n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 m Za Ne«y York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J »■iiii -iijadBy NARODA Ustislovenskih delavcev v Ameriki« Tke largest Slovenian Daily in the United States. □ I »surd every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers. si TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 63. — ŠTEV. 63. Entered as Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at Now York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 16, 1932. — SREDA, 16. MARCA 1932 VOLUME X£XX. — LETNIK CTXX ZBIRANJE RUSKIH ČET OB MANDŽURSK1 MEJ JAPONCI PRAVIJO, DA RABIJO BOLJŠEVIKI USSURI-ŽELEZNICO SAMO ZA VOJAŠKE TRANSPORTE Na mandžursko mejo so dospela močna boljševiška ojačenja. General Ma namerava uvesti kazensko ekspedicijo proti vstašem v Mandžuriji. — Japonski notranji minister je odstopil. — Amerika noče priznati nove mandžurske države in sicer zato ne, ker je bila njena vlada s silo vzpo-. stavljena. Mokrači prerokujejo konec prohibicije VOJNA PROTI DEPRESIJI Zaposlenost napreduje. Ford je vzel 500 novih delavcev. — Nad 200 tisoč ljudi je dobilo delo. TOKIO, Japonsko, I 6. marca. — Iz precej za-1 New York, N. Y , 15. marca. — nesljivega vira se je izvedelo o vojaških delavno- Zaposlevanje delavcev stal a o na-stih in sovjetskih pripravah ob mandžurski meii. i hl sklll>no ije bil ravnatelj National Sterl Company K. T. (ieir imenovan za predsednika kampa-nje v vojni proti depresiji za dr- General Ma je vojni minister v novi mandžurski vladi. neod visru FOKIO, Japonsko, 15. marca. — Japonski notranji minister Tokugoro Nakahaši je danes izročil ministrskemu predsedniku Inukaju svojo re-signacijo. Japonci so mu zelo zamerili, ker ni odstopil že 8. januarja, ko je bil vprizorjen atentat na cesarja Hirohita. Njegov odstop je bil takorekoč izsiljen, kajti japonski kabinet mora utrditi svoje stališče napram napadom opozicije v parlamentu, ki se bo sestal dne 1 8. marca k posebnemu zasedanju. Nakahašijev naslednik bo-najbrž postal sedanji justični minister Kisaburo Suzuki. WASHINGTON, D. C., 1 5. marca. — Prvi jasni dokaz "Stimsonove doktrine" je bil podan, ko je državni department sprejel prošnjo za priznanje nove države Mandžurije pod imenom Ankuo, katere vladar je po japonski zaslugi bivši kitajski cisar Henry Pu yi. Državni department se ne ozira na to prošnjo. Četudi državni department o tej zadevi ni podal nikake izjave in ni niti uradno priznal, da je prišla kaka prošnja od mandžurske vlade, je vendar znano, da Združene države nove vlade ne bodo priznale. Pred več kot dvema mesecema je državni tajnik Henry L. Stimson posvaril Japonsko, da Združene države r.e bodo priznale v Aziji nikake izpre-membe, ki je pridobljena s silo. Pozneje je Lijja narodov potrdila to načelo. depresiji. V Elizabeth. X. J., so razna društva priredila parado v znamenje, da so se pridružila kampanji najti milijon služb za milijon ljudi. V Detroit. Mich., in Huntington. \V. Ya.. so aeroplaiii metali oklic«' za to kampanjo. tri mesece na Celi asi o vaško v svr-j ha. ozdravljenja. Y nekaj tednih bo odpotoval. | To je sedaj prvikrat, da bo T ročki smel iz Turčije, odkar je bil izgnan iz Iiu.sije, pred tremi leti. Pa tudi sedaj je zahtevala eehotflova.ska vlada in turška vlada. tla mora njegova žena. ki j<» tudi boielma. ostati v Turčiji, kot poroštvo, da .se Trocki po treh mesecih vrne v Turčijo. Ker Tfocki ni več ruski državljan. liima potnega lista, temveč mu bo turška vlada, izdala v ta namen pospfone listino, katera bo ewhoslovaski konzul viziral. Turški tajni agenti ga bodo spremili j do meje. Ko se bo vrnil, bo morai Trocki imeti na svojih potovalnih listinah vizum turškega- konzula. LETALCI TROSUO ŽITO Greensburg Pa., 14. marca. — Letalci Oreeiisburg-Pittsburgh le-l tališča so po gorovju vzhodno od ' &re»nsbnrga raztrosili ."»Ofl fimtov raznega žita za hrano pticam, ki vsled ostre zime in zapadlega snega trpe veliko pomanjkanje. Richard Coulter in X orni an J. O'Brien sta na površini 40 kvadratnih milj raztrosila žito v eni uri. kar bi vzelo en teden ako bi goadarske oblasti hot »de ra/.trosi- februarja je bilo naznanjeno, da bo Bolgarska objavila moratorij na vse tuje dolgove, toda takoj nato je vlada to vest zani- — Ako se nam jeseni posreči, poraziti nekaj kongresnikov, ki so glasovali za. prohibicijo, bodo ostali zapustili potapkjajočo se ladjo, in mi bomo dobili večino. Poglavitna s vrh a veerajnjega glaso-kala. V drugi polovici prejšnjega vau'a Je biIa- prisiliti kongresni-meseca je prišla v Zofijo delega- i ko- osla- nik na angleškem dvoru Andrew W. Mellon, se že tri dni nahaja v , AVashrugtonu in bo v nekaj dneh j . ~ ' ' ... , Washington, D. C., 1». marca. odpotoval na isvoje mesto. 6 ^ l*retLse«lnik Hoover je bil obves- Mellon je liil dva tedna na po- ,vn. (jH j,. t>i 1 r> vloženih pi-ošenj eitnieah na jugu v državi (i«-or-1 /a 5,«7."».0f> funtov nv>ke o i„ „|(,kf> razdeli j- oblju- val v Londen. i bil predseilinku. da l»o zahtevano Lindbergh in njegova žena pa se vedno nista izenibiia upanja. (Jovori se. .i izpustili na prosto, ker j:m ni » mogli dokazati nobene krivde. Fitzgerald je priznal, da j«- v druabi lileasona in Mrs Duehi zk anmeraval ž»* pred meseci odvezi Lindberghovega otrokn. pa je slednji«" opustil ta naert Iz Hopewell. \*. J., poročajo, da v za« In jem «at»u ni zgodilo ni posebnega. (H rokov« strežnica razdelil v naj k raj-! Betty (imv je pod strogim iroii.-ij-.skim nadzorstvom, trni« smn. da ji* iti nikakega bil ona v zvezi z odvajal« i. po^ta-rlede cene, ja vedno manjši. London, Anglija, 13. marca. — Turek A aro Agha. ki je leta 1!W0 potova«l po Združenih državah in ki trdi. da je star 156 let, je vsled KRASIN ZOPET REŠUJE LADJO Philadelphia, Pa.f 15. maA-a.