Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S92-S101. Stereotakti.na biopsija . cytoguide Gregor Novak, Tomai Vargazon, Beti Jokan Oddelek za radiologijo, Onkoloäki inätitut, Ljubljana, Slovenija Rak dojke je v Sloveniji najpogostejäi rak pri ienskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejäa metoda, s katero pojasnimo naravo patoloäkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotakti.ni biopsiji. Le- go tumorja in mesto punkcije nam izra.una ra.unalnik. Natan.na in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkuäenj inienirja radiologije. Na osnovi rezultatov citoloäke in (ali) histoloäke punkcije se operater in radiolog odlo.ita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z iico, barvilom ali radioaktivnim izotopom. Klju.ne besede: dojka, novotvorbe . diagnostika; mamografije; biopsija; radiokirurgija Stereotakti.na metoda Dojko pred slikanjem stisnemo s posebnim kompresorijem, ki ima na sredini okno. Beseda "stereotakti.no" se uporablja zaradi dveh poäevnih posnetkov, s katerimi slikamo dojko pod kotoma -15 ° in +15 ° (ali -20 ° in +20 °) na isti film. Ra.unalnik izra.una lego lezije s pomo.jo paralakse premika tumorja in dveh znanih to.k, ki sta dolo.eni na posnetkih. V ra.unalnik vnesemo lego lezije v dveh projekcijah, lego referen.nih to.k in doliino igle. Radiolog uvede punkcijsko iglo, to.no lego lete ugotovimo s ponovnima poäevnima posnetkoma na isti film. Stereotakti.ni na.in uvajanja igel uprabljamo za: Naslov avtorja: Gregor Novak, dipl.ing.rad., Oddelek za radiologijo, Onkoloäki inätitut, Zaloäka 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Tel: 01 4321 195; Fax:01 4314 180. — Citoloäke punkcije (fine-needle aspiration cytology biopsy) s tanko iglo vzamemo celice za analizo v citoloäkem laboratoriju. — Histoloäke punkcije (core biopsy) odvzem tkiva za histoloäko analizo. — Predoperativne lokalizacije markiranje netipljivega tumorja z iico, barvilom ali radioaktivnim izotopom. Citoloäka punkcija Pri citoloäki punkciji posesamo celice skozi tanko iglo. To tehniko imenujemo "aspiracijska biopsija s tanko iglo". Premer igle je 0,9 mm. Ker je tkivo dojke elasti.no, mora citolo äka igla prodreti vsaj 5 mm globlje, kot je izra.unal ra.unalnik. Popravek naredimo ro. no. Na iglo pritrdimo 10 ml brizgalko. Iglo premikamo v mestu vboda, hkrati pa z briz Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide S93 galko ustvarimo podtlak s katerim povle.emo celice v iglo. Med premikanjem odluä.ene celice posrkamo v brizgalko. Izpihamo celice iz igle, kanemo kapljico dobljenega materiala na objektno stekelce in pazljivo napravimo razmaz. Z nepravilnim ravnanjem lahko poäkodujemo ali uni.imo celice. Na rob vsakega stekelca napiäemo ime in priimek preiskovanke. Ve.krat v isti dojki punktiramo na dveh ali treh mestih, kar tudi ozna.imo na vsakem objektnem stekelcu. Histoloäka punkcija Za razliko od citoloäke punkcije dobimo pri histoloäki biopsiji ve.ji vzorec ali stebri.ek tkiva, ki ga pregleda patolog. Pred biopsijo mesto vboda anesteziramo z lokalnim anestetikom. Stereotakti.no uvedemo vodilno iglo debeline 13G (2,5 mm) do tumorja. Skozi vodilno iglo anesteziramo okolico tumorja, sledi punkcija z iglo za histoloäko biopsijo, ki je debela 14G (2,1 mm). Iz vsakega tumorja ali lezije vzamemo ätiri stebri.ke in jih poloiimo v formalin. Kadar punktiramo sumljive mikrokalcinacije, stebri.ke kontrolno