Prftoint ptaSua v Pariz, 30. jan. «Paris-Soir» poroča, da jo ponski admiral II a segava domautirul vest. da so japonsko četo izkrcale nu otoku Hujnanu, koder ogrožajo llonkung. Japonska vojska no zasedla ne llujnntin niti uo bo ogrožala Honkonga. Kar so tiče grozečega zadržanja sovjetsko Rusije, so v Parizu informirani, ila so japonski ministrski predsednik zelo prizadeva, da hi odnošaji z LRSŠ postali zopet normalni in du jo pripravljen na nek aranžma, o katerem so govori tudi v I^onilonu, kjer vojne nikakor no želo. čo se ho Japonska v svojih ciljih glede Kitaja znatno omejila. Sanghaj, 30. jan. AA. Japonske čete so v Severni Kitajski davi znova poskusile izvojevnti «i prehod čez reko Mingvang. Vsi njihovi napadi pa so bili odločno odbiti. Po vesteh iz kitajskih virov je v teh bojih padlo izredno mnogo Jajioiirev. V podeželju okrog Šanghajn pa so z vso odločnostjo nadaljuje četniška borba proli Japoncem. Kitajski četniki so znova zavzeli Iliing, ki leži zapadno od jezera Tajhu na cesli, ki je speljana v Hankov. Novi francoski delovni zakonik Pravica do stavhanja omejena Pariš, 30 jan. TG. Francoski ministrski predsednik Chaulempe je v radiogovoru objavil svoj načrt o delavskem zakoniku, o katerem je javnost že toliko govorila in ki so ga z nestrpnostjo pričakovali. Predsednik Chautemps je dejal, da je Francija s tem zakonikom dobila moderno delavsko zakonodajo, ki pravično urejuje vse delovne odnose in daje delavcu pravo mesto v družbi in v sestavu proizvodnje. Delovni zakonik jo sestavljen iz treh velikih zakonskih načrtov. Prvi zakonski osnulek tiče vprašanja nastavitve delavca in njegove odpustitve od dela. Zakonski osnutek zahteva, da mora biti vsak odpust delavcu javen. Zakon delu razliko med zasebnimi in javnimi ter državnimi podjetji. Slednja podjetja imajo pravico obračati se nu razne posredovalnice služb, ako želijo nastaviti nove delavce, medtem ko imajo čisto zasebna podjetja več jo svobodo pri namestil vali delavcev. Zakon to svobodo imenuje »nadzirano« svobodo. Glede odpustitve delavcev zahteva zakon, da morajo biti razlogi zalo vnaprej natančno določeni. Določene morajo biti v naprej tudi kazni zu prestopke. Izven tega okvirja je vsak odpust delavca nezakonit. Zakon o posredovanju službenih mest zahteva popolno preosnovo zasebnih in javnih posredovalnic. Posredovanje, zasebno ali javno, je odslej brezplačno. Drugi važni zakonski predlog tiče izpopolnil zakona o kolektivnih pogodbah. Zakon uvaja to novost, da se kolektivna pogodba, v primeru, da ni mogoče priti do soglasja mod delodajalcem in delavcem o njenem podaljšanju, enostavno jiodaljša na osnovi splošnega pravilnika o kolektivnih j>ogodbah. V ta okvir spada tudi novi zakonski osnutek o obveznem razsodišču pri poravnavanju delovnih sporov. Državni svet dobiva s tem zakonom vrhovno nadzorstvo nad vsemi pravdoreki razsodišč, ki jih lahko pritrdi ali zavrže. To velja predvsem za primere, kjer je delovni spor kolektivnega značaja. Zakon uvaja nadalje še to novost, da lahko delovna razsodišča, ki imajo soditi o delovnem sporu, zahtevajo rešitev spora s pomočjo kolektivnih delovnih pogodb. Tretji veliki zakon liče pravice do s t a v-kanja. Zakon pravice do stavkanja no omejuje, toda predpisuje celo vrsto določil, lii jih je treba mod stavko sfiošlovati, dokler se spor od poklicanih strani ni zadovoljivo rešil. Zakon misli na tajno glasovanje prizadetega delavstva, ki naj ima pravico, da se svobodno izreče, če jo za stavko ali no. Odslej posamezni delavec le pravico ni imei in so je moral pokorili jioveljii strokovnega vodstva. Ako se delavstvo pri tajnem glasovanju izreče proti stavki, fiotom je stavka nemogoča in upoštevan zakon kazenske določbe za tiste, ki bi se sklepu delavstva u|iira!i ali njegovo izvedbo ovirali, odnosno eelo tovarne zasedali, kot se je to dosedaj dogajalo. V okvir tega zakona spada tudi zakonski osnutek o obveznosti delavskih delegatov pri kolektivnih pogodbah. Zakon natančno določa, kako se delavski doleguti izvolijo in kakšne pravice imajo. Kovinarji že proti Pariz, 30. januarja. A A. Osrednji svet pariških kovinarskih sindikatov je sprejel resolucijo, v kateri med drugim ugotavlja, da so bilo iz zakonskega načrta o statutih dela sistematično črtane vse garancije, ki so jih zahtevalo delavske organizacijo iu zastopniki glavne zveze dola, čeprav so pristojni krogi obetali, da hodo vsa ta jamstva z zakonom fiksirana. Zaradi tega zahteva Svet naj njegova delegacija stori pri pristojnih oblasteh, pa tudi v parlamentu pri vseh levičarskih in desničarskih skupinah vse, da se delavski pogoji izpolnijo in da se v parlamentu prične razprava n uredbi glede kolektivnih delavnih pogodb, kajli sicer bi so zakonski načrt o statutih tlela mogel udomačiti kot navaden manever vlado, ki stvarno no predstavlja ljudsko fronto in se zmerom bolj oddaljuje tudi od njeno ideologije. so sledeče: 1. nevestina bala; 2. moška obleka z izvrstno uro; 3. 5 modernih Lesce-pluguv; 4. H brzoparilnikov; 5. 5 radijskih super-aparatov; 6. 2 pisalr.a stroja; 7. I kompleten kuhinjski pribor; H. 2 fotoaparata; 0. 2 stenski uri; 10. 2 če pni uri; 11. ,r»0 drugih lepih nagrad v vrednosti pribliino 15.000 dinarjev. Lastništvo *Slovencar. Danes se poroči albanski kralj Tirnna, 30. januurja. A A. Vlada jo izdala uradni komunike o bližnji poroki kralju Zogua z madžarsko grofico Gornhlino Apponjrijevo. Poroka lin žo jutri. Albanski parlament ho imel uvečano sojo. nn kateri bo potrdil zakon kralju Zogua z madžarsko plomkinjo. Grofa Karel in l/ouis A p ponvi. strira bodoče albansko kraljice, sta žc prispela v Tirano. Madžarski listi obširno pišejo o zanimivih okoliščinah, kako jo grofica Gornldina Apponyi s|io-znala svojega bodočega moža, albnnskegn kralja. Leta 1936 v |>oletju so prišlo tri sestre albanskega kralja v Budimpešto, kjer so bilo zelo lejio sprejele in so so v madžarski družbi prijetno razvijalo. Pri tej priložnosti so spoznale tudi mlado Geral-dino, ki so jo vzljubilo. Naslednjo zimo pa jo Go-raldina Apponyi naenkrat hudo zbolela in jo je njena teta jioslala pod italijansko solnce, da tamkaj ozdravi. Kdo jo je prišel obiskal? Tri albanske princese iz Tirane. Začele so jo nagovarjali, naj pride tudi k njim v albansko prestolnico, kjer da i>o gotovo ozdravela. In ros, mlada grofica je po-vabilo sprejela, prišla jo v Tirano in bila takoj na prvem balu predstavljena albanskemu kralju, na katerega je lepota in svežost ter duševna razigranost mlade Madžarke napravila silen vtis. Postal jo zamišljen in žo nekaj dni po lom prvem srečanju je grofici Geraldini odkrito povedni, da ima z njo rosno namene. Kraljeve sestre so hudo pritiskalo v istem prnvcu in tako so je mlndn Mndžnrkn vrnila nazaj k svoji teti v Budimpešto s tajnim načrtom, dn poslano kraljica Albanije. Skrivnost ni dolgo ostnla skrivnost. Kaj kmalu se je rodbina Apj>onyijev začela pripravljati, da Geraldlno pripravi na njen bodoči kraljevski pok lic in da jo tudi opremi, knkor sc spodobi za tisoč let staro madžarsko plemiško družino, ki bo Geraldino poslalu v Albanijo kot družico kralju Zogti I. Od takrat ja bila Geraldina večkrat v Tirani. Madžarski časnikarji si bolijo glavo, kako bodo rešili vprašanje cerkvene poroke. Ap|ioiiyijl so katoličani, Zogu pn je mohamedanec. Do sodni ni ničesnt znnno o kakšnem dogovoru s cerkveni iin oblastmi. Da bi pa Geraldina prestopila v moli.ir medaneko voro, tega zaenkrat na Madžarskem no verjamejo. Varšavn, 30 januarja. A A. V Lvovu jo včornj umrl v starosti 58 let ugledni pol i t i U Vladimir Temnicki Pokojnik jc tiil med prvaki ukrajinsko socialno demokratske stranko. Svoj čas jo bil zunanji ministei v 5. junijski vlndi narodne ukrajinske republiko. Hitler$evci v Avstriji Zanimiv „pomirjevalni odboru Dunaj, 30. jun. TG. Policija nadaljuje preiskavo o tajni hitlerjevski organizaciji, ki jo jo vodil nedavno aretirani inž. Tuvs. Sedaj jo dobila v roke tudi seznam tistih osel), ki so sestavljalo tako imenovani »pomirjevnlni odbor«, čignr vnanja naloga je bila iskati pornvnnve med domovinsko fronto in nemškimi nncionnlisti, za katero naj bi se nnšel nnčin, da bi se približali vladi. Ta »pomirjevalni odbor« pa dejansko ni bil nič drugega, kakor potuhnjena hitlerjevskn organizacija, ki je žo toliko napredovala, da je hotela te dni organizirati prave SA oddelke (napadalne oddelke) po nemškem zgledu. Za tekoče in prihodnje loto pa jo pripravljala več veleizdajniških akcij. V toni odboru so sodelovali: bivši volks-vorovski knpetnn zloglasni Leopold, aktivni državni svetnik in šc nedavno minister Schuae.h- niggove vlado Selss--Inqunrt, dopisnik berlinsko kntol. »Germanie« I n d e r m a u e r , bivši rektor dunajske univerze dr. M o n g h i n , bivši senatni