—■ toda da se žito melje in bo cena Ekspedieija Pennsylvania vseuči-lieša je v Lapitos. na otoku Cipru, izkopala 4000 let staro grobnico, v kateri je našla podobe, orožje iz bakrene dobe. Kavnatelj ekspctlicijc I>. II. Ilill pravi, da s«»-g«M> razumeti, ko j«- rekel: ''Mo- iie*rcčenega italijanskega zrako-je srre**. | plova Italia. svetu.! Krassin je odplul iz Kronsttadta 7. j voriti. februarja. ko je japonska armada uničila zadnjo avtoriteto Kitajske nad Mandžurijo. Vsled tega Amerika nove mandžurske države ne more priznati, ne da bi Združene države zavzemajo stališče, da je pre- j prej potrdila pravilnosti japonskega postopanja vzel Henry Pu-yi vlado nove mandžurske države.' na Kitajskem. LETA Indiana Harbor, lad., 15. marca. — Kadarkoli j«* prosil Alfred Liusemanu Eileen Gehringerjevo. «ia s«* z njim pnroč-i. je vedno odklonila. K«» ■»ta se v avtomobilu vozila ^k'*zi Trgovski del m«*^ta. j«» I-interna nn >•• »tik t at vj»raš«i in Kil*-**n mu r "ha" LiliM mami jf bil tak«» ti^d. d;t izgubil k«»ntr«do nad avt»»t»«v-bil«>m iu ž njim za vozi I v izloibe-n«» okno ter sk«*zi okno zavazil v |»r«>«Ujilnft. pozneje določena. DENAR ZAŠIT V OBLEKI Boston, Mass., 15. marca. — Julia: Wood, samska in stara 84 let. je bila vsled srčne napake prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraivniki so našli ipri njaj papirnat zaivitek zašit v krilo. Ko so zavitek odprli, so našli v njem bankovcev za $til(X). GRAF ZEPPELIN BO ZOPET LETEL Friedrichshafen, Nemčija, 15. marca. — Prvie. odkar je bil za zimo v svojem hangarju, je napravil Oiraf Zappelin zopet poiz-kusno vožnjo. Kapitan dr. Hugo Kekener je bil z vožnjo zadovoljen in je naznanil, da bo zrako-plov odplul 21. marca v Pernam-bueo. Hrazilija. ARETIRALA DRUG DRUGEGA Evanston, 111., 15. marca. — Policist Ilenrv Dricker jc aretiral dr. I). \V. Crile zaradi prehitro vožnje. Zdra\-nik je bil obsojen na kazen $5. Ivo položi denar pred sodnika, takoj pod prisego izjavi, da je Dricker, ki ga je peljal na sodišče, dvakrat vozil dalje., ko so luči kazale.Nla se mora voznik ustaviti. Sodnik je policista pridržal v zaporu. GANDHIJEVA ŽENA ZOPET V JEČI Bombay, Indija, 15. marca. —• Žena indijskega voditelja Gandhi ja je bila zopet aretirana in ob« sojena na šestmesečno jeco, ker je znpet vodila kampanjo svojega moža za n«*j>okoršeino proti an« - - gleski nadvladi. GandhijeTa žena Je bila še-le pred nekaj dnevi izpuščena iz j— če. kjer je bila zaprta š*-st ted-ADVERTTSE nor. TakcO je začela s kampanjo - A „ in je tudi bila takoj aretirana in in GLA5 NARODA I poslana v jvčo. Vlit V4B09A* Glas Naroda" MSW YORK, WBDME8DAY, MARCH 16, 1032 THB LAMEST BLOVEMS DAILY ia U. i. A. Kanado__*6JX) Za pol let*--- fla pol lete HJO Za fcnoaematvo aa celo ieto_$7jOO t% Utn leta ..................-jlJO'lfca pol leta________________ Su&acrlptton Yearly $6.00. jgi^H • ttfaaja dan Iman« nedelj In pra^nUtcrf. :>opui ores podpise ta ueebnoett at ne pnottnjajo. Denar naj se bla tovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnike? da aa nam tatt prejtnje blraHUe namanl. da hitreje najde Si« W. 1Mb CHeSsea S—3S7S M. X. ROBINSON IN LA FOLLETTOVA PREDLOGA LaFollette-Coatigaiiova predloga, naj dovoli zvezna vlada ziiantne vsote za razne javne grduje, da bodo dobili nezaposleni delo, je v zveznem si* na tu propadla Zanjo so sieer so glasovali vsi napredno misleči senatorji, toda teli ni bilo dovolj, da bi bila predloga uve Ijavljena. LaFollettovi nasprotniki so pmlvsem skušnli doka-£Ati, da se zvezne vlade ne sine obremeniti s finančnimi bremeni, ki spadajo'v področje posameznih državnih oziroma občinskih oblasti. Najbolj je nasprotoval predlogi senator Joseph T. Robinson iz Arkansasa, ki j«' }x>udar,jal, da se morajo posamezne države zavzeti za svoje lastne zadeve ter da to prav lahko store. Da so bile besede senatorja Kobinsoua in njegovih nazadnjaških tovarišev le prazen izgovor, je najt>olj razvidno iz poročil, ki prihajajo iz glavnega uiesta države Arkansas, iz Little Kock. Ta poročila razodevajo položaj, kakoršen v resnici obstoji. Iz Little Kock poročajo o strašni revščini in o popolni nemoči državnih in okrajnih oblasti. S hladnimi besedami je (»pisana revščina, v kateri se nahajajo otroci tamkajšnjih farmerjev. S številkami je ugotovljeno, da j»* bil«» treba zapreti v poledeljskih okrajih 75o»ebno za nas tovarniške trpin*1. Mislim, da se bo tudi nam zgodilo, da nas bodo kar žive metaii v jamo kot se je godilo na bojnem polju, ko je zdravnik sel od vojaka do vojaka in ga je označil za mrtvega. Ko ga privedejo do jame, se nezavestni prebudi in reče: — Jaz sem še živ. — Pa se zasliši glas: — Kaj nam mar, naš doli tur ve več kakor ti. Torej tako se nam godi v današnjih časih in mi si n* moremo pomagati. Dragi rojaki in rojakinje, v Barbertonu in okoliei, ker se ne moremo drugače zadovoljiti, vsaj bodimo zadovoljni, da se razveselimo. kadar slišimo naše m He slovenske }>esini, ki jili pojejo nasi vrli in požrtvovalni pevci društva "Javoruik**. kateri se trudijo in delujejo v najlepši slogi. Tudi mi bi se morali ipotruditi zanje, kakor se oni za nas. Tukaj bi ne smelo biti ničetsar, da bi ne bilo pevskega društva "Javornika" zraven. To pevsko društvo bi morali povabiti k vsaki zabavi in veselici. -S tem bi pokazali, da delujemo ž njimi. Oni so zadovoljni in se tudi odzovejo vsakemu povabilu, če jih povabite. Kadar ima te kake zabave hi party, si mislite: Sedaj imamo že vse preskrbljeno. O ne, nimate. če niste povabili društva "Javoruik" ki je pripravljeno prirediti par veselili in zabavnih urie. Torej naprej. ]»evsko društvo "Javoru i k"! J*oedravljeni mi bodite vsi slovenski pevci in pevke jh> eel i Ameriki! John Ujčič. ZOPET NA BOJIŠČU. <"oI. William Donovan, ugleden ueuv-orški odvetnik in poveljnik slavnega ti'.K infanterijskega polka v svetovni vojni, ki je bil izbran kot ne\ryorški načelnik akcije Ameriške Legije, da se preskrbi milijonom delavcem delo. ipravi. tla bo akcija uspešna. Organiziranih je bilo že ?>."»