ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE IN SPLOŠNE ZADEVE DK ŠT. 24 TOBAČNA TOVARNA VPRAŠANJE: Možnost rešitve stanovanjskih problemov pro-svetnih delavcev v zvezi z razvojem OŠ in VVZ ODGOVOR: Posebnih sredstev za pridobivanje stanovanj za prosvetne delavce, ki se zaposlujejo v naših šolah in VVZ, ni mo-goče pridobiti in velja za to dejavnost zbiranje sredstev s 6 % pri-spevno stopnjo. Ker pa šole in VVZ doslej stanovanjskih sredstev niso združevale in je vsaka šola ali VVZ porabila sredstva za reše-vanje svojih delavcev, reševanje stanovanjske problematike ni bilo dovolj usoešno. Z združevanjem sredstev, ki jih zbirajo OŠ in VVZ na področju Ljubljane, bi gotovo uspešneje reševali potrebe po stanovanjskih potrebah prosvetnih delavcev. KS RAKITNA VPRAŠANJE: Gradnja Osnovne šole na Rakitni? ODGOVOR: Po srednjeročnem programu je predvidena tudi izgradnja šole na Rakitni. Izgradnjo bodo financirali iz združenih sredstev občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je sredstva že nakazala KS, občinska izobraževalna skupnost prek združenega dela in KS s samoprispevkom. Odkup zemljišča in projekti za šolo so pridobljeni. Z deli bodo nadaljevali takoj, ko bo zbranih dovolj sredstev. KS VIČ VPRAŠANJE: Dokončna ureditev okolice osnovne šole na Viču — sredstva ODGOVOR: Zaradi nepredvidenih izdatkov za ureditev Nano-ške ceste, kanalizacije, vodovoda, trafo postaje, prestavitve in po-laganja elektro kabla v skupnem znesku 125 starih milijonov din, je zmanjkalo sredstev za ureditev telovadnih površin in razsvetlja-vo. Vse to bo potrebno urediti postopotna z združenimi sredstvi izobraževalne skupnosti, TKS, šole Vič in KS Vič. KS ČRNI VRH KS ROŽNA DOLINA VPRAŠANJE: Financiranje krajevnih skupnosti občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ODGOVOR: Financiranje KS se vrši prek občinskega prora-čuna in iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu o $ofi-nanciranju programov in planov KS. a) Iz proračunskih sredstev občine Ljuhljana Vič-Rudnik Iz sredstev proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik se financira redna dejavnost KS. Na podlagi proračunskih potreb posredova-nih s strani KS izdela komisija za izdelavo predlogaza financiranje KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik predlog razdelitve sredstev. Komisija je razvrstila KS v 6 skupin po sledečih kriterijih: število prebivalcev, površina,razsežnost in naseljenost. Na podlagi teh kri-terijev se krajevnim skupno.tim občine Ljubljana Vič-Rudnik do-delijo ustrezna sredstva za redno dejavnost. Krajevne skupnosti sredstva, prejeta za redno dejavnost, razpo-redijo za osebne dohodka in materialne izdatke. b) Iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu Na podlagi samoupravnega sporazuma o sofinanciranju pro-gramov in planov KS, katerega podpisniki so TOZD, delavci, ki delajo v obrtni dejavnosti s sredstvi, na katerih ima nekdo lastnin-sko pravico in KS, se zbirajo sredstva na posebnem zbirnem raču-nu. Prispevek po zaposlenem občanu je 300 din. Odbor podpisnikov, ki je organ udeležencev sporazuma,pripravi predlog prioritetnih nalog (podlaga so letni plani KS) ter predlog delitve sredstev za vsako leto in ga daje v razpravo vsem udeležen-cem sporazuma. Po končani razpravi odbor izoblikuje dokončno razdelitev sredstev. 70% zbranih sredstev se dodeli KS na osnovi števila zaposlenih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na ob-močju KS, 30 % zbranih sredstev pa se usmeri za solidarnostno fi-nanciranje potreb v KS, ki nimajo urejenih razmer na področju vodovodov, elektrike in telefo.na in imajo minimalne vire sredstev. KS DOBROVA: VPRAŠANJE: Kdaj in kako bo rešeno financiranje KS? ODGOVOR: Financiranje KS v občini Ljubljana Vič-Rudnik je sedaj urejeno na način, ki je zgoraj opisan. Kako bo v bodoče urejeno, pa še ni evidentno. Oddelek za družbene službe in splošne zadeve ' : - Načelnik: ANTON BREGAR ODDELEK ZA GOSPODARSTVO DELEGACIJA KS HORJUL VPRAŠANJE: Ali in kdaj pride v poštev izgradnja poslovno-trgovskega centra v Horjulu? ODGOVOR: V sprejetem podrobnem urbanističnem redu za Horjul so med ostalimi Dovršinami Dredvidene tudi površine za centralne dejavnosti, na katerih je po srednjeročnem programu KS predvidena gradnja potrošniškega centra, ki ga