predsednik M a n I i c. h e r , gornjonvstrij-ski veleindustrijec B e r g h a m m c r. Tajnik toga čudovitega odbora pa je bil nekdanji celovški župnn prof. W o 1 f s e g g e r. Dr. Tuvs je obtožen veleizdaje in pride prod sodišče za zaščito države. Ostali so trenutno snino v proiskuvi. Na Dunnju stn biln aretirana tudi dvn nekdn-nja grofn D u b s k y, ki sin dejansko Češkoslovaška državljana, n stn žo dolgo čnsu v hitlerjevski propngandni službi. Potici. = iu \r Avstrijo nn-podiln in i" riložila na češkoslovaški meji, kjer se oodo za ta dva kljukasta grofa Siian £ >i'one(icIjbki isiovcuctv, uuo 51. januarju oltsv. o. Po španskih bojiščih Sulainanca, 30. jan. AA. DNB: V enočnjeni službenem porofilu pravi nacionalistično vrhovno Ijoveljstvo: Srdita borba okrog Teruela se nadaljuje. Boljseviki so izvedli napade na več odsekih te fronte. Pri tem so uporabljali večje oddelke vojaštva in mnogo tankov. Nacionalne sile so v tej borbi uničile 5 sovjetskih tankov. Ujeli smo 53 miličnikov, med njimi nekaj oficirjev. Razen tega se nam je vdalo 46 miličnikov v popolni bojni opremi. Ko so bili odbiti napadi, so nacionalisti umikajoče 6e nasprotnike hudo obstreljevali s strojnicami. Salamanca, 30 januarja. AA. Snočnje poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi, da je bilo na teruelski fronti mnogo republikanskih napadov, ki pa so bili vsi odbiti, tako da so imeli republikanci mnogo izgub. Posebno hud je bil na-jiad pri Celadarasu, kjer je poseglo v borbo večje število ruskih tankov. Nekaj tankov je bilo uničenih. Nacionalisti so tam ujeli preko 300 republikanskih miličnikov. Padlo pa je okrog 400 republikancev. Rim, 30. jan. AA. Vseučiliški prof. Danzas je imel včeraj predavanje o jugoslovansko-italijanskih kulturnih odnošajih. Predavanju so prisostvovali jugoslovanski poslanik pri kvirinalu Boško Hri-slic, rektor rimskega vseučilišča in mnogo elitnega občinstva. Predavatelj je v svojem predavanju poudaril dinastične zveze med obema državama, ki so se pričele že za časa Nemanjičov, ki so bili v zvezah z Benetkami, nato je omenil venski, politični in umetniški vpliv Italije na jugoslovanske mornarje še izza časov, ko so Srbi prešli v pravo-slavje in potem dalje preko renesanse, rissorgi-menta pa vse do danes. Mrzli val prihaja fz Hamburga poročajo, da divjajo po vsem Severnem in Baltiškem morju strašni viharji, ki jih spremlja silen mraz. Polarni mraz naglo vdira na kontinent. V luki je narastla površina vode za 3 metre. Parniški promet na ustju reke je zelo otežkočen. Tudi iz Rusije poročajo, da divjajo silni snežni meteži po skoraj vsem ozemlju evropske Rusije, da je promet skoraj popolnomn ustavljen. Včeraj so občutili na Donu in na Krimu močne potresne sunke. Z Dunaja poročajo, da je mrzli val začel prodirati iz Francije in Nemčije v obdonavsko nižino. Tako so bili včeraj po vsej Nemčiji od Hamburga do Bavarske veliki mrzli snežni viharji, ki so jim sledili nalivi, tako da je voda v Donavi narastla skoraj za 3 metre nad normalno višino. Mrzli val je Avstrija čutila že danes zjutraj, ko so mrzli viharji pridrveli s severnozahodno strani in povzročili hiter padec temperature. Snežni zameti v Bosni Kakor drugi kraji države je tudi Bosna skoraj dva tedna bila pod vplivom južnega vremena, toda pred dvema dnevoma je pričel padati gost sneg v vsej srednji ia vzhodni Bosni. Sneg je suh, zendja pa posušena, tako da so plasti snega naglo naraščale. V Sarajevu in okolici ter v nižjih krajih so plasti snega dosegle pol metra, na planinah pa je sneg seveda višji. V nekaterih višjih krajih Bosne pa divjajo pravi snežni zameti. Telefonske zveze med Sarajevom in Zagrebom so prekinjene. Na tej seji in na mnogih drugih progah je sneg podrl mnogo telefonskih in telegrafskih drogov. Prebivalci Bosne se sploh pritožujejo, da so telefonske zveze med Bosno in drugimi pokrajinami preslabe. Tudi na železniških progah in cestah so nastale velike prometne ovire. Snega se vesele pač le športniki, ki jih je tudi v Bosni zadnje čase že precej. Marlnirani RUSI odlične kakovosti v pločevinastih dozah po 2*/a litra, vsebuje 60, 70in80rib,cena „ ^^ Jg ^^gfj^ postavljeno na vsako ieleznifko postajo kupca, ako te naroči najmanj 6 doz, plačljivo po povzetju, dobite pri ,NASI RIBI* SPLIT, proizvodnja marlnlranih In prekajcnlh rib Občni zbor „Agrarne mfsli" Belgrad, 30. januarja. AA. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Privilegirane agrarne banke letni občni zbor »Agrarne misli«. Zbora, ki se je pričel ob 9 se je udeležilo 007 pooblaščenih delegatov, 80 velikih organizacij, ki delujejo po vsej državi. Poleg tega je v »Agrarni misli« včlanjenih še okrog '200 manjših organizacij, ki nimajo pravico sodelovati po svojih zastopnikih na občnih zborih. Na zbor je prišlo tudi mnogo ljudi iz Belgrada in okolice, zlasti innogo kmetijskih in veterinarskih strokovnjakov. Narodna odbrana, kakor tudi Go-ejKidarska zveza iz Ljubljane sta poslali svoje poslednje delegate. NavzoČnih je bilo tudi več narodnih poslancev. Občni zbor je otvoril predsednik »Agrarne misli« generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič z obširnim in zanimivim predavanjem, v katerem je jiodal poročilo o delu »Agrarne misli«, za povzdigo vasi v preteklem letu. V svojem govoru :e navedel vzroke siromaštva vasi v nekaterih delih. Ob zaključku je omenil nekaj sugestij za nadaljnje delo. Nato so Bila prečitana poročila upravnega in nadzornega odbora. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Iz poročila upravnega odbora izhaja, da je >Agrar-na misel« ustanovljena v oktobru 1936. V kratkem času je dosegla velike uspehe in se ukoreuiniln med ljudstvom. Blagajniško poročilo kaže, da so bili edini izdatki oni. ki so bili namenjeni listu. Nato so govorili delegati iz posameznih krajev. Toslcdnji govornik je bil g. Janez Avsenek, delegat Kmetske zveze in predsednik absolventov kmetijske šole, ki je v izčrpnem govoru obeležil delo te organizacije, ki šteje 60.000 članov Končno je bil soglasno izvoljen novi upravni odbor s predsednikom dr Miloradom Ncdeljkovičein in podpredsednikom Pavlovičem iz Osijeka. Belgrad, 30. jan. m. Na današnjem občnem zboru tukajšnje »Agrarne misli« je bil spet izvoljen za predsednika dr. Milorad Nedeljkovič, generalni ravnatelj Poštne hranilnice. V odbor je med drugimi izvoljen dr. Bojan Pire, šef odseka osrednjega Higienskega zavoda. Po občnem zboru so sc vsi delegati podali v novo palačo Poštne hranilnice, kjer so imeli skupno kosilo. Na kosilu je bilo izrečenih več pozdravnih govorov. Shodi JRZ Belgrad, 30. jan. m. JRZ je imela danes po državi več shodov in sestankov. Tak shod je bil med drugimi v Belgradu in je na njem govoril bivši minister F) j ura Jankovič, ki se je obširno bavil z notranjejMilitičniim položajem in z razdiralnim delom jugoslovanske ojiozieije. Zaradi očitkov naše opozicije, da namerava sedanja v.ada izvesti ali fašizem ali narodni socializem, je Jankovič izjavil, da naši državi niso potrebne tuje doktrine, temveč da bo vlada še naprej izvajala demokratski režim. Sedanja vlada hoče demokracijo, kakor je v Angliji, tako da bo vladala večina, manjšina pa jo bo v delu podpirala in ne ovirala. V svojih nadalinjih izvajanjih je govornik tudi poudarjal, du dolgujemo vsi največjo zalivalo onemu, ki je vse svoje sile jx>svc-til dobrobiti naroda in države. Zborovalci so pri teh besedah burno vzkliknili: »Živel knez namestnik Pavle«. Nato so se zborovalci razšli. V Belgradu je danes zborovala tudi mladina JRZ, ki je imela redni občni zlior, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Zu novega predsednika mestnega odbora mladino JRZ za Belgrad, Ze-mun, Pančevo je bil izvoljen akademik Milivoie Živanovid, za prvega podpredsedniku dr. Luka Petoševic, za drugega Dušan Jankovič, za tretjega pa Milivoje Mihajlovid, za jirvega tajnika Nikola l ašlo. vnuk jiokojnega Pašiea. V Vršen je tamkajšnja mladina JRZ imela večji sestanek ob priliki blagoslovitve zastave krajevne organizacije, Slavnosti sta se udeležila tudi ministra Svctozar Stankovič in Voja Cvrkič, ki sta imela tudi daljše govore. Zagreb. 