(> potrt a j in delo so že preskrbeli 20,000 moškim in ženskam. — "To je največja naloga, kar jih je imela Legija dosedaj". — j.- rekel colonel Donovan. — "Vict raja-li bomo do kon-. Razveseljivo Je. tla javnost z vsemi -»vojimi silami podpira delo Ameriške Legije. Iz Slovenije. m obratovanja. Samo v tem primeru bo mogoče omiliti bridke pooiedice in bedo, ki jo bosta po-vzročila odpov»«d delavstu hi u-iiradništvu te rustavitev dela. Dejansko je slaba tolažba sklicevanje na dejstvo, da Državna že-Iez«ni» v Zenici z enakih razlogov že pred meseci segla po enakih ukrepih. I "pojite vat i j«- namreč treba, tla je položaji za tamoš-iije delavstvo vendar razmeroma lažje zn«»sLjtv. k»-r ima tamkaj skoro vsak delavec še svoje, repni v malo zendjišee in >i tako v trdili časih ob pičlem t »brat o vanju lažje pomaga kakor jug. industrijski delavci na (»oreujskeui. ki s<» brez takih lastnih dohodkov in navezani izključno na svoj tovarniški zaslužek. "Jeruzalemski romar" na potu v Maribor. Kakor poročajo iz Novega Sada. je slepar Franc Kac. ki se j t. v kratkem času populariziral od Ljubljane do Niša kot pobožni jeruzalemski romar, sedaj že na potu v mariborske zapore. Moža je zapustila romarska sreča, ko je drugič nadaljeval pot i/. Ljubljane proti jugu. Prvič -je šlo gladko. ko pa se je v Ljubljani toliko pisalo o čudežu in ko je izšel celo apel na dobrotnike, da bi podpirali njegovo romanje in so ga darovi. kakor se tla i/, poznejšega preklica sklepati, čakali nanj ž t v Nišu. je imel mož v Novem Sa du čudoviti smolo. S svojim ču dežem in s svojo romarsko misij« je najprej na ulici naletel na mirnega šefa. kriminalne policije Rodoljuba MaJeneiča. Ta. že po svojem poklicu zelo skeptičen, je o "čudežu" že nekaj bral ter je "romarja" takoj aretiral. Kar je v zaporih novosadske policije par tednov in so se medtem zbrali vsi podatki njegovi Bndnik v Senovem — ustavljen. februarja dopoldne je zadel rudarje najtežji udarec, ki Girard Ohio. i*' napovedan že pred me- seci. Rudnik v Senovem .>e ustavi Prireditev v jugoslovanskemu j in 0ftjtailt. v 1|jeIU vSaum 1Vthia var. domu v Warren, O., ki se je vr-|1Hte>iu;i dužba Tako iz?ubi v 14 sila v soboto 12. marca, je dosegla dlleii uatl :m ru,,arjt.v skrom velik usj>eh. Udeležilo se ije veli-' ko naših rojakov tega zabavnega se ije \eu- nj zasl„žek j(1 |m ;zlM»čeiio uajveč- jemu pomanjkanju z rudarji iu večera. Naselbino so .poset.h družinskimi člani vred nad HM) vrstni igralci in .pevci iz licssc- ost,b Pri varnueitlli sIužbi lm ffM;t-mer. Pa. Podali so nam cisto ne- j kaj novega na odru. Dvorana ji o v rovih največ raZkHasi(vi llslM,ni. vt^ti v imenu prizadetih rudarjev ka- čem, dai ni v teui domu nartnl se nikdar užil tolrko veselja in zabave, kot. jo je ta večer. Na o-dru «>iiio videli dve ljubki slovenski deklici, hčerki Mr. in Mrs. Joe Turka, ki je vam dobro poznan v Clevelandu. Deklic sta tako krasno zapeli več naših slovenskih TPD ustavil senovški rudnik. To se tedaj še ni uresničilo, pač pa so reducirali polovico delavcev, do-čim so drugi ostali delno zaposleni. Ves čas so izgubili na vsak teden najmanj po dva delovna dneva in so zaradi tega že od tedaj vsi živeli v velikih sti kali. Ustavitev rudnika je težko udarila vso občino, kajti rudarsko delavstvo tvori v njej precejšnji del. od katerega so odvisni trgovci in o-brtniki. Popolna ustavitev obratov na Jesenicah. — Ženica, ti me poljubljaš samo kadarr rabiš denar. — No. katj se ti zdi, da te poljubljam premalo.' liledališki ravnatelj: — Tukaj imate vlogo za noro igro. Naučite se jo na pamet, ampak ue pretiravajte! Igrajte tepca povsem naravno. pa boste imeli siguren uspeh. * Neki profesor, zuau nasprotnik ženskih pravic, je predaval in rekel med drugim : — NajteineLjitejša oblika razkuženja je indijska navada, da se vdove «:ežgo. * So ljudje, ki so tako pametni. da mejijo že na neumnost. * — Vse svoje življenje *eiu jr-del samo goveje iucno. — je rekel rojak. —Nu. in vam je ugajalo.' Nist»« bili nikoli bolni — 1'iih. bolan!.' J>H .sem zdrav kakor bik ! — Čudno, čudno. Jaz pa jem ž«-tri mesece samo ribe in še vedno ne znam plavati. * Ilvaia je tak«» sladka jed. tla se ne more ž njo ko>ati uiti najbolj liasladkoi'jena graja. * V l jubezni do usode tiči že zmaga nad usodo. * — Ali >i prepričana, da h<> tvoj zakon tem snubcem srečen .' — Draga mamica, prisežem. da sleparske preteklosti. Ko je bil v ' himi srečna, kajti vse prijateljice š-rl kakor izboljša I, >e je Kranjska industrijska družba, kakor je že prej .storila državna žHezama v Zenici, kjer sedaj opravljajo uaj-|H»tr"bnjsa d« la samo z delavci. morala odločiti, da s 1. mar eein odpove celokupnemu delavstvu in vs»»in nra-dnikom, držeč si pri T »mm dogovorjenih odpovednih rokov. Kranjska industrij, družba mora to odpoved tako dolgo v/držati, dokler ne nastopi upoštevano izboljšanje kupčijskega poi«./aja t»M* ji ne bodo dani ua razpolago za nadaljnji* obratovanj«' o«| Narodne banke obljubljeni krediti, kajti.pri obtoječih razmerah na denarnem tr^rn je |»o-polnoma nemogoče še nadalje ile-hfcti samo na zalogo in za skladišče. ker so skladišča itak že prenapolnjena z izdelanim blagom. Delavstvo in nradništ v o. pa tudi ves obrtni in kupčijski stan v gor.nji Sav>ki dolini je s tem n-kreponi seveda skrajno težko prizadet. Spričo tega je pričakovati, da se bodo jug. ministri in poslanci. katerim je dejanski položaj ja-ko dobro znan. tudi vnaprej trudili. da pride do primernih ukrepov tako kar tiče omejitve n-voza železnega blaga iz inozemstva. ki se izdeluje v tuzemstvu v potrebni množini in kvaliteti kakor tudi glede izposlovanja kre- Zadnje tedne trde zime se položaj v industrijah v jugoslovanski državi in banovini obrača prej na slabše kakor na boljše. Vsaka vest o novih omejitvah tlela bridko za-dene. Udarec je posebno občuten tam. kjer je število delavstva veliko in ter ima delavstvo izrazit značaj i nilusrijskega delavstva. Z