Leto 1884.
183
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 22. maja 1884.
61
Razpis finančnega ministerstva od 14. maja 1884,
8 katerim se razglašajo določila o izdatbi novih državnih not po 50 goldinarjev avstr. velj.
C. in kr. državno finančno ministerstvo začne 23. dne maja 1884 izdajati državne note (državnjače) po petdeset goldinarjev v novi podobi (obliki), ki bodo Vele na sebi dan od 1. januvarja 1884, ter pozove in vzame nazaj, kar jih je zdaj med ljudmi državnih not po petdeset goldinarjev avstr. velj. z dnem „25. avgusta 1866“.
Državne note nove oblike se izdadö in državne note stare oblike se nazaj potegnejo po naslednjem, dogovorno s c. kr. vlado kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. og. vlado na svetlo danem razglasu c. in kr. državnega finančnega ministerstva, kateri se z le-tem razglašuje ter bode veljal za kraljeve in dežele v državnem zboru zastopane.
Dimajewski s. r.
Razglas,
0 izdatbi državnih not po 50 goldinarjev avstr. velj. v novi obliki, ki bodo nosile datum 1. januvarja 1884.
C. in kr. državno finančno ministerstvo je po domembi s c. kr. vlado kralje-ln in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. og. vlado ukrenilo, državne 00te po 50 goldinarjev avstrijske veljave v novi podobi ali obliki izdati in državne ll°te po 50 goldinarjev avstr, velj., kar jih zdaj teče med ljudmi, preklicati in **®*j vzeti.
lSlo''i>ui10h.)	37

Izdajč se nove državne note po 50 gld. takisto, kakor zdaj tekoče državne note pod prigledom obeli državne dolge pogledujočih komisij in med zakonito mejo, ki je postavljena za obtek državnih not.
Po c. in kr. cesarstveni osrednji blagajnici začnč se nove državne note p° 50 gld. avstr. velj. izdajati 23. dne maja 1884.
Te note nosijo firmo c. in kr. cesarstvene osrednje blagajnice in datum (dan) „1. januvarja 1884“; tanji popis teh not razglašuje se v dodatku k temu razglasu.
Takih državnih not po 50 goldinarjev, iz katerih podobe same se vidi, da so bile z namero (nalašč) kako predrugačene, državne blagajnice in uradi ne smejo jemati v plačilo, temuč naj jih pošiljajo c. in kr. cesarstveni osrednji blagajnici na Dunaj, da ona preiskusi, če so prave, in da jih zamenja proti povračilu troskov za napravo in rokovanje (manipulacijo).
Državne note po 50 gld. avstr, velj., kar jih je zdaj med ljudmi, s firmo c. kr. državne osrednje blagajnice in dnem „25. avgusta 1866“ pozovejo in vzamejo se nazaj.
Na to stran določuje se po domembi s c. kr. vlado kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in s kr. o g. vlado naslednje, namreč:
1.	Zdaj tekoče državne note po 50 gld. avstr. velj. z dnem „25. avgusta 1866“ bodo se še do 31. maja 1885 pri vseli državnih blagajnicah in uradih avstro-ogerske monarhije v plačilo jemale.
2.	Od 1. junija 1885 do 31. maja 1886 bodo se preklicane državne note po 50 gld. avstr. velj. z dnem „25. avgusta 1866“ samo Še pri c. kr. cesarstveni osrednji blagajnici in pri c. kr. državni osrednji blagajnici na Dunaji, po tem prl kr. o g. državni osrednji blagajnici v Budim-Pešti v plačilo — a ves ta čas, to je od dne preklica do 31. maja 1886 pri vseh državnih blagajnicah in uradih, katerim je zamenjevanje državnih not izročeno, v zamenjo jemale.
3.	Od 1. junija 1886 počenši državne blagajnice in državni uradi avstro-gerske monarhije preklicanih državnih not po 50 gld. avstr. velj. z dnem „25. avgusta 1866“ ne bodo več jemali v plačilo.
Od tega roka počenši bodo se te preklicane državne note na zahtev dotič-nikov v zamenjo jemale po kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih Še samo pri c. kr. državni osrednji blagajnici (izmenjevalnem oddelku na Dunaji); po tem pri vseh deželnih glavnih in finančnih deželnih blagajnicah, po tem Pn deželnih izplačevalnih uradih, a v kraljevinah in deželah ogerske krone še samo pri kr. og. državni osrednji blagajnici v Budim-Pešli in pri kr. og. državni glavni blagajnici v Zagrebu, po tem pri drugih blagajnicah in uradih, katere bJ c. kr. avstrijsko in kr. og. finančno ministerstvo utegnilo še posebej v to določiti, o čemer se izdâ poseben razglas.
4.	Od 1. dne junija 1888 do 31. dne maja 1889 bode se zamenja teh nazaj poklicanih državnih not dopuščala samo na prave štempljane prošnje, ^i se podadč c. in kr. državnemu finančnemu ministerstvu na Dunaji.
Po 31. dnevi maja 1889 ne bodo se preklicane državne note po 50 g avstr. velj. z dnem „25. avgusta 1866“ ni izkupovale niti zamenjevale.
Na Dunaji, dne 9. maja 1884.