30. jan. b. V soboto zvečer jc bila v češkoslovaškem domu svečana proslava Hodže-ve 60 letnice. Slavnost so priredilo zagrebške organizacije češko-jugoslovanskili lig. Shoda slarotadihalov ni bilo Ljubljana, 80. januarja. Sem in tja se tudi v Sloveniji dobe ljudje, ki bi bili radi pristaši bivše radikalne stranke in ki so bili baje vedno navdušeni za voditelja te zdaj male jiolitične skupine staroradikalov v Belgradu Miša TrifunoviČa. To so ljudje, ki so poskušali svojo politično kariero najprej jiri JNS in jiozneje nekateri celo v JRZ, j>a so povsod odleteli. Voditelja tako imenovanih staroradikalov v Sloveniji sta bivši župan in lian dr. Puc, ki jc izšel iz vrst JNS, ter dr. Korun, bivši voditelj socialno demokracije v Sloveniji, ki je dolgo časa jiolitično počival, ob padcu Jevtičevega režima pa so je pridružil JRZ, iz katere pa je kmalu izstopil. Računa obeh gospodov, tako dr. Puca in dr. Koruna, sta jasna: pri JNS ne moreta računati na kakšen uspeh, ker la stranka sama ne pride več na površje, pri JRZ pa tudi nimata nobenega upanja, da bi se uveljavila. Nasloniti se morata pač na 6taroradikale in^ po njih priti v opozicijo, ki so zbira okoli dr. Mačka. Slovenski pristaši dr. Mačka pa z dr. Pucem in dr. Korunom niso prav nič zadovoljni. To 6e je pokazalo danes, ko so prišli na izlot v Slovenijo štirje bolj znani voditelji staroradikal-ne skupine, namreč Miša Trifunovič, dr. Lazica Markovič. dr. Milctič iu dr. Kopša. Glasilo dr. Puca »Slovenska beseda« je priobčilo velik jiozdravni članek iu sliki prvih dveh. Tudi agitacija za udeležbo na shodu, ki je bil napovedan za danes ob 10 dopoldne v Delavski zbornici, je bila zelo spretno zasnovana. Za ta shod se pristaši JRZ niso zanimali, pač pa inačkovci okoli »Slovenske vasi«, ki bi radi izprašali demokratično vest bivšega bana dr. Puca, dalje komunisti in tudi nekateri jugofaši-6ti, ki trdijo, da je bil dr. Puc v času svoje oblasti celo njim sovražen. Oblasti so zvedele, da se ^pripravljajo »načelna« obračunavanja med »združeno opozicijo« in so »shod (-prepovedale. Dr. Korun je torej zaman izdal s svojim podpisorti male letake. s katerimi je vabil na ta »6hod«. Staroradikali z mlajšima etaroradikalomn dr. Pucem in dr. Korunom so imeli nato zasebne seje, ki pa niso imele kakšnega odziva v današnji dolgočasni Ljubljani. Radio za izseVence Belgrad, 30. januarja. AA. XI. prekooeeanska emisija kratkovalovne radijske postaje v Belgradu. V noči od 31. januarja na 1. februarja^ bo kratkovalovna radijska postaja v Belgradu v času med 1 in 2.15 uro izvedla svojo XI. prekoocean-sko emisijo, namenjeno našim izseljencem v deželah na drugi strani oceana. Pri prenosu bosta posredovali berlinski kratkovalovni radijski postaji DJP z valovno dolžino 25.43 m in 11850 kilo ciklov, usmerjena proti New Yorku ter DZC z valovno dolžino '29.15m, 10290 kilo cikli, usmerjena proti Buenos Airesu. V okviru te emisije bo govoril z našimi izseljenci minister Dimitrije Magaraševič. ZN odložila pritožbo romunskih Židov Bukarešta, 30. januarja. AA. Ves romunski tisk beleži z zadovoljstvom sklep Zveze narodov, s katerim je bila odklonjena zahtevana nujnost za spomenico Zidov iz Romunije »Univer-sul« ugotavlja, da pomeni ta sklep veliko zmago Romunije, ki jo je treba pripisati energični akciji zunanjega ministra Micesca. »Curentuk in »Tim-puk jirav tako v svojih poročilih iz Ženeve poudarjata uspeh romunskega zunanjega ministra. Belgrad. 30. januarja. AA. V prostorih mestnega odbora JRZ se je vršil danes dopoldne plenarni občni zbor mladinske JRZ Za predsednika mestnega odbora je bil izvoljen dijak Milivoje Či-kanovič. Z občnega zbora je bila odposlana po-zdravnn brzojavka predsedniku vlade in vodji JRZ dr. Milanu Stojadinoviču. Zagreb, 30. jan b. V Zagreb jo prišel poslanik Nepala v Londonu. Prišel je v spremstvu žene, vojnega atašeja in njegove soproge. Nastanil se je v hotelu »Esplanade«. Milijoni so čitali knjigo DOBRA ZEMLJA Milijoni so gledali film 0OBRA ZEP1LIA Milijone je navdušila PODRA ZEMLJA Ptiul Kuni - Lulse Ralner Danes ob II, 10. in 21-30 url. Najnovejši žurnal. — Rezervirajte vstopnice. Poravnajte siaroenmo i Novi grobovi + Gospod Tomaž Bitenc, nadučitelj v pokoju, je v 72. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice na Stari jioti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. + Gospa Beti Kopač, soproga ravnatelja Delavske zbornice v pokoju, je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage rajnke bo danes ob 4 jio poldne iz hiše žalosti Miklošičeva cesta 22 na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim našo iskreno sožalje! Legija Koroških borcev Predstavniki Zveze Iegionarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri jc včlanjena tudi nuša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Belgrada Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen jx>trebni tudi statistični jiodatki, pozivamo zadnjič vse reflek-tante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarja t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred škofijo 18-1 pismeno ali ustno ob delavnikih med 17—19. Glavni odbor ne more obveščati o tem vsakega poedinca Smutrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za 2 din. Popisovanje rcflciktnntov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938. Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave! Ljubljanska kronika Prvi telovadni nastop novoosnovanih fantovskih odsekov bo akademija ua Svečnico, 2. febr. v Frančiškanski dvorani. Spored: 1. Državna himna. 2. Živa slika. 3. Proste vaje deseto-rice. 4. Proste vnje mladenk za 1. 1938. 5. Talna telovadba. 6. Deklamacija. 7. Mladci: proste vaje za 1. 1938. 8. Govor g. župnika Cegnarja. 9. Člani: prosto vaje za 1. 1938. 10. članice: simbolične vajo »Na tujih tleh«. 11. Petje fantovskega odseka, 12. Naraščaj: proste vaje za 1938. 13. Bradlja. 14. Članice: »Slovenke smo«. 16. Zaključna skupina. Začetek ob 18 zvečer. Vstopnina: sedeži od 4 do 10 din, stojišča po 3 din. Podružnica hrvatskega kulturnega društva »Napreilak« v Ljubljani je imela svojo že udomačeno prireditev v soboto, dne 29. januarja. Prireditvi je prisostvoval poveljnik dravske divizije general Toniž, bana je zastopal načelnik finančnega gddelka g. dr. Filip Orel, prisoten Jc bil tudi žujian g. dr. Adlešič poleg številne slovenske in hrvatske publike. Umetniški del so izvedli gg. Sladoljev-Jolič Ante, Lupfta Friderik, gdč. Sonja Ivančič, Ne-vonka Perko, ga. Marta Osterc in ga. Liga Doroghi, ki jo je spremljal na klavirju g. prof. Mladen Po-zajič. Izredno zanimiv vokalno-pevski koncert bo v petek, dne 4. II. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu ko dela naših, jugoslovanskih, bolgarskih, čeških in ruskih skladateljev, ne manjka pa tudi slovenska narodna pesem, katero je za ta koncert priredil umetniški vodja Slovenskega vokalnega kvinteta g. Ljudevit Žepič. Sloves pevcev, ki so združeni v tej vokalno-komorni skupini je že dolgo vrsto let priznan in povsod, kjerkoli nastopajo, uživajo zaradi svojega dovršenega petja in umetniškega podavanja splošen ugled in sloves. Vstopnice od 30 din navzdol so že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Dve nesreči. Ljubljanski reševalni avtomobil je bil včeraj dopoldne [»klican na Drenikov vrh, kjer se je že v soboto ponesrečil na strmih poledenelih tleh 59 letni učitelj v pokoju g. Anton Vodopivec, ki na Drenikovein vrhu stanuje. Zlomil si je nogo. Z glavnega kolodvora pa je reševalni avtomobil prepeljal v bolnišnico 12 letnega železni carjevega sina Franca Kastelica s postaje Ortenek na progi Kočevje. Otrok je padel in dobil hude notranje poškodbe. Mariborski drobiž Maribor, 30. januarja. Občni zbor mariborskih upokojencev je bil v veliki dvorani Narodnega doma ter je bil zelo dobro obiskan. Namesto obolelega predsednika g. dr. Kronvogla je vodil zborovanje podpredsednik Matevž Vrbnjak ter je podal poročilo o delovanju v lanskem letu. Društvo je bilo zelo agilno. pa je doseglo lepe uspehe. Prof. Zmavc je jioročal o razmerju društva do drugih organizacij upokojencev ter se je sklenilo, da ohrani društvo tudi v bodoče svojo samostojnost. Pravilnik se spremeni z ozirom na naraščajoče število članstva, da se tajnik, blagajnik in pravni referent honorirajo. Tajniško in blagajniško poročilo sta podala Ogo-relec in Pušenjak. Članstvo je od 1. 