Jesenic zadnje čase ni bilo ugodnih vesti. Znano je bilo, da je položaj nezadovoljiv, toda kljub temu je novica, ki prihaja z Gorenjske o ustavitvi dela. silno presenetljiva. O položaju v tovarnah Kranjske industrijske družbe poročajo z Jesenic sledeče podrobnosti: Kranjuka industrijska družba je proti koncu decembra lanskega leta zaradi pomanjkanja naročil in dela ter zaradi nedovoljenih kreditov odpovedala celokupnemu delavstvu in je to odpoved po že-liji merodajnih mest zopet ukinila, ker je pričakovala, da nastopi po novem letu izboljšanje kupčijskega ipo4ožaja in da bodo dovoljeni obljubljeni krediti. Ker se ni izpolnilo niti eno drugo pričakovanje ter se je položaj na železniškem trgu osobito vsled trajnega \ dokaj močnfga uvoza inozemskih železniških izdelkov prej poslaib- Mariboru zaradi raznih sleparij obsojcu in zaprt, je v zaporu zbolel ter je o-tanek svoje kazni prebil v bolnišnici. Med tem ča.som so prišli na dan še drugi njegovi grehi iu takoj po ozdravljenju in prestaaii kaaii bi moral Kac zopet v zapore. Kac pa je o teiu nekaj slutil in posrečilo se mu je, da je ob poteku .svoje kazni brez stražnika prišel iz bolnišnice ter seveda tudi takoj izginil iz Maribora. Miti čaM)m. ko se je skrival, se je. kakor se j'* pozneje izkazalo, prav dobro prelevil v pobožnega jeruzalemskega romarja. Novo-sadrdia policija je dobila tudi obvestilo i» mnogih sleparijah, ki jih je -zagrešil po Srbiji in po vseli večjih hrvatskih krajih. Proti Ka-cu .je izdanih že lepo število tiralic. V liovosadskih policijskih zaporih je Kac vztrajno igral |Hj-božnega romarja gotovo v upanju. tla bo ob ugodili priliki |>o-begnil. Kadar je vedel ali slutil, tla ga opazujejo, je v svoji celici pobožno molil in večkrat je tudi prosil, da bi mu dovolili iti v cer kev. Policijski šef mu je hotel vsakokrat izpolniti to prošnjo, do deliti pa seveda tudi varno spremstvo. Pobožni romar pa je spremstvo odklanjal, češ. da hoče v cerkvi moliti -'am. ali tpa da ostane raje v celici. Te dni je policija zaključila obsežne spise o njegovih sleparijah in sedaj, kakor rečeno. ditov od strani Narodne banke, ki potrebni za nadaljevanje kupčije j roma vse skupaj v Maribor. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pač pa vsi Slovenci t VAti olcoUol^ CENE 1A (KLASE SO OBRHI mi ga zavidajo. * Hudobija ima v svetu h he. dobrota zmaguje. uspe- J Moj mož lio že kmalu dvajset let mrtev. Tniii je nenadoma, štirinajst dni po poroki! — Nil. temu je bilo trpljenj«* zar«-s prikrajšano. * Kar -i zagrabil z radostjo, boš ost a vil z žalostjo. * Kar drugim govoriš, ni tako važno kakor tisto, kar govoriš samemu sebi. Samogovori odločajo. * Kdor Boga išče. ga je Bog že na šel. * — Tvoj ženin mi gre že na živce. Odkar zahaja k nam, hoče >»a-mo komaudirati. —■ Ne jezi se. mamica. To so zadnji izrazi njegove korajže. ker bom čez teden dni že njegova ž>>-ua. * Največja pomočnica hudičeva ni grešitev. temveč navada. * Ona: — Žlice, ki nama jih je darovala tetka Klara za poroko. nis«> srebrne temveč iz piočeVine. On: — Ali tako dobro poznaš razliko med srebrom in pločevino Ona : — Te razlike ue poznam. pač pa poznam t»vto Klaro. * (Jospa : — Marta, ali se nekaj ne smodi v kuhinji.' Kuharica: — I)a. milost iva. smodi se zavitek, ampak v kuharski knjigi staji, da mora ostati še deset minut v peči. * Delodajalec (prosilcu za službo) : — Prav za prav sem imel namen nastaviti oženjenega prosilca. Prosilec: — To je sijajuo! Že dolgo nameravam prositi za roko vaše hčere. * Oče in siu sedita nu galeriji v gledališču. Sin veuomer vstaja iu se sklanja naprej. Oče. v strahu, da lic bi se zgodila nesreča, pravi : — 'Nikar se ue sklanjaj tako globoko, sicer mi še padeš v pritličje in bom moral zate plačati trikrat več. * — Pravite, da ta vaš zob še nikoli ni k*l zdravljen, jaz pa vidim ne svedru košček zlata. — je rekel zobozdravnik. - Gotovo ate vrtali do gumba moje srajce, gospod doktor. 94ŠŽJŠ--: -fcV i*' JKM "Ot ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 16, 1« THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. LUIOI LUCATELU: Donna Paoietta je umirala. A umirala Je tako, kakor je Uvela. tbdana z udctvrtvom In ljubeznijo, *rlcajoč smrt v majhnih duikih. Imela je v vsem srečo: mot, ki je živci vedno samo za njo, ugane žc vnaprrj vsako njeno icljo. jI mehko postilja življenjsko pot, jo o-boiuje z nežnost jo tistih, ki 2najo zitreLi svci lastni jaz in v nobenem trenutku življenja ne pozabijo niti na poljub, niti na sladko besedo, niti na najmanjšo pozornost. Njegova žena je umirala pomirjeno, tiho in brez bolečin. Smrt je oblekla novo obleko, ko se je napotila. pa njo in sam bog je pihal skozi 9dprto okno v ritmičnih va- lcvih kakor dih mehko svežo sapico, da bi dona Paoietta lažje zatesnila cit. Bolest rodjoine ni smela prodreti do nje: otroci, služinčad in mož ODPUŠČANJE Duhovni oče se je malo zamisli;,, hljaj nepopisne srccc ji je zaigral potem je pa dejal: ! na obrazu doCim so se polnile u- — Potrebno je njegovo odpu-1 bo?e oči nesrečnega mota z neiz-ščanje. sicer vam ne morem dati j merno težko žalostjo, podobno va-odvezc. j lu, ki se pri vali iz močvirja. Žena je povesila oči hi srcc jo In PaoleUa je umrla. Odšla je v je zabolelo. To je pomenilo ve!ikJ samozatajevanje. nepopisno mučen trenutek. Toda če srečno ore-maga še to zadnjo oviro, se predeli na oni svet kakor v morje svetlobe. — Pa naj bo! — je za&epetala s težkim srcem. In dala je poklicati moža Njen mož je bil dobro rejen. dobrodušnega obraza. Imel je s krvjo zaiite oči in roke so se mu tresle. I In Paoletla, držeč ga ?a roko Ln govereč mu s pojemajočim glasom umirajočih, mu je odkrito povedala, kako in kdaj se je bilo zgodilo. Možu je bilo ko da ga je za-o pakali v sosednih sobah, če je'dela strela iz jasnega. Zdelo se mu iaj prvega razreda, z ogrevalnifcom in ba rž una 5 to blazinico pod nogami. Njen mož je plačal vstopnico. pa kdo prišel v njeno sobo. se je prrmagal ln drlal na smeh, tako kruto se jim je zdelo motiti g'o bok m'r blažene žene. Priisl je spovednik. Paoietta mu je naštela vse svoje grehe. Bilo jih je ?elo malo. Vedno je spo^o-vala svoje bližnje, ljubila otreke in ravnala lepo s s služinčadjo. Samo enkrat je odpustila predrzno služkinjo, ki se je dala zapeljat; njenemu sinu, toda podarila jI je za to sto Ur. kar se ne pripeti vsak dan. In duhovni oče je dejal: to ni greh, temveč dobro delo. Vedno je delala ljudem dobro in bila p. krov: tel j ica treh dwiv c • del mil zavodov. Toda najtežji greh jc prišel ni vrsto zadnji*. Sam duhovni oče s? sa nI nadejal in sklonil Je glavo. ■Zart.