rentgensko slikamo. Stebri.ke tkiva slikamo s pove.avo. Ekspoziciske pogoje izbiramo ro.no, s tem, da nastavimo .im niije kV (od 20 kV naprej) in med 20 in 30 mAs. Med preiskavo skrbimo za sterilnost. Po kon.anem posegu vodilno in punkcijsko iglo zavriemo. — Pred histoloäko biopsijo dolo.imo globino (doseg) konice histoloäke igle- varnostna globina, ki äe dopuä.a poseg. — Vedno izberemo najkrajäo pot od koie do tumorja. Zapleti med posegom so lahko krvavitev, bole.ina pri nezadostni anesteziji in vazovagalni kolaps. Po kon.ani preiskavi tiä.imo vbodno mesto, da prepre.imo krvavitev in hematom. Predoperativna lokalizacija Netipljivo lezijo v dojki, ki jo ugotovimo s slikovno diagnostiko, je potrebno pred kirur äkim posegom ozna.iti. Rentgensko vidne tumorje lokaliziramo stereotakti.no; tumorje, vidne z ultrazvokom, pa pod ultrazvo.nim nadzorom. V razvitem svetu ozna.ujejo tumorje tudi z ra.unalniäkim tomogramom ali z nuklearno magnetno rezonanco. Praviloma izberemo najkrajäo pot markacijske igle do tumorja. Kirurg skuäa odstraniti le obolelo tkivo, zdravo tkivo pa ohraniti, saj je bolnicam pomemben kozmeti.ni u.inek operacije. Na Onkoloäkem Inätitutu ozna.ujemo netipljive lezije v dojkah na tri razli.ne na.ine : — lokalizacija z markirno iico — lokalizacija s sterilno suspenzijo iivalskega oglja — lokalizacija z radioaktivnim izotopom, vezanim na albumin Poleg ie pri histoloäki biopsiji opisanih zapletov, so pri lokalizaciji moini äe: — potovanje lokalizacijske ii.ke, ki lahko zaide celo v plevralno votlino — kirurg sumljivega tkiva ne odstrani. Postopek predoperativne markacije je enak kot pri citoloäki punkciji dojke, le da konico igle poglobimo, saj ve.ina kirurgov ieli, da sega ii.ka skozi tumor, ki ga ieli odstraniti. Vodilno iglo odstranimo, preden popustimo kompresijo dojke. ëico obloiimo s sterilno gazo in jo pritrdimo na koio; bolnici naro.imo, naj roko .im manj premika. Dojko kontrolno slikamo v dveh projekcijah (ML in CC) z minimalno kompresijo, da prepre.imo potovanje iice v dojki. Radioaktivni izotop ali suspenzijo iivalskega oglja vbrizgamo v sredino tumorja. Pred in med posegom upoätevamo naslednje zakonitosti: — Pred posegom se moramo prepri.ati, v katerem kvadrantu leii lezija. .e ne zado ä.ajo obi.ajne projekcije, si pomagamo z dodatnimi projekcijami (ML, XCC, zavrtena itn.). Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S92-S101. S94 Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide — Spremembe ne vidimo razlo.no na stereotakti .nih slikah- spremenimo projekcijo. — Ugotovimo, ali je sprememba na obeh slikah enaka. — Vedno preverimo to.nost preiskave z dvema nasprotnima si posnetkoma! — Vedno poglobim iglo nekaj milimetrov ve., zaradi elasti.nosti tkiva. — Pri neto.ni lokalizaciji ro.no popravmo poloiaj igle v dojki. Po kon.ani operaciji nam operater poälje izrezani koä.ek tkiva. Preparat je pritrjen na Petrijevo posodo in stisnjen z naluknjano ploä.o, na kateri je ozna.en koordinatni si- stem iz ätevilk in .rk. To skupaj z odstranjeno markirno iico znova rentgensko slikamo in lezijo ozna.imo z iglo skozi luknjo v ploä.i. Pri odstranjenih mikrokalcinacijah preparat vedno slikamo s tehniko rentgenske pove.ave. Ozna.en preparat skupaj z rentgenskim posnetkom poäljemo k patologu. Preparat slikamo z nizkimi kV (22 kV25 kV) in avtomatsko izbiro mAs. Pri nejasnih strukturah in mikrokalcinacijah lahko slikamo äe s