1933 do 1937 poskočilo od 714 na 1945. Veliko pažnjo je posvečalo društvo jx>smrtnemu skladu, ki šteje 780 članov ter ima 26.000 din premoženja. Društvo si je prizadevalo, da bi doseglo zvišanje osebnih doki ad upokojencem, kakor so bile zvišane aktivnim uradnikom. Zal v tem jx>glcdu še ni uspelo. Doseglo pa je razne ugodnosti za člane pri zdravnikih, v lekarnah, krojačih, mesarjih, brivnicali itd. Volitev letos ni bilo ter se bodo vršile prihodnje leto. Občnega zbora so se udeležili delegati iz Celja, Ptuja, Slovenjega Gradca itd. Mariborski jadralni letalci so imeli danes v prostorih Glasbene Matice občni zbor mariliorske krajevne organizacije Aerokluba. Razmotrivala so se nekatera važna vprašanja. Obširneje pa bodo govorili o njih ter podali tudi izčrpna jioročila o delovanju v lanskem letu ua občnem zboru oblastne organizacije, ki bo dno 27. februarja. V rešilnem avtomobilu umrl. Včeraj zvečer so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico 68-letnega upokojenega železničarja Leopolda Košuto iz Koroške ceste 47. Komaj pa se jc avlo ustavil pred bolnišnico, je znčol Košuta umirati tor je umrl v avtomobilu. Od doma izginil. Kotlar Anton Divjak s Ptu-ske ceste 122 je prijavil policiji, da je izginil njegov 18 letni sin Ivan, ki se je učil za soboslikarja. Pustil je delo tor ga ni bilo več k mojstru in ne domov. Umrla je v Slovenski ulici soproga Irgovca in tovarnarja koles gospa Marija Ncger, stara 72 let. Naj počiva v iniru. Konj pod avtomobilom. Včeraj je jx>vozil velik tovorni avto ua ccsli skozi Slivnico konja posest- nice Potočnik Rože iz Rač. Žival jo obležala na mestu mrtva. Ko je skušal neki Pavalec avto ustaviti, ga je rabijatni šofer udaril z vso močjo po glavi ter je nato odbrzel s svojim avtomobilom Orožniki pa so mu že na sledu. Slovenski pevski zbor v Sarajeva obnovljen Lota 1933 so sarajevski Slovenci ustanovili svoj velik pevski zbor, ki je imel znatno uspeho na raznih prireditvah in reprezentancah. Večkrat je ta zbor gostoval tudi na deželi, zlasti pa je velik uspeh dosegel, ko je gostoval v slovenski naselbini v Kaknju. Ko pa so nekateri člani odšli in ko so nastala neka nesoglasja, se je ta zbor razšel. Konec leta 1935 je deiavsko kulturno društvo »Cankar« začelo 7. obnovitvijo tega zbora, ki ima že sedaj mnogo izvežbanih članov. Ti bodo v »šelier Sarajevu« (v prelepem Sarajevem, predstavljali slovensko pesem. Prvi sestanek obnovljenega zbora bo te dni. Za zborovodjo bo najbrž določen Slovenec g. Ilartman. Prvi reprezentativni nastop slovenskega sarajevskega zbora pa bo ob petletnici slovenskega delavskega kulturnega društva »Cankar«. Sarajevska „prerohinja" aretirana Južni kraji sc ponašajo z velikim številom »vedezevalk« in »prerokinj« ter celo »zdravnic«, ki na debolo sleparijo s spretnimi zvijačnimi lahkoverno občinstvo. Znano je, da je bila svojčas taka »prerokinja« Marija Sain, h kateri so hodili celo izobraženi ljudje. Zdaj pa je sarajevska policija razkrila njeno učenko, neko Janjo Lje-vakovo, ki so jo sarajevski policisti kar ob času, ko je »prerokovala«, aretirali. Bila je oblečena v črn plašč. Njeni številni klienti odločno zanikajo, da bi bila Ljevakova »navadna goljufivka«, ter trdijo vsi, da razpolaga z »nadnaravnimi« močmi, Janja ni niti stara niti grda ter je imela poprej, preden še ni bila »razsvetljena« in še ni imela svojega »vzvišenega« poslanstva, zveze s številnimi moškimi v Sarajevu. Ko so ji zaradi tega postala tla v Sarajevu vroča, je izginila iz Sarajeva v Belgrad, odkoder se je vrnila v Sarajevo kot »prerokinja«. Bila je v šoli pri še bolj izkušeni Mariji šainovi, ta pa je imola razne finančne transakcije z »nevidnimi bitji«, zaradi katerih je bila obsojena na večletno ječo. Janja sicer taji, da bi bila za svoje »zdravljenje« in >prcrokovan.je« koga izkoriščala, pač pa pravi, da so ljudje zahtevali od nje, naj laže, in ona jo lagala, zakar je prejemala nagrade. Njene znan. ke pripovedujejo, da je Janja zaslužila na mesec po 10.000 din. Zaradi tega je Janja postala celo ošabna in ni hotela sprejeti vsakogar. Janja so je zelo trndila, da hi z očmi premotila slehernega obiskovailca. Od tega napora so ji otekle oča in zatekla so ji tudi senca. Klienti trdijo, da je Janja vsakemu povedala takoj njegovo ime, čim je stopil v njeno »ordi-nacijako« sobo. To sicer Janji ni bilo težko, ker je poznala ves moški svet Sarajeva. Neki starejši musliman se ni dal prepričati, da, je Janja aretirana in morda še danes čaka pred njeno sobo, kdaj se vrne domov. Temu muslimanu jo Janja povedala jme njegovih sovražnikov, namreč nekega odvetnika in nekega profesorja. Tudi to Janji ni bilo težko! Znala je brati v usedku kave, v črtah roke in v potezah na čelu. Poskušala jc s telepatijo in z drugimi podobnimi čarovnijami Na vsak način je bila Janja dober in preprost psiholog, ki je pač razumela težave svojih klientov in jo iz tega kovala denar. Policija je tem primitivnim čarovnijam napravila zdaj konec. Davčni uradniki poneverili 200.000 din V mestu Beli cerkvi v Banatu je nastala no-va afera. Aretirani so bili trije uradniki davčnega urada, ki so osumljeni, da so prejemali od strank denar za davke, niso ga pa pravilno vknji-žili in ga pravilno odvajali, temveč ga uporabili zase. Doslej so trem aretiranim uradnikom dokazali, da so poneverili 200.000 din državnega de* narja oziroma denarja davkoplačevalcev. Železo je žrl na debelo V Virovitici so te dni vinski bratci sklenili nenavadno stavo. Sluga Vinko Lebinac je stavil s svojima tovarišema Stevom Peckom in Stevom Mačkom, da bo za liter vina pogoltnil 4 cm dolg sklep verige. Pecek je po sklenjeni stavi izvlekel tak sklep in ga vrgel Lebincu. Zbralo se je mnogo radovednežev, ki so opazovali, kako jo Lebinac sklep pogoltnil. Lebinac je nato pograbil za liter vina in ga izpil na dušek. Lebinac pravi, da bi za stavo pogoltnil še več takih železnih predmetov, če bi bilo treba, tudi svojo železno, uro. Zase zahteva naslov »kralj v goltanju železa«. Radio Programi Radio Llubllanat Ponedeljek, 31. Jan..- 12 Skladbo B. Smetane (plošče) — 15.40 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovenski šnunel kvartot — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Zastrupi jen Je (g dr. A. Brocolj) — 18.a0 M. Kavel: Dnini« in Kloc, sinfoniann suitn — 18.40 Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (g. prot'. F. Vodnik) — 19 Napovedi, poroBllu - 19-30 Nae. ura: O Ignjatu Pjordjiču — o priliki aooletniee rojstva (prof. Snlko Nazotifi) — 19.00 Znnimlvosti — 20 Iz operot. Sodelujeta: g. Drago Zupan in Radij, orkester — 21.10 Ploščo — 21.20 Pevski koncert gdč. Majde LovSetove, pri klavirju g. prof. M. Llpovšek — 22 Napovedi. poroMla —, 22.15 Prenos plesne glasbe lz restavracijo »Emona«. Drugi programii Ponedeljek 31. jan.: Ilelgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Moški kvartet., 20.30 Brnhinsove skladbe, 21.30 Lnlika glasba 21.20 Plesiin glasba - Dunaj: 18 55 Verdijeva opera «Alda«, 22.30 Pleann glasba - Uudimpešta: 20.111 Ftlh. koncert, 22.10 PločtSe, 23.00 Kvintet — llim-Bari: 17.15 Oltrnfiki kvartet. 21 WasrnerJovn opern .Brniško 7.1 m to* — Praga: 19.15 Vokalni kvartet - VarSneti: 22 SinTon. koncert - Sofija: 20 S-inatc, 20.45 Tenor. 21.15 Sinf. koncert, '.^.(fl T.nlika tn plesna glasba — Herlin: 19.10 Sekstet, 20 Zabavni koncert, 21 Komorni koncert — Havibuifi 1.10 Plesna glasba. 20.15 .itnz.bltn enfn«, 21.10 Nnr. glasba — Mttmikijvo: 10 15 Zabavna in ples. glasba — Strasbourg: 21.45 Prenos iz .Vizzo Primorske vesli V Italiji živi 600.000 Slovencev in Hrvatov Priznanje italijanskega diplomata Iz »Istre« posnemamo, da je pri italijanskem založništvu Bemporad izšla knjiga »Almanaco ita-liano« za leto 1938. Ta almanah izhaja sedaj že 43 let in je zadnje izdaje uredil Fumagalli. Almanah (po naše bi rekli koledar) uživa po vsej Italiji zaslužen ugled zaradi točnosti svojih navedb in znanstvenega značaja svojih prikazov. »Almanah« trdi, da je Italija po narodnosti skoraj popolnoma italijanska, ker je 97% prebivalstva italijanskega porekla. Slovencev in Hrvatov živi v Italiji komaj tiOO.OOO, medtem ko znaša število Nemcev na južnem Tirolskem okrog 230.000. To je prvič, dn je italijanska statistika sama priznala pravilno število slovenskega in hrvatskega prebivalstva, ki živi v mejah Italije. Ker so vse knjige strogo cenzurirane, je s tem prinešeu tudi dokaz, da se italijanske oblasti same strinjajo s temi številkami. — :»Popolo di Trieste« seveda skuša te trditve naknadno pobijati in priznava, da je pod Italijo samo še kakšnih 230.000 Slovanov, ki pa da so razpršeni po videmski, goriški, beneški, tržaški, puljski, reški in zadrski pokrajini, kar vse imenuje Julijska krajina. Pa Se tem priznanim Slovanom noče priznati slovanskega porekla, češ, mnogo jih je med njimi, ki izvirajo iz grških družin, drugi zopet so potomci Albancev. Pisatelju iu uredniku »Almanaco Italiano« se je treba zahvaliti, da je imel pogum povedati v 16. letu fašistične vlade polne resnico o Slovanih v Italiji, oblastem pa tudi, da so objavo teh resničnih navedb brez nadaljnjega pustile, da je izšla. »Slovenci in Hrvatje pod Italijo« Tako je naslov novi knjigi, ki jo je o Julijski krajini napisal dr. Lavo Čermelj. Je to temeljito delo o prebivalstvu Julijske krajine, nadalje Beneške Slovenije ter Zadra iu okolice. Pisatelj je nabral statistične podatke, ki jili do sedaj v tako strnjeni in smiselno zbrani obliki nismo imeli. Številke govore veličasten jezik. Človek, ki se trudi, da bi jim vlil živega življenja, tnora imeti veliko ljubezen do tvarine, ki jo obravnava. Julijska krajina, BeneSka Slovenija, Zadrska pokrajina, vsa ta lepa od Slovanov poseljena zemlja, je vredna največje ljubezni. Pisatelj je tvarino porazdelil v več poglavij, ki vsako obravnava po eno »prefekturo« posebej. Tudi Kanalska dolina, ki spada pod videmsko prefekturo, je bila menda prvič znanstveno statistično obdelana. Zelo poučna in za poznanje vprašanja potrebna je tudi zgoščena tabela o občcvalnem jeziku, kakor ga je pribila 1. 