-»? .. a s kom? Ime jc utonilo v globokem vzdihu. — In vaš mož tesa nikoli ni zvedel? — Nikoli! je. da mu trgajo srce z razbeljenimi kleščami. Z zobmi je šklepeta', v očeh se mu je stemnilo in končno je bridko zaplakal. — Toda zakaj ... je šepetal solznih oči ... zakaj mi tega nisi.povedala?.... Zakaj si mi vzela iluziio/ .. Zakaj mi zastrupljaš še bolest? Grdo je, da si se tako daleč spozabila, osramotila si me in nobeni kazen te ni zadela. Mar ti to ni zadoščalo? — Ne. — je odgovorila sladko. — Če mi ne odpustiš, ne bom mogla v miru umreti. Ne prišla bi v nebesa, če bi mi ta greh ne bil odporen. Mi odpustiš? Prikimal je. Seveda ji jc odpustil. toda njegovo življenje jc bilo uničeno, omadeževano, teh par mirnih trenutkov umirajoče je plačal z mukami vse svoje bodočnosti. In vendar — ko Je odgovoril. c.a Ji odpušča .sta se spogledala žena in duhovni oče z izrazom nebeške blaženosti. Dobila je odvezo. Sm**- NAZNANILO! rmnji Mr. Frank Sakscrja za parofcrodn« agencij« s« mgo-dile razne parobrodne črte. Parobrodiu agencija bo post« vala pod imenom — Atlantic Travel Bureau in sicer v poslopju: 73 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY Tvrdka se bo bavila s potniškimi zadevami, poleg tega bo pa tudi pošiljala denar v Jugoslavijo in v druge dežele. Ker mora tvrdka rešiti še nekaj podrobnosti, p redno uril; poslovati na 73 CORTLAND V STREET, opozarjamo rojake, naj sc v vseh zadevah potovanja oziroma pošiljanja denarja, zaenkrat obračajo na — ATLANTIC TRAVEL BUREAC, c. of Glas Naroda, 216 W. 18th Street, New York City. — Vsem tozadevnim vprašanjem bo po-svečana takojšnja pozornost. TEŽAVEN MOMENT V BOLGARIJI V spominu so še potovanja mi-n istrskega, predsednika Mušancva in finančnega ministra Štefanova v Ženevo in raerne druge evropske prestolu* Na željo vlade je poslal finančni svet pri Društvu narodov v Sofijo posebno komisijo finančnih strokovnjakov, ki naj preiščeij ali so navedbe bolgarske delegaei-jc verodostojne in ali sc Bolgarija res nahaja v tako težkem položaju. kakor je njena delegacija v Ženevi zatrjevala. Sedaj prihajaj j prva poročila, ki ne prinašajo posebno radostnih vesti za bolgarsko vlado. Finančna komisija stoji namreč strogo na ste,!"u, da se mora ukiniti "hranizno^ , direkcija za žitni premet, ker prinaša ta naprava državnemu budžetu' o-grjmno zgubo nekoliko sto milijonov levov. Žitni monopol ima — kakor znano — namen podpreti kmeta-producenta na ta način, da kupuje država žito po višji ceni, kot ga prodaja v inozemstvo, v resnici pa imajo kmetje-produccn-ti veliko manjšo korist od te na-tedbe. nego tr?ovei-prekupčevalei. Žitni monopol se je uvedel radi zi-hieve zemljedelcev. fci so na ta j način ho:?li priskočiti na potnoč * revnemu kmečkemu ljudstvu, čigar položaj je postal skrajno kritičen. Zahteva po ukinitvi --hran!-znotA" spravlja vlado v zelo mučen položai; ako se ne ukloni zsh-tevi finančne komisije v Ženevi, nc more pričakovati nikake pomo-. či cd strani veiekapitala: ako pa ! ukine žitni monopol, bo ukirrte.- ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE A N E T 31 — Ali misliš, da I »I me ljubil. če Iti bila drugačna, kakršna snu.' Prvi I »i me I > i I imel, to 1»i bila edina prednost, toda kaj kmalu bi m«' bil zapustil. Vstala sta. Not- je bila mrzla; hudo je zmrzovalo. Stopila sta v sani iu se vozila z veliko hitrostjo proti Moskvi. Mog»»č;i» kočijaž v svojem podloženem kožuhom ju je ščitil pred vetrom. Arija na se je naslonila na Konstantina. — Zdi se mi. da sem nekoliko pijana. Lansko leto na Silvestrov«* srm bila na d«— želi. Tudi tedaj sem prevet- šampanjca p? ;t. kakor danes. Tinin ni bilo t»-be. ki bi me v I « , enval. Stisnil je pesti. Vnovi."- je oln-util bolestno zeljo, da bi zvedel, kaj mu m*»re Arijami še razi m let i. Si»m]kanjee opravičuje marsikaj. < V j»-tvoja zgodba vesela, pripoveduj. — Ne, i lie več li ne povem. Ti me m razumeš in strašno si svečanost en z mem j Prišla sta v hotel, ne da bi vee izpre^o-vorila. Konstantin« vi živei so 1 >i 11 napeti. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wast 18th Street New York, N. Y. ilijn v ju'lih »it-janjili. Trdo ve- POVESTI in ROMANI VII*«i repati«. rooia,,. 1! kujgi 1M0 IGRE lojni, mir ali |Migau*tvki trgovec, Ifcrukaz v S. dejuuj .66 Valentin Vodnika i/hrani »piši .....!tl. . n ... . __ Ctran de Berperar. Heriena kuiric-I odnik i\ ojemu narodu .....................1 Vodnikova pratika I. 1927 .................5« Vodnikova pral tka I. 1928 .................50 Vodniki iu preporoki .........................60 Zmisel smrti .....................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 Za kruhom, porast .............................35 Zadnja kmečka vojska ...............»....75 Zadnja pravda, ver............................70 Splošna Knjižnica (Nadaljevanje.) SI. Olud < 11 j* to-tt ii i _______ .JK> Št. r,l». lMr t lira Ije in ae«tre.....7."» Št. lii Itlijol. I. .l.-l (l»ost.>vki .96 Šl. Idi jot. II «1«4 ......................JO fit. «4. Idi jot. 111. ■!«•! .....................00 Št. «j. Idi jot, IV. d* I V«! 