pove.avo, kjer uporabimo mali fokus. Pri tem pazimo, da preparat prekriva ionizacisko celico. Na Onkoloäkem Inätitutu v Ljubljani opravljamo stereotakti.ne punkcije v sede.em poloiaju bolnice, modernejäi aparati pa omogo.ajo punkcije v leie.em poloiaju, kar je za preiskovanko in za preiskovalca- radiologa, ugodnejäe. Bolnice tudi ne ovira obra.anje rentgenske cevi. Tumorji v dojki so dostopni z vseh smeri in vedno lahko izberemo najkrajäo pot. Izvedba preiskave Pacientka med preiskavo sedi, hrbet ji podlo iimo z blazino. Noge naj trdno leiijo na podstavku ali tleh. Preiskovalni stol omogo. a, da preiskovanko poloiimo tudi v leie. polo iaj. Pred za.etkom preiskave mora biti pa cientka seznanjena s potekom preiskave in morebitnimi zapleti med posegom. Dojko praviloma punktiramo v najkrajäi razdalji med povräino koie in lezijo. Naloga inienirja radiologije je, da lezijo natan.no lokalizira. To je pomembno za kirurga, da z operativnim posegom doseie tudi dober kozmeti .ni u.inek. Najlaiji na.in, da izmerimo, kje leii tumor, je s prsti. Pri kraniokavdalni projekciji izmerimo lego tumorja tako, da za izhodiä.no to.ko izberemo prsno bradavico. Na mamogramu izmerimo razdaljo (globino) od prsne bradavice do tumorja, tako da prste poloiimo vzporedno z prsnim koäem. Drugo razdaljo izmerimo od prsne bradavice do tumorja, tako da prsti leiijo pod pravim kotom na prsni koä. Pri lokalizaciji v polstranski ali stranski projekciji na mamogramu izmerimo razdaljo do tumorja (globino) tako, da so prsti vzporedno s prsno miäico. Drugo razdaljo izmerimo tako, da prste poloiimo pod pravim kotom na prsni koä. Sledi izmera lege, kjer leii tumor, na povräini koie dojke. Mesto, kjer leii tumor, bo na namiäljenem se kriianju obeh sti.nih to.k. Sprememba, ki jo ielimo prikazati mora biti na sredini slikanega polja. Stisnemo mo.no, vendar ne premo.no, ker je doliina preiskave daljäa, kot obi.ajno mamografsko slikanje in je za preiskovanko bole.a. Preden naredimo stereotakti.ne posnetke, preverimo, ali je nemoteno gibanje retgenske cevi ob bolnici. Kaseto s filmi vlagamo in izvle.emo brez premikanja preiskovanke. Radiolo äki inienir se sam odlo.i v katero smer bo naredil prvi posnetek, praviloma najprej v tisto, ki je manj ugodna. Pacientka se med preiskavo ne sme premakniti. Ko slikamo desno dojko, obrnemo cev aparata v levo. Pacientka obrne glavo vstran in cev nagnemo v eno izmed smeri (-15 ° ali -20 ° . odvisno od tipa aparata). V tem poloiaju naredimo prvi posnetek. Cev nato obrnemo v drugo smer (+15 ° ali +20 °) in naredimo drugi stereotakti.ni posnetek. Slikamo na isti film s pomikom le tega v Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S92-S101. Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide S95 smeri gibanja cevi. Po drugem posnetku razvijemo film. Kadar leii sprememba na robu dojke, sta oba posnetka lahko razli.no po.rnjena. Vzrok so -X iarki, ki zadenejo ionizacijsko celico neposredno, kar povzro.i krajäi .as slikanja in svetlejäo sliko. Da se temu izognemo, naredimo prvi posnetek v tisti smeri, ko tkivo pokrije celo ionizacijsko celico. Pri drugem posnetku mAs nastavimo ro.no. Sledi ocena posnetkov. .e je iskana sprememba na sliki in je na sredi polja, lahko nadaljujemo s preiskavo. S tankim svin.nikom obrobimo ieljeno spremembo. Skozi sredino tumorja na obeh posnetkih potegnemo ravno .rto. Ob tem preverimo, ali gre za isto spremembo, ki jo ielimo