1921 uradna italijanska statistika. Knjigi je priložena tudi narodnostna karta o .Julijski krajini, ki spada v vsako slovensko hišo, da ne govorimo o naših društvih. Tudi prikaz literature o Julijski krajini, ki je na koncu knjige, je zlat vir znanja za vse tiste, ki se želijo poglobiti v življenje in usodo Julijske krajine. Knjiga in zemljevid sta priročnika, ki naj služita vsem predavateljem za podrobnostno poučno propagando, ki naj zajame vso Slovenijo in vso državo. Dva zanimiva procesa Iz tržaških listov smo izvedeli, da je bila v Trstu obravnava proti trem obtožencem, Guštiuu, Michelazziju in Horvatu, ki so bili obtoženi, da so zločinsko umorili Ivana in Lojzeta Ravbarja iz Vrhpolja. Sodna preiskava se je vlekla neznansko dolgo. Za obravnavo je vladalo neverjetno močno zanimanje in so radovedneži naravnost oblegali sodno dvorano, da bi slišali, kakšna bo obsodba proti imenovanim trem zločincem. Do pravdoreka pa ni prišlo, ker so zagovorniki na začudenje vseh prisotnih predlagali, naj se duševno stanje obtožencev zdrav, preišče. Toda sodni dvor je predlog odklonil in bo sodba prihodnjič. Na državni meji nad Ilirsko Bistrico je prišlo do razboritega spopada med tihotapci in italijansko obmejno stražo. Tihotapci so na stražo streljali in je financar Jožef Manca obležal mrtev. Drugi stražnik, Multuneddi, pa je dobil hude poškodbe. Oblasti so takoj začele obsežno preiskavo, ki je pokazala na nekega Vinka Barago kot glavnega krivca, na Ivana Bašo, Andreja Štembergerja in Ivana Štembergerja pa kot sokrivce. Kasneje je bil ob- tožen tudi še Franc Kruh. Vinko Buraga je pobegnil Čez mejo, ostale pa so oblasti zaprle in proti njim uvedle sodni postopek. Proces je bil te dni pred reško poroto in je bil Vinko Baraga v odsotnosti obsojen no smrt, Franc Kruh je bil obsojen na dosmrtno ječo, ostali trije pa so bili oproščeni, samo Ivan fetemberger je dobil 3 mesece, ker je brez potnega lista hodil čez mejo. Proti razsodbi je vložil priziv, ki je bil sprejet in je nova obravnava določena za dne 18. februarja. Nove žrtve granat Iz Kanala nam pišejo, da se je tamkaj zopet zgodila smrtna nesreča zaradi eksplozije stare granate, ki je ostala tamkaj še izza časov svetovne vojne. 2rtev nesreče je postal 40 letni Justin Bajt, Ki je imel od oblasti dovoljenje, da je iskal ostati ke orožja m municije po svojem okolišu Bajt pa najdene granate ni iskal, ampak jo jo skušal odpreti, da bi iz nje pobral smodnik. Pri tem na je granata počila in Bajta popolnoma raztrgala, da je bil pri priči mrtev. Bajta, ki je bil priljubljen moz, so ob veliki udeležbi ljudstva jiokopali. Hudo pa je poškodovala skoraj istega dne manjša granata Antona Braukovina iz Volčjega dola. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. Toda ostal bo verjetno pohabljen, ker je dobil hude poškodbe v križu in na levi roki. Iz Grgarja pri Gorici nam pišejo, da je granata raztrgala Franca Stergarja, starega 46 let, ki je priljubljen med vsemi okoličani. Hudo ranjenega so prepeljali v liolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nevarno poškodbe na roki ter po raznih delih telesa. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Pri znslišanju je izjavil, da ni brodil za starim orožjem in razstrelivom, marveč, da je kopal v svojem lastnem vrtu ter čisto slučajno zadel na granato, ki je takoj eksplodirala. Nesrečo od starega streliva se čedalje bolj množijo. A previdnost, s katero je treba s takšni-ni stvarmi ravnali, čedalje bolj pada. Ljudstvo bo oblastem hvaležno, Če bodo izdale ukrepe, s katerimi se bodo te vrste nesreče, ki pobirajo skoraj vsak dan večinoma mlade ljudi, vendar enkrat ustavile. Ranjena v pretepu Iz Hruščice nam poročajo, da sta se Lojze Rijavec, star 25 let, in Anton Baje, star 32 let, spopadla, ko sta bila nekoliko vinjena. Med pretepom sta drug drugemu prizadela težje poškodbe, tako da sla oba obležala v nezavesti. Pretep se je kakor običajno začel iz ničvrednih razlogov. Poslali so po rešilni voz, ki je oba pretepača prepeljal v goriško bolnišnico, kjer pravijo, da ju bodo kmalu postavili ua noge, nakar bosta prišla pred sodišče in bosta kaznovana z zaporom, ker so oblasti uvedlo dobro prakso, da pijane razgrajače iu pretepače hudo pritisnejo. Na ledu spodrsnil, padel in se do smrti pobil Iz Gorice poročajo, da se je smrtno ponesrečil znani Ivau Vižintin iz Štandreja. Peljal se je s tramvajem in ko je skočil iz njega, mu jo sjiodrv nilo na ledenih tleh ter je tako nesrečno padel, da je udaril z glavo po tleh in si razbil lobanjo ob kamnu, ki jo štrlel iz ceste. Pobrali so ga nezavestnega, loda že med potjo v bolnišnico je umrl. Ker se je tepci s policajem Rihard Pavšič (Pausig) jo bil aretiran in zaprt. Oblasti so na vprašanje, čemu je bil zaprt, odgovorile, da se je pretepal s policajem Ouelijem Emilom, ki je prijirl njegovega prijatelja. Pavšič se je zaradi tega silno razburil ter je hotel prijatelja osvoboditi. Posegel je vmes ler pri tem policaja razžalil, ki ga je hotel odgnati na stražnico, česar jia Pavšič ui hotel dopustiti in je začel stražnika z rokami iu nogami obdelavati. Na pomoč so prišli orožniki, ki so Pavšiča, okrog katerega se je nabralo veliko radovednežev, prijeli in odgnati v zapor. Za te vrste prestopke imajo italijanski zakoni zelo občutne kazni. V Krmilili ji;, so orožniki zaprli Friderika Minena, starega 20 let, ker je žalil policijske stražnike, pozneje pa, ko so ga orožniki porivali v celico. se jim je nokai časa uspešno protivil ter vse tri orožnike tudi lažje poškodoval. Drobne vesti iz Julijske krajine Za častnega kanonika goriškega kapitlja ie hil imenovan nekdanji profesor na goriškem bogoslovju dr. Andrej Pavlica. 10 mesecev zapora je dobil Andrej Drole, ker jo brez potnih listin hodil čez mejo v Jugoslavijo. Marija Mavec, iz Lokve pri Divači, je nn glasbenem konservatoriju v Buenos Airesu v Argentini napravili diplomski izpit iz glasbe in petja. V Lozici pri Vipavi je nenadno umrl daleč naokrog znuni posestnik Ldvard Zvannit. Naj v miru počiva. V postojnski bolnišnici je umrla Stanislava Robec iz Koč pri Slavinl v najlepši mladosti. Naj v miru počiva. Pri Ternelu je na Fratieovi španski fronti padel tržaški zdravnik dr. Bruno Bocuzzi. Ladjedelnica »Danuhius« na Roki jc odpustila 500 delavcev, ker nima dela. Širijo se govorice, da bo družba sploh propadla. V čistilnici petroleja (rafineriji) »Aquila« pri Trstu so na|)ovcdali znižanje delavskih plač, lako, da so izenačene s plačami drugih okoliških podjetij. Koroški Slovenci v preteklosti in sedanjosti Te dni je izšla v samozaložbi slovenske Prosvetne zveze v Celovcu drobna knjižica pod gornjim naslovom, v kateri je zbranega mnogo drago cenega gradiva iz življenja koroških Slovencev v najnovejši dobi Knjižica je pisana v nemščini in je izhajala v zadnjem četrtletju kot posebna nemška priloga »Koroškega Slovenca«; namenjena je sicer predvsem nemškemu delu prebivalstva v de želi, vendar pa bo gotovo zanimiva tudi za vse one Slovence, ki nn Koroško še niso popolnoma pozabili in ki zasledujejo težko borbo slovenskega naroda ua Koroškem za svoj obstanek in bodoč nost. Knjižica obsega 150 tiskanih strani navadnega formata in je razdeljena po vsebini na dva osnovna dela; na teoretično razmišljanje o vlogi materinega jezika pri kulturnem razvoju naroda in na praktični del, ki vsebuje precej doslej še manj poznanega ali tudi neobjavljenega gradiva. V naslednjem naj sledi kratek izvleček iz od stavka o »nameravani kulturni avtonomiji« kot primerek: »Na zborovanju na Gosposvetskem polju so 12. sept. 1920 obljubili Slovencem, da njihovega kulturnega razvoja na Koroškem ne bodo ovirali. To isto obljubo je pozneje ponovila deželna skupščina... Sestavljena je bila šolska komisija, ki naj bi proučila ta vprašanja in ta komisija je leta 1927 objavila osnutek za kulturno samoupravo Slovencev... Misel je bila gotovo dubra, toda neizvedljiva. Slovenski zastopniki so ravnali prav, če so niso spuščali v ta eksperiment. Zakonski osnutek je določal: Koroški Slovenci tvorijo javnopravno skupnost (slovensko narodno skupnost), ki sama upravlja svoje narodne in kulturne zadeve (S 1.). Član te narodne skupnosti postane, kdor sc javno k njej priznava (§ 3.). Kaj je hotel s tem osnulek doseči? Slovenci prebivajo v deželi strnjeno v približno 80 občinah in so tu domačini od preseljevanja narodov. Čemu naenkrat izločiti iz te skupne ljudske množice posebno slovensko narodno skupnost?... Tvorba slovenske narodne skupine ua podlagi vsakokratno izrecne izjave za Slovence ui sprejemljiva. Čemu delati razliko med Slovenci, ki se kot taki priznavajo, iu mod onimi, ki tega ne storijo?... Pred 50 loti bi se nihče ne bil protivil navedbi, da je tretjina koroškega prebivalstva slovenske narodnosti. Sedaj jia so vzidi namesto pojma narodnosti — rojstva — kot merilo besedo mišljenje in so odkrili, dn je (na Koroškem) od 400.000 duš samo še 25.000 Slovencev, torej žo daleč manj kot desetina. Časopisi... so ob zadnjem ljudskem štetju pisali, da koroški Slovenci Izumirajo, kot po priliki Indijanci v Kanadi. Toda Slovenci niso iz- .