Od c. in kr. državnega linančnega ministerstva !
Killlay s. r.

Popis državne note po „Petdeset goldinarjev“ od leta 1884.
Državne note od 1. januvarja 1884 po 50 gld. so oblike 170 milimetrov ®iroke in 110 milimetrov visoke. Tiskane so na obeh straneh sivomodro in rjavo ûa papirji brez vodnega znamenja, na eni strani z nemškim, na drugi z ogerskim besedilom notnim.
Rjavo oßpodje in sivomodro tiskana podoba note sta enake veličine, namreč 162 milimetrov široke in 102 milimetrov visoke, tako da noto oklepa okoli in okoli 4 milimetre širok papirnat kraj brez tiska.
Sivomodro tiskana podoba note sestoji pred vsem drugim iz ležeče na sredi podobe pismene skrižali (table), katero venča z visečim ovočjem (festoni) °lepotičen obraz Nj. Veličanstva cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. v podobi Medaljona in v profilu obrnenem v desno od gledalca.
Pismeno skrižal okrožuje četvero upodobljenih otrôk, kateri predočujejo namreč: v levo sedeči trgovino, nad njim stoječi poljedelstvo, v desno sedeči rudarstvo in nad njim stoječi obrtnost.
V gornjih kotih note, poleg stoječih podob, biva po eno krogovito polje, na katerem se, obrobljena z ukrasi, vidi svetlo na temni giljoši arabska brojka „50“, 6očim se ista brojka, vendar temno na svetli giljoši, v ornamentalnem okvirji, predočuje na sredini dolnjega notnega kraja.
Podobo note oklepa pravokotno širok ornamentalen okvir, katerega okrajni r°b nareja dalje idoče čipkasto lepotičje, katerega se v notranjo stran prijemlje pismen trak, obsezajoč v mali antikvi čredama z brojko „50“ besedo „Gulden“, °dnosno „forint“. V najbližjem širokem okvirji vidita se dva zavita trakova n°8eča besedo „Gulden“, odnosno „forint“, dočim se v zaklinčkih, postavših iz 2amotanja, prikazujejo medaljoni s temno brojko „50“. Na to prihaja vnovič uže imenovani pismeni trak in dalje temen muziven vzorec, ki pokriva ostale ploskve, kar jih biva med podobami in okvirjem.
Sredi podzidov, na katerih dečka trgovino in rudarstvo predstavljajoča 8edita, bivata v temni antikvi na svetlem dnu naslednji besedili, uamreč na strani 2 finskim besedjem na levo:
„Die Ausgebe der Staatanoten steht unter Ueberwachung beider Staatsschulden'
Üentral-Commissionen.“
desno:
„Üie Nachahmung der Staatsnoten unterliegt der gesetzlichen Strafe.“
1,1 strani z ogerskim besedjem na levo :
„Az allamjegyek kiadésa az illam-adössagot elleuSrzd inindkét bizottség felügyclete alatt all.“
desno :
„Az illamjegyzek utinzüsa u tOrvdnyszabta büntete's ula essk “
Ako se na oko vzame vsa podoba skupaj, vidita se nemška in ogerska stran 'žavne note po petdeset goldinarjev, da sta enaksni ter se samo po razliki jezika v kadilu ločita ena od druge.
Rjavo tiskano ospodje noti delajo zgolj horizontalno tekoče valovite črte. Od kraja omenjena pismena skrižal (tablica) obseza notno besedilo. Nemško notno besedilo ali tekst slove:
„Füufzig Gulden.“
„Diese Staatsnote bildet einen Theil der gemeinsamen schwebenden Schuld der österreichisch-ungarischen Monarchie und wird von allen Staatscassen und Aemtern bei allen nicht in klingender Münze zu leistenden Zahlungen für Fünfzig Gulden österr. Währung angenommen und gegeben.“
Wien, den 1. Jänner 1884.
Für die k. und k. Reichs-Centralcasse : Angerer,
Director.
a ogersko:
„Ötven forint.“
„Ezen ällamjegy az oszträk-magyar monarchia közös függö adosägänak vészét képezvén, minden âllampénztâr és hivatal âltal mindazon fizetéseknél, melyek nein érczpénzben teljesitendôk, osztrâk értékü ötven forintban elfogadtatik és
kiadatik.“
Bécsben, 1884. januér 1|£.
A es. és kir. közös központi pénztdr nerében. Angerer,
igazgat<5.
Obema tekstoma note podloženo je nežno ovalno iz zamotanih in zavojitih črt sestavljeno giljoširjano delo. v sredi katerega biva arabska brojka „50“ fiD° prečrtkana.
Tako na nemški, kakor tudi na ogerski strani vidi se zdolaj pod notni© tekstom na levo oznamenilo serije, a na desno številka državne note v rudeči barvi-
Na Dunaji, dne 9. maja 1884.