punktirati. Teija naloga je iskanje mikrokalcinacij. Pazimo, da so na obeh posnetkih enake po: N Obliki. N Velikosti. — Leiijo na isti osi; kadar razdalja na Y osi ni enaka, pomeni, da se je preiskovanka premaknila. Sredino spremembe ozna.imo na obeh posnetkih v . X osi. Obe morata leiati na ravni .rti, ki smo jo zarisali (Y os). .e pride do odstopanja, preverimo, ali je priälo do napake pri iskanju. S pomo.jo koordinatnega sistema ozna.imo dve referen.ni to.ki in tumor. Ra.unalnik ob dolo.eni doliini igle izra.una poloiaj in nastavi igelno vodilo na mesto, iz katerega je mogo.e dose.i tumor, ki ga ielimo punktirati. Igelno vodilo je sestavljeno iz zgornjega in spodnjega dela. Zbodemo z iglo in naredimo kontrolne posnetke. .e smo z iglo v ieljenem mestu postavimo spodnji del vodila v spodnji poloiaj. Konica igle mora leiati v spodnjem delu spremembe ali celo pod njo. Ker je dojka bolj elasti.na, je potrebno iglo kljub izra.unanih merah poglobiti za nekaj milimetrov. Popravek naredimo ro.no. Radiolog se odlo.i o stopnji korekcije glede na vu- lumen dojke in elasti.no pomi.nost koie. Pri punkciji iglo obi.ajno poglobimo za 5mm, pri markaciji z iico za 10 mm. Gibljivo vodilo za punkcijsko iglo je premi. no v treh smereh: — Lateralno: v . X osi. — Navpi.no: v . Z osi. — Vodoravno: v . Y osi. Tehni.ni problemi (napake) med preiskavo — Napake se lahko pojavijo zaradi premikanja pacientke med preiskavo. Zaradi dveh stereotakti.nih polj (-20 ° in +20 °), je pomebno, da je tumor prikazan na obeh posnetkih. — .eprav je konica igle na pravem mestu ob vstavitvi markacijske iice, se gosto tkivo pomakne nekaj milimetrov v globino. To je lahko vzrok odstopanja tudi za nekaj centimetrov. — .e je dojka nepravilno nastavljena ali zavrtena, tumorja ne najdemo na pri.akovanem mestu. — Preslaba kompresija tkivo premalo razpre, zato tumorja ne vidimo. — Zaradi slikanja pod kotom je lahko spremenjen izgled tumorja. — Tumor, slikan v polstranski projekciji, je lahko na stranskem posnetku premaknjen tudi v drugi kvadrant. — Strukture v dojki (mikrokalcinacije) se lahko skrijejo ob napa.nih ekspozicijskih pogojih. — Pri slikanju pride do neenakomerne po.rnitve, kadar tumor leii na robu dojke in ne prekrije ionizaciske celice. — Zaradi preslabe kompresije ali premikanja preiskovanke se lahko dojka med preiskavo premakne. — Zamenjamo strani filma in s tem napa.no izmerjeno mesto punkcije. Pri odpravljanju napak upoätevamo: — Korekcija asimetrije in vzpostavitev simetrije na X -osi in korekcija napake. — Korekcija napake na Y-osi. — Korekcija globine na Z-osi. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S92-S101. S96 Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide Pred popravki izvle.emo iglo iz dojke. Varnostno stikalo odpremo, kar omogo.a pomik vodila po vseh treh oseh. Popravke izra.una radiolog v vseh treh oseh, za izra.une pa veljajo naslednja pravila: — Na Z-osi: pomnoiimo rezultat meritve z 3. — Na X-osi: seätejemo ali odätejemo meritve, rezultat pa delimo z 2. — Na Y-osi: meritve, ki smo jih dobili, obveljajo za popravke. Napa.ni pogoji pri ekspoziciji in napa.no ravnanje lahko povzro.i naslednje napake: — .e prekomerno poviäamo napetost slika izgublja kontrastnost, mikrokalcinacije se Ocenjevanje in izra.un napak Skice prikaiejo primere, kako ocenimo in izra.unamo prave vrednosti popravkov pri napakah. skrijejo (dojko slikamo pri 25 kV, ker so takrat