precktavljata trgovina samopostrežnega tipa in gostinski lokal. Gradnja samopostrežne trgovine v Horjulu s ca.300 kv. metri površine in predračunsko vrednostjo 3,200.000 din, je predvidena tudi v Mercatorjevem srednjeročnem načrtu dela in razvoja ter v srednjeročnem programu družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980. Po izjavi predstav-nika potencialnega investitorja Mercatorjeve temeljne organiza-cije združenega dela Dolomiti je*začetek gradnje horjulske samo-postrežbe predviden za leto 1980. Kako pa je ^programom te tr-govine in ali bo vključevala tudi minimalni del gostinske ponudbe (bife storitve), pa je stvar skupnega dogovora krajevne skupnosti in investitorja. Sigurno pa Mercator klasične gostinske ponudbe v sklopu trgovine ne bo organiziral, kot tudi v svojem programiranju ni predvidel gradnje samostojnega gostinskega objekta v tem cen-tru. Ker nam program poslovno-trgovskega centra v Horjulu ni znan in ga tudi v srednjeročnem razvojrtem planu KS Horjul nismo za- sledili (le-ta govori o potrošniškem centru), smo se pri odgovoru na vaše vprašanje omejili na trgovski del oziroma potrošniški del centra. v Oddelek za gospodarstvo ' ¦¦ < • ' '. Načelnik: JANKO ŠOLMAJER, dipl. oec. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK VPRAŠANJE: Časovna sprememba gradnje VVZ Krim-Rud-nik ODGOVOR: V predlogu družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupnost otro škega varstva Ljubljana Vič-Rudnik načrtovala dva objekta: za 160 in 220 otrok. V nadaljnjih fazah usklajevanja pa je bil izvršni odbor skupno-sti primoran zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predložiti de-legatom v skupščini tri variante pridobivanja novih zmogljivosti (gradivo za sejo skupščine SOV Ljubljana Vič-Rudnik dne 28. ju-nija 1976, 5. točka dnevnega reda, variante A, B, C). Delegati so sprejcli varianto A. Začetek gradnje objekta za 160 otrok variante A je bil (kot tudi nekateri drugi) premaknjen,kot ugotavljatev leto 1981. Organi skupnosti so pri tem upoštevali izhodišča pri oblikovanju časovnega razporeda gradenj objektov družbenega standarda s sredstvi samoprispevka, ki so bila dogovorjena med DPO, DPS in SIS Ijubljanskih občin in v katerega je bil vključen tudi ta objekt. Vse te spremembe so upoštevane v samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976—1980, -ki je bil sprejet. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO VPRAŠANJE: Novogradnja na Rakovi jelši 2-b za VVZ ODGOVOR: V zvezi s pridobitvijo oddelkov za vzgojnovar-stveno dejavnost predšolskih otrok na Rakovi jelši je bilo nekaj razgovorov, pri čemer pa se je ugotovilo, da objekt, katerega so predvidevali za to dejavnost, ni mogoče prenesti v družbeno last oziroma objekt odkupiti. Po informaciji v KS Trnovo dne 22. 9. 77 je objekt zgrajen z nepopolno dokumentacijo. Za pridobitev vse potrebne dokumentacije in za zadostitev sanitarnim in tehničnim predpisom pa skupnost oiroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik nima sredstev, ker v srednjeročnem planu pridobitev novih pro-storskih zmogljivosti na Rakovi jelši ni predvidena. Poleg tega je v srednjeročnem programu skupnosti otroškega varstva in Samopri-spevka II v okolišu KS Trnovo, Kolezija in Milan Česnik predvi-denih več namenskih objektov oziroma prostorov, ki bodo kljub porasiu števila predšolskih otrok v dokajšnji meri zadostovali. Tajnik skupnosti: ' MILENA SMOLA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DELEGATSKA KONFERENCA ŠT. 36 VPRAŠANJE: Kako se lahko preračunavajo osebni dohodki prosvetnih delavcev osnovnih šol na istem nivoju z osebnimi do-hodki pogojno nekvalificiranih dclavcev? ODGOVOR: Na 4. strani delegatske priloge glasila NAŠA KOMUNA št. 2-XIII so objavijeni podatki o bruto osebnih do-hodkih delavcev, zaposlenih v ljubl-janskih osnovnih šolah. To je veljavna metodologija (Uradni list SRS št. 2-75 od dne 29. I. 1975), ki jo uporablja služba družbenega knjigovodstva pri pri-merjanju višine osebnih dohodkov v vseh dejavnostih (gospodar-stvo in družbene dejavnosti). Podatki so preračunani na pogojno nekvalificiranega delavca (PND). Te podatke sporočajo organiza-cije združenega dela mesečno pristojni podružnici službe družbe-nega knjigovodstva na obrazcu OSEBNI DOHODKI obr. 7,95 pred izplačilom