-m,, j rvrvuzr? F O T O A Povečavante Naslednji važni del povečevalnika je osvetljava, ki je lahko direktna ali indireklna. Za in-direktno osvetljavo morajo biti nameščene žarnice tako, da stojijo izven slikovnega kota objektiva in da je osvetljen negativ samo z razpršeno svetlobo, ki jo reflektira belo pobarvana stena povečeval nika, ležeča nasproti negativa. Izraba svetlobe je zato mnogo manjša kakor pri direktni osvetljavi, efekt pa sličen kakor pri razpršeni direktni osvetljavi, pri kateri pa je zlasti s kondenzorjem izrabljen občutno večji odstotek svetlobe. Indirektna osvetljava zaradi tega ni priporočljiva. Direktna osvetljava je zelo različna. Razlikovati moramo: direktno, usmerjeno svetlobo, ki jo dobivamo z dvojnim kondenzorjem in nematirano projekcijsko žarnico. Takšna svetloba je primerna za povečavanje zelo mehkih, celo medlih negativov in tehniško-znanstvenih negativov. Nekaj nasprotnega je direktna razpršena svetloba, primerna za povečavanje krepkih, doloma tudi trdih negativov. Dobimo jo, če vključimo med svetilo in negativ opalno steklo, pa tudi na sledeče načine: z dvojnim kondenzorjem in opalno žarnico, s polovico kondenzorja in opalno žarnico« ali pa z zaponira-liiin motnim steklom s kondenzorjem in projekcijsko žarnico. Vse navedene vrste vplivajo zelo različno na izid povečavo z ozirom na kontraste v sliki. Najidealnejši bi bil v tem oziru povečevalnik, ki bi združeval vse vrste osvetljav, da bi jih bilo možno izmenoma prilagoditi najrazličnejšim gradacijam negativov. Tetini idealu se je skušala lansko leto približati industrija s tem, da je zgradila povečevalnike, ki imajo izmenljivo osvetljevalno ohišje, različne žarnice in nudijo polog toga možnost, da jih uporabljamo ali z motnim steklom samim, v zvezi z dvojnim ali enojnim kondenzorjem, ali jia s kondenzorjem in opalno žarnico, kombinacija. ki se pri povečavanju nialoslikovnih formatov največ in z najboljšim uspehom uporablja, Povečave s kondenzorjem so v obrisih in barvnih odtenkih trde ter je uporabljati zaradi tega takšno osvetljavo le pri povečavanju majhnih formatov in medlih ali mehkih negativov, direktna razpršena svetloba pa dela mehko ter je s pridom uporabna lc pri povečavanju majhnih formatov pa MATER samo v slučaju, če niso povečave preobsežne. Različne kombinacije s kondenzorjem, motnim steklom, projekcijsko žarnico in opalno žarnico, kakor smo jih navedli, nudijo seveda še večjo možnost prilagoditve značaju negativov, ki jih pove-čavamo, sporedno s tem pa tudi možnost večje izbire papirjev za povečavanje. Amaterskim nalogam je skoraj popolnoma dorastel povečevalnik, ki je opremljen z dvojnim kondenzorjem in opalno žarnico. Večina povečevalnikov je opremljena s 100-vatnimi žarnicami, ki pa omejujejo uporabo aparatov le na zelo občutljive bromnosrebrne papirje, dočim je mogoče povečavati na klorbromnosrebrne papirje samo z zelo dolgotrajnimi ekspozicijami. So pa tudi žarnice z mnogo večjo svetilnostjo, ki omogoča uporabo manj občutljivih papirjev pri zelo kratkih ekspozicijah, zahtevajo pa posebno osvetljevalno ohišje z zelo dobro prezračevalno napravo. Takšna žarnica ima n. pr. pri napetosti 110 voltov približno 12 krat večjo svetilnost kakor 75-vatna opalna žarnica. Zaradi popolnosti moramo omeniti še najnovejši izum, ki omogoča brez menjave žarnic, kon-denzorjev in opalnega stekla izpreminjati osvetljavo v mehko ali trdo. Je to posebna optična naprava, ki se namesti v posebnem nastavku v ohišje med žarnico in kondenzor. Če hočemo dobiti trdo svetlobo, vložimo v nastavek kovinsko ploščo, ki ima v sredini luknjo s premerom 2 cm, in sicer tako, da leži tesno poti žarnico, za mehko, razpršeno svetlobo pa zamenjamo kovinsko zaslonko s stekleno ploščo, ki je pokrita v sredini z malira-nim rastrom. Če imamo takšno napravo, uporabljamo lahko za povečavanje negativov različne trdote papir iste gradacije — če ne sega značaj negativa v ekstreine, pa naj bo to glode medlosti ali kotrastov. Čas osvetlitve je pri uporabi loti zaslonk približno dvakrat daljši. Za prakso Ustanavljanje ostrine ni težko, kajti snemani objekt — negativ leži ves na eni sami ravnini ler nimamo opravka s predmeti, ki hI ležali v različnih razdaljah od objektiva, kakor |e lo primer pri snemanju. Nekoliko težje je ustanavljanje pri gostih negativih in pri zelo velikih povečavah. V obeh primerili je proirirana svetloba tako šibka, da je zolo težko z gotovostjo presoditi, ali je slika ostra ali ne. V takšnih primerih določimo ostrino samo približno, odstranimo nato negativ tz okvirja in vložimo vanj negativ, ki ima na beli podlagi nekaj črnih črt — n. pr. obe prekotnici, napravljeni s tušem na neosvetljeno in ustaljeno ploščo ali film. Na projekcijski deski dobimo na taksen način zelo svetlo in razločno sliko črt tor lahko z vso gotovostjo in brez muke ustanovimo povečavo nn optimalno ostrino. Ko smo to napravili, vložimo nazaj v okvir negativ, ki ga povc-čavamo. Ostrina slike je ustanovljena. Kdor ima povečevalnik s samoglbnim ustanavljanjem ostrine in če deluje aparat brezhibno, je te skrbi seveda rešen. Izrez povečave določimo vsaj v grobem žo na kopiji, v podrobnostih pa prt povečavanju. To opravimo najbolje na Čistom, belem papirju, pritrjenem na projekcijski deski, ki ga pred osvetlitvijo zamenjamo s svetločutnim papirjem. Lahko pa napravimo to ludi kar na svetločutnem papirju, če vstavimo pred objektiv ali pri manj občutljivih papirjih oranžni filter, s kakršnimi so tovarniško izdelani aparati večinoma že ojirent-Ijeni. škarje pravijo amaterji pripravi, ki ima slič-no nalogo, kakor jo imajo uredniške škarje: kar je odvlšnega, enostavno odrožejo. To je zolo enostavna priprava, ki jo je lažje napraviti kakor opisati: iz črnega kartona izrežomo okvir, ki ima obliko kvadrata in kakor ravnilo široke stranice. Ta okvir razpolovimo na dveh ogliščih, ki ležitn drug drugemu nasproti, in dobimo na ta način dva dela, ki oklepata s svojima stranicama pravi kot. Z dobljenima deloma lahko uokvirimo slike v poljubnem formatu, odrežeino oziroma pokrijemo z njima dole sliko, ki so odveč, in določimo na takšen način najugodnejši izrez, v katerem slika najbolje učinkuje. Določanje pravilne osvetlitve je pri povečavanju najtežjo opravilo. Pri vsem svetločutnem tvorivu je namreč ekspozicljska toleranca tem manjša, čim večja jo občutljivost tvoriva. Povsem naravno je torej, da je določanje pravilne osvetlitve neprimerno težje pri povečavanju nn hudo občutljive bromnosrebrne papirje, kakor pri kopiranju na šibko občutljive papirje. Poleg tega je prt lom šc polno drugih faktorjev, ki Imajo tudi važno vlogo in gotovost presoje otežkočajo: zna- umrli. Samo iola jim jc ubila zdravo in naravno narodno »avetl... (Po osnutku kulturne avtonomije) bi staro šolo ostale. Slovenci so morali svoječasno pri njih gradnji prispevati svoj delež, sedaj pa bi si morali graditi nove šolo, pa četudi bi stare ostale prazne. Kaj bi k temu rekle prebivalstvo, ki je po pravici za finančna bremen« hudo občutljivo in to tudi mora biti, če se noče gospodarsko uničiti. Dajatve za šolo so v deželi žo itak težko breme, ali nuj bi se v slovenskem dolu potom šc podvojile?... Dr. Veiter meni (v svoji knjigi >Die Slovenen iti Karnten«): '■Bilo bt boljše, če bi bili Nemci uveljavili ta zakon tudi proti volji Slovencev. V resnici bi bila to rešitev, ki hi bila nemško večino v deželi postavila pred svetom v posebno ugodno luč.< Toda zaenkrat ne gre za svet, ki k stroškom preureditve ničesar no prispeva, temveč gre predvsem za davkoplačevalce v deželi. Če naj hi se stvar dostojno izvedla, in sicer tako, kot je to zamišljal olic. osnutek,p otem bi potrebovnli v deželi (>0 novih šoltkih z(irndb, ki bi tlale okroglo po SO.OOO HUnnov, torej skupaj f> milijonov iilinpor (45 mil i j. din); potem hi potrebovali kakih 100 »lovemkih učitelji v s skupno letno pluto 100.000 šilingov; in vse lo naj bi nosil slovanski kmeti' Kajti nemška gospoda, trgovci in uradniki za vse to ne bi ničesar plačevali. Ali je mogoče za kaj takega prevzeti odgovornost? .., Cela zadeva pa je postala končno neizvedljiva, ker je veloneniška stranka G. aprila 1030 sklenila, da se bo uprla vsaki obravnavi o kulturni avtonomiji, dočim je Landbund že lota 1027 na zborovanju v Velikovcu zavzel odklonilno stališče. Tako smo jirišli zopet do točke, kjer se vsako boljše razumevanje prisiljeno umakne strankarstvu.