mikrokarcinacije najbolj vidne). — Ob prenizkih napetostih se prekomerno pojavljajo sekundarni iarki, kar prav tako skrije drobne mikrokalcinacije. — Prah na oja.evalnih folijah lahko zamenjamo za mikrokalcinacije. — Prstni odtisi pri mastnih prstih oteiijo iskanje. — Ob poprejänjem delu z fiksirjem, se na filmu pojavijo svetli artefakti. — Ob poprejänjem delu z razvijalcem, se na filmu pojavijo temni artefakti. Slika na filmu Poloiaj igle v dojki Konica igle je v centru Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresori. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Pri prvem posneteku (1 -sli- ka na filmu) je na filmu slika na levi strani, cev pa je obrnjena desno ob pacientki (1 -rtg cev). Pri drugem posnet- ku (2 -slika na filmu) je slika na desni strani filma, cev pa je obrnjena levo ob pacientki (2 -rtg cev). Na stereotak- ti.nih posnetkih na obeh slikah vidimo iglo, ki leii na obeh slikah simetri.no v tumorju. Popravki niso potrebni, nadaljujemo s preiskavo. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S92-S101. Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide S97 Poloiaj igle v dojki Slika na filmu Konica igle je na zgornjem robu Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresorij. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Pri prvem posneteku (1 -sli- ka na filmu) je na filmu slika na levi strani, cev pa je obrnjena desno ob pacientki (1 -rtg cev). Pri drugem posnet- ku (2 -slika na filmu) je slika na desni strani filma, cev pa je obrnjena levo ob pacientki (2 -rtg cev). Na obeh po- snetkih leii konica igle simetri.no ob spodnjem robu tumorju (äe vedno leii v tumorju). To je zelo pomembno pri lokalizaciji tumorjev. Popravki niso potrebni, nadaljujemo s preiskavo. Slika na filmu Poloiaj igle v dojki Konica igle je na spodnjem robu Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresorij. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Pri prvem posneteku (1 -slika na filmu) je na filmu slika na levi strani, cev pa je obrnjena desno ob pacientki (1 -rtg cev). Pri drugem posnetku (2 -slika na filmu) je slika na desni strani filma, cev pa je obrnjena levo ob pacientki (2 -rtg cev). Na obeh posnetkih leii konica igle simetri.no nad tumorjem v dojki. Pred nadaljevanjem preiskave iglo poglobimo, popravek je na Z-osi. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S92-S101. S98 Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide Poloiaj igle v dojki Slika na filmu Konica igle gre skozi spodnji rob Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresori. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Pri prvem posneteku (1 -sli- ka na filmu) je na filmu slika na levi strani, cev pa je obrnjena desno ob pacientki (1 -rtg cev). Pri drugem posnet- ku (2 -slika na filmu) je slika na desni strani filma, cev pa je obrnjena levo ob pacientki (2 -rtg cev). Na obeh po- snetkih je igla simetri.no pod tumorjem. Preden nadaljujemo preiskavo, iglo dvignemo. Popravek je na Z-osi. Slika na filmu Poloiaj igle v dojki Konica igle je na desni strani tumorja Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresori. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Igla leii v dojki ob desni stra- ni tumorja. Na prvem posnetku (1 -slika na filmu) leii konica pod tumorjem, na drugem posnetku (2 -slika na fil- mu) pa leii konica igle na zgornjem robu tumorja. Tak nesimetri.en odklon igle popravimo s korekcijo v levo. Po- pravek se je X-osi, nadaljujemo s preiskavo. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S92-S101. Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide S99 Poloiaj igle v dojki Slika na filmu Dojka leii na ploä.i in je vpeta v kompresorij. Naredimo dva stereotakti.na posnetka. Pri prvem posneteku (1 -sli- ka na filmu) je na filmu slika na levi strani, cev pa je obrnjena desno ob pacientki (1 -rtg cev). Pri drugem posnet- ku (2 -slika na filmu) je slika na desni strani filma, cev pa je obrnjena levo ob pacientki (2 -rtg cev). Konica igle leii ob levi strani tumorja in je pregloboko. Na prvem posnetku (1 -slika na rtg filmu) leii konica igle na zgornjem ro- bu tumorja. Pri drugem posnetku (2 -slika na rtg filmu) pa je konica igle pod tumorjem. Nesimetri.en odklon po- pravimo s korekcijo v levo, ter hkrati dvignemo iglo. Popravki so na X -osi in Z -osi, nadaljujemo s preiskavo. Odstopanja Postopek izra.una napake Izra.un popravka na Z-osi: — Izmeri razdaljo med centrom tumorja in konico igle na obeh slikah (5 mm) — Pomnoii rezultat s 3 (5 mm X 3 mm = 15 mm) Izra.un je na projekciji kota 15 ° Iglo poglobimo za 15 mm. Konica igle je na levi strani tumorja in pregloboko Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S92-S101. S100 Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide Odstopanja Postopek izra.una napake Izra.un popravka na X-osi: N Izmeri razdaljo od centra tumorja (8 mm in 2 mm ) N Odätej izmerjene vrednosti eno od druge (8 mm . 2 mm ) N Deli rezultat z 2 (6 mm / 2 mm = 3 mm ) Konica igle je na eni sliki pred zgornjim robom, na drugi sliki pa je pod spodnjim robom. Popravek je na X-osi in na Z-osi. Mesto vboda spremenimo za 3 mm v levo po X-osi. Po tem popravku pride do simetri.nega odstopanja; igla je na obeh slikah 5 mm nad zgornjim robom. Za popravek na Z-osi pogledamo zgornji popravek. Odstopanja Postopek izra.una napake Izra.un popravkov na X-osi: N Izmeri razdaljo od centra (8 mm in 2 mm) N Seätej izmerjene vrednosti eno od druge (8 mm + 2 mm = 10 mm) N Deli rezultat z ätevilom 2 (10 mm / 2 mm = 5 mm) Konica igle je na eni sliki pred zgornjim robom, na drugi sliki pa je pod spodnjim robom. Popravek je na X-osi in na Z-osi. Mesto vboda spremenimo za 5 mm v desno po X-osi. Po tej korekciji ostaja teoreti.no simetri.no odstopanje; igla je na obeh slikah skozi spodnji rob tumorja. Za popravke na Z-pogledamo prvi izra.un. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S92-S101. Novak G in sod. / Stereotakti.na biopsija . cytoguide S101 Zaklju.ek Literatura Preiskave dojke: mamografija in intervencijske preiskave so v rokah radiologa in radiolo äkega inienirja. Izkuäeni radioloäki inienir je nepogreäljiv del tima in mora obvladati tehni .no znanje posegov, intervencijske posege in biti seznanjen z osnovnimi patoloäkimi procesi v dojkah. S svojim kakovostnim delom ima radioloäki inienir pomembno mesto v mamoloäki skupini. 1. Gini W, Parsons WC, Mammography for radiologic technologists. Caledonia; McGraw-Hill, Inc; 1992. 2. Product informator; Stereotactic Biopsy. Application guide for mammography. Federal Republic of Germany, 1996. 3. Junkermann H, von Fournier D, Prebiopsy localization of nonpalpable breast lesions. 4. Lee L, Stickland V, Wilson R, Roebuck E. Fundamentals of mammography; W.B. Saunders Company Ltd., 1995. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S92-S101.