osebnih dohodkov. Pri vprašanju gre očitno za nesporazum. Osebni dohodki pro-svetnih delavcev se ne primerjajo z osebnimi dohodki pogojno nekvalificiranih delavcev. Pogojno nekvalificiran delavec, njegov faktor je 1,00, služi le kot metoda za osnovo pri primerjanju višine BOD. Objavljeni po-datki torej le pokažejo relativno zaostajanje osebnih dohodkov v osnovnih šolah v primerjavi z drugimi družbenimi dejavnostmi. Ravno to zaostajanje, ki se v letu 1977 ni zmanjšalo, pa nas sili k razmišljanju in nujno tudi k ukrepanju. Občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani financirajo in so-financirajo programe vzgojnoizobraževalnih organizacij s sredstvi, ki jih pri njih združujejo delavci po enotni prispevni stopnji in po enotnih merilih o oblikovanju sredstev za financiranje in sofinan-ciranje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij. Ta sredstva delijo delavci v vzgojnoizobraževalnih organizaci-jah popolnoma samostojno v skladu s svojimi samoupravnimi akti. Razlike med osebnimi dohodki so posledica različnih kriterijev za delitev dohodka in osebnih dohodkov v samoupravnih aktih osnovnih šol. Tajnik skupščine: JANEZ RUDOLF REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Ljubljana, Titova 64 , KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ - VPRAŠANJE: Zakaj Republiška skupnost za ceste SRS še ni posredovala obveznic za vpisano posojilo, čeprav bi to morala sto- riti že 1. 1. 1977. Stališče, naj se ne prenašajo sprejete obveznosti ob prehodu de- lavca iz ene OZD v drugo. ' ¦ ODGOVOR: 1. Obveznice I. serije posojila za ceste so na razpolago pri vseh poslovnih bankah že od 20. 3. 1977 dalje. Zadnje vplačilo obrokov za I. serijo obveznic je bilo izvršeno 31. 12. 1976. Osnova za izdajo obveznic je vsekakor vsota posojila, ki je vpla-čana v določenem obdobju. Iz tega sledi, da je bilo praktično ne-mogoče posredovati obveznice že 1. 1. 1977 upoštevajoč pri tem vse postopke v zvezi s tiskanjem, distribucijo itd. 2. Republiški odborza izvedbo posojilaza ceste je v »Informa-torju« št. 4 posredoval vsem občinskim štabom za izvedbo posojila zaključke administrativno-tehnične komisije in navodila za posto-pek pri pre hodu delavcev iz ene organizacije v drugo. Delavčeva obveznost vplačevanja posojila ob prehodu v drugo OZD ne preneha. Stališče delegatov KS Malči Beličeve o prene-hanju obveznosti bi imclo negativen vpliv predvsem pri ugotavlja-nju vplačanih viškov posojila. Direktor: JOŽE BLENKUŠ, dipl. ing. JAVNO PRAVOBRANILSTVO MESTA LJUBLJANE KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA ' VPRAŠANJE: Kdaj misli javno pravobranilstvo rešiti zadevo glede lastništva Javncga vodovoda v Podsmreki? Zadeva namreč že tretje leto ni rešena, zato prosimo za ureditev tega problema. ODGOVOR: Z našim dopisom z dne 2. 9. 1976 smo vam sporo- čili, da v danem primeru tožbe še nismo vložili, ker čakamo na reši- tev podobne zadeve, kjer nastopa kot tožena stranka Krajevna skupnost Brezovica. Omenjena zadeva še ni končana in smo 27. 6. 1977 vložili predlog za zahtevo za varstvo zakonitosti, ker meni- mo, da jc sodišče kršilo zakon. Dokler Vrhovno sodišče SRS ne bo zavzelo stališča, ali so zadeve vaških vodovodov pravdna ali uprnvna zadeva, tožbc ne moremo vlo/iti. ... .. Namestnik javnega pravobranilca ."" v , ... mesta Ljubljane: ; . ¦ SONJA RUS-BOLTAR KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD JAVNA HIGIENA , , ,/-. Ljubljana, Povšetova 6 ¦ < KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA VPRAŠANJE: Zakaj se komunalno podjetje ne drži dogovora o luženju ceste Stranska vas-Dobrova in Podsmreka—Brezovica? ODGOVOR: Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna hi-giena luži ceste po letnem programu, ki ga financira Skupščina mesta Ljubljane. Omenjene ceste do sedaj niso bile zajete v letni program luženja in jih kot take ne lužimo. Do sedaj smo lužili ccste izven ureditvenega območja samo po naročilu krajevne skupnosti ali ene od zainteresiranih delovnih or-ganizacij, seveda, če imamo proste kapacitete. Cesto Stranska vas—Podsmreka in Dobrova smo do sedaj lužili po naročilu KS Dobrova ali bivšega Komunalnega podjetja Vič. V. d. direktor: . ...:.-'. / TEODOR KRANJC BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE BELE2KE BELEŽKE