4 deli —......... ....50 3.25 Si. im; Kamela, skozi ulio tivan- ke, riwloi{m ...................................45 Slovenci pinateljl II. zt.: i*olrr*na povest. Moravske klike. Vo j votla Pero i Perica, Črtice ...............................................IM Tigrov i zofcje ........................—------1-— Tik za fronto ..........................^70 TalW. (Bevk), trd. v«.....—......—75 Tri indijnnwke povesti ...................SO Tunel. ooc. romau ------------------------U80 Trenutki oddiha ---------------------------H Turki pred Dunajem ...»--------------M Tri legende o razpelu. Ud. vos. —S3 Tri roie _______________________________________«0 Tino* in ena noč: I. zvesek ................................LSO II. zvesek___________________1.00 III. zvesek___________________________~1J§ 3 KNJIUK SKUPAJ ...............5-75 Zmaj iz Bosne .....................................76 Življenje ulov. trpina, izbrani spisi AleJovec, zv. skupaj ............1J>6 Zlatokopi ..........................................-20 Ženini na^e Koprnele .......................-.45 Zlata vas .....................—....................-50 Zarote In konee gde. Pavle .................45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del .........................................—40 II. del ........................-..............-40 Znamenje itirih (Doyle) -...........—..50 Zgodovinske anekdote .......................-20 Z ognjem in mri*m ......................3,— v.a tu* .................... 1.70 Kdcla. drama v 4. dfj.................... ...60 (•ospa z morja, ~>. dej.................... ...75 Lokalna železnica, «»- dej.............. ...50 Marta. Semenj v IticiimoDdu, 4. •loju n ju ............... ...30 Oi* \ojski. I^rokaz v štirih slikah . ...30 Tončkove najne na Miklavžev ve- čer. Mladinska sra s iM-ljem v :;. dejanjih ......... ...GO K. l . K. Drama v :;. dejanjih » TUoi In ona noč __________________________J5 trdo vezano _____________________________.JO MoJo obeorje, v liaroeje. Vrnil se je k svoji fiksni itleji in rekel: 4"Izpovej se mi. muli sj>ak. Tako napre-kosljivo znaš o sebi pripovedovati.** "80 ti-enntki, k » mislim, da sem ob pamet. Takih reei elovek ne pripoveduje. — Norec je prejiričan. da je v svojem govorjenju in dejanjih stroj-o logičen. Ne poznamo razburjenje v vrstah zemljedelcev. kar zna imeti velik vpliv na vprašanje, ali more remljedelska zveza pod takimi okoliščinami še o?tati v vladni koaliciji ali ne. Tudi vprašanje ureditve odnosa-jev s sovjetsko republiko je od dne do dne akutnejše. V Bolgarijo se uvaža še dovolj blaga sovjetskega izvora s poircdstvom drugih držav. kar ima za posledico, da je blago dražje ter zaslužijo državc-posrednicc. Bolgarija bi pa v Rusijo lahko izvažala tobak, ki ga ima v izobilju in >e nahaja cela južna Bolgaria v strašnem gospodarskem položaju, ker ne more vlada najti dovolj kupccv za glavni izvor.ni pridelek južne Bolgarije. Izvažali bo sc lahko v Rusijo tudi tekstilni produkti, ki so radi nizkih delavskih mezd poceni. Finančna komisija v Ženevi zahteva. dalje od bolgarske vlade, da sestavi budžetni proračun za finančno leto 1932-33. ki se začenja Skratka, doktorja sem držala v primerni razdalji. In leda j je hkiatu /.»« dil»». da j« listi ve«"-ei% k«» je ?r»"il z tiH-noj. zaživela \ meni smna rad«»ve«hi«»si. v-n dni^a ruvMv.i >«» izjinila. Tak«»j -« itt -i rekla: Kakšni* ne-nniu »si po«Vnjam! t emu mi in. v>.- Za nir. dvakrat ni«'-. Ali nimam pravir«-. da napravim. kar >e mi zljnbi iu k<>n<*u<» pn»d 1*1*111 \ t*» «'*u«b»vit<> skrivnost i Ve«ii. | i«»>iin te. oa nisem bila prav nir b«.ij zaljuoljrna ka-k«»r prej: ^letlala sem \'latlimira / enakimi nemi kaki »i* prejšnje vet"'t*re. Samo da sem se zdaj ravnala po zakonih docela nove lo-tiikr. ki >e ji je moralo vse ukloniti. Ves verer sem bila zelo neprijazna z njim. tem bolj. ker mi je zares ujezil ijjet;ov sam«»/;*-vestni »»braz. P«»kn»vittdjski se ji- smehljal mojim drznim p«»reilnostim. >la bi mu }>i!a najrajši zaušnic » prisolila. In k«> sum twllia-jali. me je ugrabil in«»jemu kavalirju in me posadil v svoje sani. "Jaz se ht»«"-eni še iz-preliajali." sem mu rekla. "'Dobro. Na veliko cesto!" je zaklical kočijažu. In zdrča-la sva v mrzlo nor. Slonela sem napol v njegovem naror ju, kakor je to 1 »bičaj. Hila ^ih nekam ohromela, brez ^«>ljc. in vendar mi je bil duh čudovito jasen. Opazovala ^0111 sama sebe z velikim zanimanjem in sc mi jc zdelo, da sem gledala v j^h-dališču. O11 ni nič govoril. Kdina besetla. ki jo je izpre.no- skrite^a vzroka, ki jra vodi; vidimo samo 11- v«»ril, k«» sva predirjala nekaj vi-t po ct-ii, činek in proglašamo za blaznega. Vendar J«-' veljala kočijažu: — "Domov". Nisem pa se tudi norci drže neke posebne logike, ugovarjala. Prispeli smo d«» njegove hi-e. ki je morda še popolnejša, toda nam nežna ()u ima uiajlmo. j».»scbno stan« vanje, kjer .-prejema bolnike. To stanovanje jc v \tn\ i-ljonu, ki je oddaljen hiše. Vstopila sva. Kako je bilo notri vroče! Ko sem izprego- 11a, in jc za t < i ne moremo presojati..." *40. ti mala filozofinja!" se je pošalil Konstantin. Toda imel je občutek daritvene žrtve, ki pričakuje žrecev smrtni udarec. 