« (Knjižica stane mehko vezana 25 din in se dobi v vseh večjih knjigarnah, lahko se pa naročn tudi neposredno pri založnici: Slovenska prosvetnn zveza, Klagcnfurt, Vlktringerrlng 20.) „Mladi Korotan" zaplenjen Slovenska prosvetna zveza v Celovcu jc nameravala začeti 7. izdajanjem slovenskega mladinskega lista, ki naj bi služil razvedrilu iu pouku slovenske šolske mladine na Koroškem. Kakor poznamo, je ta mladina v duhovnem pogledu silno zapuščena, saj nikjer ne more priti do čtiva v materinem jeziku, zato tudi njen duševni razvoj olo-peva Da bi ae odpomoglo tej duhovni bodi slovenske mladine, je Prosvetna zveza v Celovcu z velikimi materlalnimiž rlvami tvegala |>oskus izdajanja mladinskega lista. Prva številkn bi morala iziti še pred Božičem, toda bila je v celoti zaplenjena takoj po nalisnjenju. Vsi dosedanji protesti so bili brez uspeha, čeprav oblasti ne vedo navesti nobenega razloga, čemu je bil list zaplenjen, kajti vsebina je bila namenjena za otroke in jo bila lomu primerno popolnoma nedolžna, po večini pripovedništvo O stvari bo Ireha ponovno sprogo-I vnriti, ko se bo zadeva pojasnila. Vsekakor pa da misliti že samo dejstvo, da se zavlačuje s pojasnili že skoraj dva meseca. Za list pač upoštevanja vredna doba! Drobne vesti s Koroškega V Avstriji ss pripravlja zakon za tujce. Zaenkrat je v osnutku postavljena določba, da bi se moral vsak tujec zglasili pri politični oblasti po preteku trimesečnega bivanja v Avstriji in za vsu-ko nadaljnje tromesočje ponovno zaprosili za dovoljenje o bivanju. Avstrijskim ioozemcem se torej obetajo prav prijetni Časi. Občinsko predslojnlitvo v Rt. Ilju nad Dravo je prejiovedalo sredi zmie kurjenje v Lederhasovi dvorani. Češ, dn dimnik ne ustreza varnostnim predpisom. Zanimiva je okolnost, da jo občina ugotovila to šele sedaj, ko se vrši v dvorani slovenski kuharski tečaj, medtem ko ni bilo nobenih ovir za kurjavo tedaj, ko je imel »Heinialkrels« v • dvorani svoje «eovnli za izpopolnitev svojega znanja. Saj je še svetovni mojster AHais podvržen vsakoletnemu treningu [>od vodstvom inozemskega trenerja. Opozarjamo naše vodilne funkcionar-^ je, da so v tem pogledu na napačni poti 111 da znanje naših alpskih tekmovalcev ne bo šlo naprej brez trenerja, ki nc bo boljše vozil od naših Zakaj propaganda zimskega športa in pa vzgoja alpskih tekmovalcev sta dve zelo, zelo različni stvari. Toliko z.a enkrat. V polemiko se ne liom spuščal, ker nimam zanjo časa in še za ta članek me je »vzdignilo« le, ker vidim, da morajo naši tekmovalci junaško molčati, čeprav vse nepravilnosti občutijo na svoji koži. Kongsberg -visoka šola za skoke Kaj pravijo Švedi o tem? Švedi so pos'.ali nekaj svojih skakalcev v Kongsbcrg, v domovino Ruuda, kjer je visoka šola norveške skakalne elite. »Severni Davos«, kakor naziva jo nekateri Kongsbcrg, ima 8000 prebivalcev in jc po svoji površini največje mesto Skandinavije. Leži 12 km v vzhodno-zapadni ter 10 km v severno-južni smeri, tore j ima vsega skupaj 66 km'. Tu bi sc dala prav dobro izpeljati 50 kilometrska proga v mestnem ozemlju«. Mesto je staro 314. let in ima samo eno tovarno, in sicer za lopove. Ležišča za srebro dajejo letno 12 ton čistega srebra in dajejo prebivalcem Kongsberga vseh slojev, vključno skakalcem, dolo in kruh Mesto leži dve uri z vlakom od Oslo, leži 150 m nad morjem in 40 km južno od Oslo Leži v kotlini, obdano krog in krog s hribi, visokimi 1000 do 1400 m Zima traja tam od oktobra do aprila. Krajevni športni klub, ki bo kmalu obhajal 40 letnico svojega obstoja, ima šest sekcij: Schmelting proti Benu Foordu stvo Norveške v alpski kombinaciji. Prvo nedeljo po holmenliolmskili tekmah pa priredijo velike mednarodne skukulne tekme in je to največji smučarski praznik Kongsbcržanov. V tuj-skoprometnem oziru Kongsbcrg še prav malo pomeni, kuj ti tu,m še nimajo sodobnih hotelov. Švedi navdušeni pripovedujejo o kongsberških skakalcih in jim zlasti imponiru njihovo veselje do treninga. Ii se namreč v načinu treninga usposabljajo za rezultate, ki jih dosegajo. S spontanim veseljem in z neprisiljeno zabavo absolvirajo svoje, sicer zelo resne treninge. Od jutra do večeru je potno zabave Ln zdravili do v Upov, razna zabavna tekmovanja, rušenje vseh mogočih rekordov, to so tipični znaki za trening Kongsbcržanov. Dolge hoje po rokah (v ročni stoji), skakanje na glavo s tribune v globok sneg, to so stvari, s katerimi običajno zaključujejo svoj trening skakalci 1 n njih ni onega strahu, odnosno resnosti pred nastopom, kakor to vidimo pri drugih narodih Pri tem ne smemo prezreti njihove velike sposobnosti pri telovadnih vajah. V poletju je Ruudova koča gori v hribih prava vezbalnica. Nogomet in igrišča za tenis, plavalni bazen, telovadno orodje in drugih naprav zu skoke se redno poslužujejo. Zlasti stu telovadba na orodju in skoki v vodo najboljša za letni trening skakalcev ker zahtevata potreben občutek za ravnovesje gibanje, stil itd., skratka po naziraniu Švedov tiči tu skrivnost kongsberške smučarske akrobatike. Švedom manjkata namreč dve stvari- hitra vzravnava (s predklonom seveda) pri odskoku z mosta in hitra vzravnava telesa neposredno po doskoku, kar oboje jc tipično^ za kongsberške skakalce in kar moremo doseči z vsestransko gimnastiko. Potem pa hočejo Švedi preširoko držo smuči (v zraku) odpraviti in se čim bolj približati »kongsberškemu stilu«, to je ozka drža, in to tem bolj, ker je Birger Rund menda sam s skrbjo ugotovil, da Švedi, kar se dolžin tiče, nič nc zaostajajo za Norvežani. Mariborski šport Nadaljevanje tekmovanja za Maverjev pokal Maribor, 30. jan. Danes se je na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti odigralo tretje ko'.o tekmovanja za Maverjev pokal, ki ga je obiskalo ob prekrasnem vremenu okrog 400 gledalcev. Kot prvi por sta nastopila MARIBOR - SLAVIJA (Pobrežje) ":2 (1:1). Tekma je bila prav zanimiva in odigrana v živahnem tempu. Slavijo so je navzlic porazu zelo dobro poslavlla in ugodno presenetila Igralci niso pokazali samo požrtvovalnosti, temveč tudi dobro in pametno igro in so se krepko branili pred Mariborovimi napadi, Zaradi napake vratarja M. sc jim jc v 27 minuti tudi P™reči.o po Rožmarinu priti do vodi nega pola. Dve mini ti zatem je to pot mnogo bolje igrajoči llovor izkoristil ugodno priložnost in zvišal na .2:1. v 35 minuti je Iii! uspešen Dušan. Doseženi rezultat 3:1 se navzlic naporom Maribora ni spremenil do konca prvega polčasa. V drugi polovici igre jc moral Knr t zaradi svoje vročekrvnosti zapustiti igrišče in MaritKir ic 1-ral le z desetimi igralci. V 14. minuti jo bil spet uspešen Miloš, l udi Slavija jc izvedla vce napadov in jc zlasti dobro igro pokazal srednji krilce Berlet, ki jc stalno zalagal svoj napad z uporabnimi žogami. V 30 minuti d.klirn sodnik zaradi foula vratarja enajstmetrovko proti Mariboru. ki jo llardinka spremeni v gv>.mdosezc rczultot 4:2. V 41. minuti znbne spet Miloš go 111 postavi končno stanje 5:2 za Maribor. Zelo dober e bil tokrat Kirbiš. ki pa jc tudi pri obeli »Iranskih igralcih našel dobro partnerje Napad je mnogo delal in tudi streljal dosti, le na polju izgublja še mnogo dragocenega časa z. ncjiotreb-nimi kombinacijami na kratke pasove. Resno, taktično in situacijsko treniranje na igrišču bi mnogo koristilo Obrambna trojica ni bila preveč si-Mirnn. Pri Slaviji so se izkazali Berlck, lo-mažič? Dražbaher in llardinka, ki pa se mora odvaditi govorjenja, ker s tem le ncrvira svoje soigralce. Sodil je g. Dergnnt. . ŽELEZNIČAR - RAPID 1:1 (0:1). ' Tudi za to tekmo je bilo veliko zanimanje. Oba kluba sta se očividno dobro pripravila ter sta vzdržala precej oster tempo igre do konca. Železničarji so spopolnili svoje moštvo s 1 avti-nom, Konjakom, Frangešom in hferlom, ki so bili obenem tudi najmočnejši stebri moštva, f o-sebno Frangeš je bil neumoren, dočim je bil Pavlin skrbno krit in ni mogel priti do ciste situacijo. Odličen jc bil tudi vratar, V Rapidovem moštvu sc jc odlikoval Krajner, ki jc bil nosilec večine napadov in tudi strelec na go! Nedvomno je bil eden najboljših igralcev na terenu Ka-pidov vratar, ki je v odličnem stilu ubranil celo vrsto težkih strelov, od katerih so ze dva računali kot uspešna. Krilska vrsta se jc tudi potru dila in je svoje težko delo dobro opravita, v splošnem jc bila igra prcccj odprta le v drugem polčasu Železničarji so imeli skoraj jiol ure iz- Hamburg, 30. jan. c. Nemški bivši svetovni mojster Schmelling