova jederca in jeste orehovo povitico itd. Poslusajte, kaj vam povera še vse od orehov! — Orelii so doma iz gorkih dežel, pa so se tudi pri nas že privadili, da radi rastejo, toda občutljivi so šc vedno tako zelo, da jim pomladnaslana hitro škoduje, in jih tudi tako poraori. da po več letnerode. Orehi so nektcri bolj mchki, z mehko lupino, — drugi pa so bolj terdi, s terdo lupino. ki se imenujejo koščaki, kteri so naj več tudi debelcji od mehkili; vendar so tudi med obojimi debeli in drobni. — Čemu pa so namšeorehi? Orehovih. jedero ne devljejo gospodinje Eamo v povitice, teniuč dcla se iz njih tudi olje , ki je dobro za jed in luč. Kožica na orehovcm jedeicu ima pa nckaj stiuppnega v sebi, torej so sirova izkožena jederca za jed boljša mimo posušenih. Orehi zorijo pozno jeseni — ob ajdovi žetvi. Orehi se ne morejo tresti z drevesa kakor jabelka, temuč otepati se inorajo; pa je treba paziti, da otepavec ne pade z drevesa. lHlade orehe sade naj raji v skalnato zemljo; da imajo le toliko zemlje, da morejo gnati korenine, čversto rastejo, in so polni, da je kaj. Sade se pa z lupino še sirovi, pa ne zelo globoko, in spomladi kale in rastejo, če jih miši nc poškrabajo; pa tudi pozneje jih je trclia varovati, da jih živina ne polonii i. t. d. Kaj pravite, kaj. kteri sad jc orchom naj bolj podobeu? (Učenci uganjujejo, pa ne morejo prav uganiti.) Ta sad ne raste po dicvji, ampak po geimovji". ,,To so lešniki!" zavpijejo učenci. Učitelj: ,,Scdaj pa primerjajte orehc z lešniki, in povejte, kako so si podobni, kako pa ne! Sedaj pa denite na klop spisnice, in zapiste vsc, kar veste od orehov, potcm pa vse, kar veste od lešnikov, in na zadnje povejte tudi, v čcm so si podobni, v čem pa si niso podobni. Vi manjai ueenci pa berite naprej!" 2. ,,Ti, Janez, zakaj pa danes šolo mudiš. in pol urc prepozno prideš ?" nSem nesel na polje žanjicam vode in nisem mogel hitro nazaj". ,,Nične de, vem, da imate sedaj dovolj dela. Kcr nas je ravno Janez prestrigol pri pisanji, — pa mi ti, Jože, povcj in naštej vae, kaj spdaj ljtidjc na polji delajo. Ta mesee ima kmctovavec skoro naj več dela, zato pravijo : Sveti Jakop jc hud gospodar. — — Sedaj pa vsb to zapišite, potem pa mi pisanjc pokažite, da se šc dalje o tem pomenimo !"