44CJotovo je. da ni naša logika stalna," je nadaljevala Arijami resno. "Navadno izvršujemo svoja dejanja na določen način. Ta ali 011a reč se nam zdi nemogoča. Kozarec vina odveč — in hkratu je vse i/premen je-110. — Na Silvestrovo smo večerjali z mladimi ljudmi v restavraciji hotela Ijoudona. s 1. aprilom 1932; šele, ko bo ko- Ci^uii kot danes, vino, šampanjce in 11a-misija ta bučtžeta pregledala, bo podala svoje mnenje ali se. naj Bolgariji dovolijo razne olajšave v za devi reparacijskega vprašanja ali ne. Kakor se govori, finančni minister Štefanov kategorično odklanja stališče velesil in pravi, da jc treba prej Bolgariji dovoliti olajšave, preden more sploh sestaviti novi proračun. Sicer pa finančni minister ne misli na nikak moratorij za zasebna plačila in zasebna obveznosti v tujini, pač pa pričakuje od finančnih olajšav iz Ženeve. da bo mogel zagotoviti izdaja deviz za zasebne tvrdke. Zaradi teh težkoč je nastalo v zadnjem momentu vprašanje o rekonstrukciji kabineta. Zemljorad-niki, ki so v sedanji vladni koaliciji, so začeli hudo napadati vlado. zlasti demokrate, ki imajo v svojih rokah -predsedništvo vlade, zunanje ministrstvo. Demokrati na pravijo, da se ne boje teh napadov, ker bi po odstopu zemljorad-niških ministrov izpopolnili vlado z zgovoristi in z liberalci. Mednarodni strokovnjaki, ki proučujejo finančni položaj na Bolgarskem so priporočali koncentracijsko vlado. Kralj Boris je na neki ministrski seji poudarjal potrebo, da se združijo vsi napori za gospodarsko in finančno ozdravljenje Bolgarske. _ __j. /5 . Vi imate lahko močo* organe Xiiga-Tone daje novo rauč- in silo mU-bellra isčrpanim organom ln pomaga k pravemu delovanju. Očisti iivut bole-xenskih glivic in potem ko Me ga jemali nekaj dni se pričnete počutiti bolje, bolečin«. v ielodcu. črevih, miiicah in aklrpili prenehajo, vaie oblati postanejo močnejše, vaii organi dobe več življenja in vi se počutite nova oseb«. Nuga-Tonc ae prodaja v lekarnah. Gotovo si ga nabavite nekaj. Ako ga lekarnar nima. te-' daj mu recite naj ga naroči aa vas od trgovca aa debelo. —Adr't- stroj kot je tam spodaj, ki ga ti ne poznaš, in pogovori, ki te bolj upijanijo kakor vs« vino. Tedaj stopi v dvorano k']>i Vladimir Ivano vie. Pi*ide k naši mizi, sede poleg mene in napiva, gledajoč mi v oči, novemu letu. ki da mu mora prinesti srečo. Razumela sem, kaj je hotel reči, in sem 11111 odgovorila, kakor da me poganja neka sila: "4Na no vo leto!" V tistem hipu, ko je 011 izprego-voril, sem začutila, da bom zapadla izkusil javi, proti kateri sem se doslej vedno u-spešno borila, ki se mi je pa zdaj zazdela nepremagljiva. Dve leti sem morala poskušati. kako je navdušeno poveličeval teto Varvaro; ta mož je bil nadčlovek izmed osemnajstih ljubimcev, ki jih je imela! Vsi ostali so bili samo preroki tega novega Mesije! — Skratka, njena hvala, ki sem jo slišala v vseh tonalnostih, je vzbudila v meni radovednost. Nisem bila vanj zaljubljena, ampak radovedna. ]>o kakšnih prednostih se odlikuje. Vselej je naspametno buditi v žen ski radovednost, zakaj če jo ta zlodej kdaj popade, je vsega zmožna. Sponmila sem so zgodbe o Pandorini pušiei... Kakor sem ti že pripovedovala, je bil doktor blazno zaljubljen vame. Če se ne bi bil potegoval zame, bi me bila morda prevzela izkušnjava, da bi ga skušala navezati nase. Ne, edina moja želja je bila, da utešini svojo radoved-| nost. Sama s seboj sem imela dogovor in sem se vprašala, zakaj ne bi smela obogatiti z njin! svoje izkušnje* Kaj je bilo v tem možu, ki ga je teta opisovala kot kako čudo? Koliko vsega bi se utegnila naučiti od takega izrednega ljubimca 1? To so bili moji laztogi in vendar me je nekaj zadrževalo. Prav gotovo pa ne pomislek, da bi utegnila razžalostiti teto. Saj bi tako ničesar ne zvedela o tem kratkem doživljaju. Kakor bi tudi ti ne, če bi te recimo enkrat, samo enkrat prevarila, prav nič bi o tem ne vedel iu prao, da bi imela skupnega ljubimca z njo. Končno sem bila jaz že preskrbljena drugje. vorila. sem se začudila zvoku svojega »!a-su. — Biio je presvetlo." Tu je Arijami prekinila svojo povest. — Konstantinu sc je dozdevalo, da jc silno bleda. "Daviš me. saj komaj diham." jc rekla in se hotela oprostiti. Šele zdaj je zapazi!, tla je z laktom objemal Arijanin vrat in stiskal, kakor bi jo hotel zadaviti. Izpustil jo je. Nastopil je molk. "'In potem T* je vprašal. "I11 potem je prišlo, kar je moralo prit:, in tedaj sem uvidela, da ni Vladimir l\a-novič nič boljši, nego so vsi ostali — iz-vzeniši tebe seveda" — je pristavila s porogljivim nasmeškom, "in tla moja teta...* V tem hipu jo je Konstantin tako besno pahnil od sebe, da je padla na tla in zadela z glavo ob mizuo no^u. Obležala jc na tleh, kakor je padla, zvita v brezobličen klopčič in sunkovito ilitenjc jo je pretresalo. Konstantin je napravil nekaj obotavlja-jočih se korakov proti njej, nato pa je vzel kožuli in krzneno kapo ter odšel, ko je zaloputnil vrta za seboj. nadaljevanji: sledi Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. K « njigarna Naroda Glas ft "O ODA** NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Naj ljubezen joče ROHAN BE ŽIVLJENJA. Za Giai Naroda priredil H. b (Nadaljevanje.) J z vsako b«*edo me žalite mene, — Prosim. vas. Uudolf, «fo»ta vaših sta rise v. — Tu nima nikake zveze z mojim namenom. Lila. Moje besede niso bile vaui namenjene. Prosim, da mi oprostite, ee sem se napačno izrazil. — in lahno se ji prikloni. — toda Otokar — — .!«■ dovofcj star, da ve. kaj ima napraviti. Ne potrebuje liu-benega varuha. — Zare». to bi moral vsakdo misliti. Kuduir pravi to s tako čudnim glasom, da postane Otokar rdeč 0<1 jeze. — Prosim, da prenehaš s svojimi opazkami in pridi k stvari*, pravi Otokar jezno. — in mislim, da bom v tem slučaju dobil dovoljenje svoje družine. — O tem ne dvomim niti za minuto. — mu odvrne Kudo If ironično. — Pa tudi tvoje dovoljenje, strogi gospod brat*. Kajti ti si bil prvi. ki st* je postavil proti Mariji, ki je- največ govoril za ločitev tega stanu neprimernega zakona in je za to tudi trudil! Ali pa »i mogoče svoje mišljenje izpremenil ? _ X«.; vedno mislim kot prej. Mislim pa tudi. da ne delaš prav in dostojno. — mu iistro odvrne Rudolf. — Pretehtaj svoje besede! — zavpije Otokar in mu zapreti z roko. I "repo vem ti — Pomirjevalno položi Lila roko na njegova usta in se nasloni nanj. — Xe tako. Otokar: nikar se ne razburjaj vsled Riulolfovega mišljenja. To je zadeva, ki briga samo tebe in mene. Jaz mislim svobodnejše in ne tako ozkosrčno kot tvoj go*pod brat. Reei mu. naj naj svoje mišljenje ohrani sam za sebe in naj ti pove. kaj je dosegel pri Vimikovi. — Ničesar nisem aosegel. Nisem je mogel pregovoriti, da bi se ti odpovedala. — To seveda ni ravno veliko! — pravi