je danes sijajno premagal južnoafriškega prvaka Bcna Foorda. Borba je trajala precej dolgo (dvanajst krogov) in se je Afrikane« zelo dobro držal. Navzočih je bilo 25.000 gledalcev z odličniki narodne socialistične stranke na čelu. razito premoč. Rezultat v glavnem ustreza poteku igre, čeprav bi Železničar le z mulo sreče lahko zmagal. Stanje tekmovanja po zaključku prve jMilovico je sledeče: 1. Maribor 3 2 10 13:7 5 2. Rapid 3 1 2 0 5:3 4 3. Železničar 3 111 15:8 3 4 Slavija 3 0 0 3 3:18 0 Vreme je bilo prirediteljem izredno naklonjeno. ludi igrišče je bilo v brezhibnem stanju. Brez dvoma bo tudi druga polovica tekmovanja nudila dober šport ter še dvignila zanimanje občinstva. Celjski šport Celje, dne 30. januarja. Olimp : Hrastnik 2:3 (1:1). V prijateljski nogometni tekmi je danes Hrastnik zasiuženo zmagah. Pri Olimpu je zopet nastopil Čater. S fo igro se je začela letošnja nogometna sezona v Celju, lasi se igralcem jiozna nekoliko zimsko spanje, fodil je g. Hobacher objektivno. Table tenis. — Olimp : Jugoslavija. Dane« dopoldne je celjska J. odigrala revanžno tekmo. V prvi tekmi je J. že zmagala z 11:5, danes pa je zmagala še z 8:1. Končno stanje 19:9 za Jugoslavijo. BSK : Slavita (Sarajevo) ii: 0 (5 : 0) Belsrad, 30. jan. m. Danes je Slavija iz Sarajeva do/.ivela pravo katastrofo. Pred 3000 gledalci je naletela na razjioložene igralce BSK, ki so se jim skoraj vse akcije posrečile. BSK črle so danes funkcionirale kot ura. V njegovem moštvu ni bilo slabega mesta. Od začetka do konca so vsi igralci delali izredno dobro in požrtvovalno in niti proti koncu igre, ko jim je bila že zagotovljena velika zmaga, niso prav nič j>opustili. Obramba BSK je že v kali zatrla vse napade nasprotnika, napad pa je izkoristil vsako jvozirijo za streljanje na gol. Slavija ni imela tako jiodrejene vloge na igrišču, kakor kaže rezultat. Vso igro je obdržala odprto in se borila energično ter je zares napravila najboljši vtis. Krivda za lako velik poraz gre predvsem njenemu napadu, ki sploh ni streljal na gol. le deloma pa njenemu vratarju, ki bi lahko nekatere strele ubranil. Napad BSK je popolnoma pravilno izkoristil blatni teren in jc neprestano pošiljal žoge proti golu Slavije, ki so bili zaradi spolzke žoge težko ubranljivi. Slavija pa je v teku cele igre le štirikrat poslala žogo v BSK vrata. Ce bi napad Slavije pogosteje sreljal, je verjetno, da bi kakšna žoga vratarju ušla v gol. Zmaga BSK jo bila zaslužena, saj je bil BSK v vsakem oziru bolj ši, zlasti pa nenadkriljiv v 6trelih na gol. Gradranski: Hajduk i : 0 (t: 0) Split. 30. jan. 111. Za današnjo jiolfinalno tekmo za zimski pokal je vladalo veliko zanimanje. 3000 gledalcev na igrišču Hajduka je burno navijalo za svoje. Vendar danes Hajduk ni imel sreče. Nešteto njegovih akcij ni našlo realizalorja pred golom, dasiravno je bil Hajduk v prvem jiolčasu enakovreden nasprotnik. 70% drugega polčasa pa je pripadalo Gradjanskemu. Vratar Glaser Gradjanskega je imel danes srečen dan. Edini gol je padel v 28. minuti prvega polčasa, ki ga je zabil Gradjanski. Prihodnjo nedeljo se tekme za zimski pokal nadaljujejo. BSK gostuje v Sarajevu in se bo verjetno plasiral za finalno borbo, medtem ko igra Hajduk z Gradjanskim v Zagrebu. Verjetno je. da bosta finalno tekmo igrala Gradjanski in BSK. Borovo. 30. jan. m. Bafa (Borovo) : Jugoslavija (Belgrad) 2:1 (1:1). Jugoslavija je daneo popolnoma nepričakovano izgubila proti SK Bafi. Zagreb, 30. jan. m. Hašk : Železničar 2 :1 (1:1). Split, 30. jan. b. V Splitu je bila danes tekma med Gradjanskim iz Zagreba in domačim Hajdukom. Zmagal je Gradjanski z izidom 1:0. Gledalcev 2500. Sodil je g. Rakič iz Sarajeva dobro Občni zbor SK Železničarja Maribor, 30. jan. Eden največjih in najmarljivejših mariborskih športnih klubov — SK Železničar — je imel snoči v svojih prostorih ob Tržaški cesti letni redni občni zbor, na katerem je bil podan obračun o dolu v pretočenem letu. Vodil pa je predsednik g. 1'rnn, ki je jiodal v kratkih obrisih sliko klubovoga razvoja v minili poslovni dobi. Zelo izčrpno je potem poročal agilni tajnik Fišer. Klub šteje 1022 članov ,od tega 182 junior-jev. Najštevilnejše jc članstvo v želczničarskih delavnicah, stalno se pa veča na kolodvoru. Seveda pretežna večina tega članstva ne sodeluje aktivno v športu. Aktivnih članov je samo 189, od tega 105 pri lahkoatletski sekciji, poleg tega pa se aktivno udeležuje še 180 juniorjev. O nogometu je poročal nato zn staro moštvo Stara-šina, za mladino pa Jenko. Uspehi so bili zelo lepi. I moštvo je odigralo lani 33 tekem s skupno gol-difercnco 118:71. Rezerva je igrala 10 tekem, od teli je 8 dobila, 2 izgubila. 1. mladina je igrala 25, H. mladina pa dvakrat. O delovanju tenis-sekcije je poda', poročilo p. Mazi. Sekcija se zelo lepo razvija, število članstva se je dvignilo na 44. Z znižanjem članarine in prispevkov je sekcija veliko storila za popularizacijo teniškega športa. Za šahovsko sekcijo je poročal gospod Knehtl. Ta sekcija je bila ena najagilnej-šili šahovskih skupin v Mariboru. Udeleževala se je vseh večjih turnirjev in prireditev teT jc povsod vidno nastopala. V klubskem prvenstvu Mariboru ima drugo me^to. Za zimskosjiortno sekcijo je poročal g Herič. Delo te sekcije so ovirale slabe snežne razmere. Kolesarska sekcija, za katero je poročal g. Glavič, se je lani krepko udejstvovala ter beleži ogromen napredek. Njen član Rozman sc je udeležil mednarodne dirke Belgrad—Sofija ter je dosegel prvo mesto. — G Starnšina je nato poročal za lalikoatletsko sekcijo Priredila ie lani 8 lahkoatletskih nastopov. Poročilo gospod a r I a je podal g. Jenko Premoženje kiti ba sc ceni na 2S3.832 din. Blaga jniško poročilo blagajnika g. Podpečana izkazuje okoli četrt milijona din prometa. Med izdatki za sekcije je bila najdražja no-rometna, za katero je klub izdal 68.185 din, dohodkov pa je prinesla klubu 53297 din. Predsednik s. Uran je nato omenjal, da obhaja tajnik Fišer. ki je duša vsega kluba, 10 letnico svojega klubskega dela Izvoljen je bil soglasno za častnega člana. Sledile so volitve Za predsednika ie bil izvoljen spet g. Uren, zn 1 podpredsednika Toštl, za H podpredsednika Drnškovič, zn I. tajnika Fišer, za H. tajnika t of, zn T. blnsajnika Podpečan. za II. blagajnika Ka-dcj. za T. gospodarja llorjak. za II gospodarja Dolinšek: odborniki pa so: Mozetič, Hiibl, Ver as, Veselko. T.ovrec. Rnlcer. Vodic sekcij: nogomet Marusig in Vogrinc, lahka atletika Podnečan, šahovska Knehtl, zimski siport Pirnat in Herič, kolesarska Glavič in Stcinbiicliler. Revizorji so: Prebil. Pregelj. Bačnik lože in Blažič. V razsodišču so: inž. Vidic, dr. Korenčan, inž. Završnik, inž. Dcbevc in kavarnar Majcen. Kongsberški mojstri Elita kongsberških smučarjev ima 40 ska-kalcev-mojstrov, 10 dolgoprogašev in 15 mojstrov za slalom Birger Ruud (dvakratni olimpijski z.magovalcc, večkratni svetovni prvak), Sig-mund Ruud (enkrat drugoplasirani olimpijec), Hans Beok (enkrat drugoplasirani olimpijec, dvakrat bolmenliolnski zmagovalec), Arno.U Kongsgaard (olimpijec v Ga-Pa za najdaljši skok v Norveški brez padca 90.5 m), Hilmer Mvhra (aspirant za zmagovalca v Lahti), As-bjčirn Ruud (jnniorski prvak v Stockbo mu leta 1937). Arne Ulland (jnnior), Olav Ulland (je skočil v Italiji 103 111 s padcem!), Odd Jansen, Sannengren, Kolbiorn (šele 13 let star tn ze fc- , nomenalen skakalec), prav tako Vidar Hansen in še drugi. Kakšne so športne naprave in športno življenje? Kongsberški športni klub poseduje, tri skakalnice. Najnovejša in najlepša ie takozvana »Hannibal-skakalnica« (naravna skakalnica, ki jo je zgradil Birger Ruud). Ta se nahaja eno uro od središča mesta in leži 300 m nad morjem, pa^ je še vedno na mestnem ozemlju. V bližin. sPe nahaja teren za slalom: je 400 m dolg m ima 2W m višinske razlike Proga za smuk jc dolga 3.5 km in ima 500 do 600 m višinske razlike. I u bo priredi! klub v mesecu marcu prvo prve-n- Zahtevajte povsod nas list! V globoki žalosti sporočamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, gospa Beti Kopač soproga ravnatelja Delavske zbornice v pok. dne 30. januarja 1938 po kratki in težki bolezni mirno v Go-spodu zasgala^ 1k) v ponedeljek, dne 31. ja- nuar a ®938 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 22, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1938. ŽALUJOČI SOPROG KOPAČ IN OSTALO SORODSTVO Umrl nam je naš ljubljeni brat, svak, stric in bratranec, gospod Bitenc Tomaž nadučitelj v pokoju po kratki mučni bolezni, v 72. letu svoje starosti, previden s <0la Pogreb'nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 31. januarja 1938 ob 4 popoldne, izpred mrliške veze Stara pot st. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1938. ŽALUJOČA RODBINA STUPICA