zaničevalno Lila. — Pri vaši raz ii m mM i in premetenosti bi od vas pričakovala kaj več. — Marija Vimikova bo najbrže skušala osebno se s teboj pogovoriti in se razstati. Uodi tedaj pripravljen na njen obisk. — pravi Otokarju. ne da bi se zmenil za Liline besede. Nervozno se umetnik praska po glavi. — In ravno to hi moral ipreprečiti. —- dobri, pametni besedi Marija ne bi zaprla ušes. — Zamišljen zre pred se. — Storil sem vm\ kar je bilo niogoee. pa bilo je zastonj! — Tudi tvoj«, heerko -o m videl. — pristavi Uudolf b**z premisleka. Lila ga jezno pogleda. Priliznjeno gladi Otokarjeve roke. Da ti ni>em mogla prihraniti razburjenja te ure, Otokar. — Opazila je kak litis so napravile Kudolfove besede na njegovega brata. — Moja mala Lori. — šopeče sam s s*»boj. — kako ji gre T - Lep otrok je. kakoršnih sem še malo videl — in popolno podoba svoje matere. Lita krikne. Ali je tudi vam zmešala glavo lepa g«»stiliučaitjeva hči? Ta-i:o navdušeno govorite o njej in ste eelo postali njen odvetnik — — Ne mi-slini. da tako delam.. — pravi KudolJ' odločil. —- Toda vi. Lila. obrnete vsako mojo besedo, tako da s«*daj nočem več z vami govoriti. — Ako ti. Otokar. hočeš še kaj več izvedeti, veš. kje me mareš najti. - Toda eno ti rečem: da sem v Mariji Virbnikovi našel ženo. pred katero se mora vsakdo odkriti. Poleg tega pa še: čje razgovarjati z Otokarjem? Ker je tako nežna iu neizkušena. bi se s sramoto obrnila od njega, bi se ga izogibala — Misliš, mati? — Saj je vedel vse boljše, toda je rajši molčal. da ne bi svoje matere (pripravil ob dobro mišljenje. ' Ootovo! Saj je vendar še nedolžen otrok. Otokar ji je zelo naklonjen in srečna n». da se ji je posrečilo, da njega, v veselje njegovemu očetu, pridobila za novo življenje. - Mama. kar govoriš, je preveč. Preveč si rekla ! Seveda so bi-)- Otokarjevi živei zelo prizadeti — vse razmere so tako že nanesle — tod* tako slabo, kot ti praviš, vedar ni bilo. - Dovolj slabo, tako da je bil oče v velikih skrbeh zaradi njega Saj ne moreš vedeti, ker si g« samo mimogrede videl, kako Oto-fcnrju za vse ni bilo nič mar. Še potem, ko je prišel iz sanatorija! Nato pa ga je Lila ^ svojo živahnostjo razvedrila — kot mlajša se-sira mu je bila — njej se je konečno posrečilo, česar mi nismo mo-(.H pri njem d«Meči. Otokar se je zopet pričel zanimati pred vsem j* svoj« umetnost. Po njenem vplivu je šele (»ostal pravi umetnik. >*) >i v*W njeno sliko, ki jo je naslikal. Zdaj pa jo zopet slika Nfkdo |»a ne sme videti slike, dokler ni končana. Zel« veliko govori «< n j«j hi jaz *eiii ji tako hvaležna — že zaradi očeta, saj veš, ka- ko zelo je naklonjen sinu svoje prve žene — mnogo bolj, kot tebi •— žal! Toda zato si ti moj sin! V materinem ponosu ji zableste oči. Rudolf pritisne ustnice na njene roke. Mati m gladi kratko ostrižene plave lase in Rudolf je čutil, kaj je pomenila ta ljubeznjivost. s katero '.je bila hladna In resna gospa drugače tako skupa. Izgledala je. kot bi se bala vsake večje ljubeznjivosti in mehkih čustev. Vedel je. da izakon njegovih sta riše v ni bil srečen. Vedel pa jt tudi. da je bila na strani matere večja krivda ker se ni mogla prilagoditi veseljaškemu možu. kar bi morala -toriti. Vsled nyene trde. stroge narave ni mogel pozabiti ljubeznjivosti syoje prve žene. ^ci ki jo j«- isrekno ljubit. In t«> ljubezen je tudi (prenesel na svojega prvorojcuea. vslrtl česar mu jt* Otokarjeva prezgodnja ženitev zadala globoko rano in samo bistroumnosti svojo druge žene se je imel zahvaliti, da ni prišlo med očetom in sinom do konečnega in nepreklicnega preloma in da je Otokar še vedno imel odprto pot *"nazaj". (Dalje prihodnjič.) Žena, To Je Tvcjc Delo! Crstvi moški nočejo priznati, da potrebujejo vsakovrstne nege. Zato jc od tebo, ŽENA, odvisno, da ostane tvoj mož zdrav. Vedno imej pri rokah steklenico slavnega linimenta. Varstvena PAIN-EXPELLER* Rcff. U. S. Pat. Oft. Znamka Utrujene mišice, zgodnji prehladi, vsakovrstne bolezni in bolečine hitro izginejo s tem pomirjujočim linimentom. PAIN-EXPELLER* je najcenejša oblika "zavarovanja dela." 35c in 70c - - - % - - Naprodaj vsepovsod Pristtii ima SIDRO varstveno znamko. OSEBNOST IN PRETEKLOST "NEMŠKEGA MUSSOLINIJA" '•V uri našega globokega razočaranja smo našli v Vas moža. ki nam je pokazal pot trdne vere. Vi ste nas naučili spoznavati moč nove ideje, V iste nas tudi izučili, kako se je treba z vsem srcem posvetiti delu za uresničitev te ideje, za katero mora biti vsak pripravljen zmagati ali pasti." Tako je pisal poln entuzijaznia Adolf u Hitlerju Goebels, šef berlinskih narodnih socialistov. Nenadni uspehi nacionalističnega voditelja Hitlerja so v Nemčji in po vsej Evropi vzbudili najprej začudenje, nato pa skrb. Pre kakor v 10 letih so nemški narodni socialisti zavzeli pozicije na Saškem, Turinškem in Badenskem, se utrdili v berlinskem municipalnem Svetu, si v ostrem boju priborili v parlamentu 107 mest ter v naglem pohodu prisilili državo, računati z njimi kot si silo, katere zahteve je treba vpoštevati. če noče imeti večjih neprijetnosti v notranjem življenju. Voditelj nemških nacionalistov cesto sprejema ameriške, angleške in italijanske časnikarje in zastopnike ter se z njimi razgovarja, nikoli pa ne mara govoriti s Francozi, "edinimi nemškimi sovražniki'*, kot jih sam označuje. P c zunanjosti ni na Hitlerju nobene podobhosti Mussolini ju. Srednja postava, brez posebno inteligentnih potez, z avtomatičnimi njemu la.st-nimi kretnjami, ne izraža nobene posebne privlačnosti in veličine: a klj-ub temu privlačuje ta človek nemške poslušalce tako, da se ne morejo ustavljati. Njegove ostre besede trgajo in grabijo nemško dušo: noben glas se mu ne protivi, on komandira, poslušalci ga po-1 slušajo in mu slede. | Kako je prišel Hitler do takega političnega ugleda? Zgodovina nam pove to bolje, kakor njegova posra-va: Hitler se je rodil v Avstriji. Njegovi starši izhajajo iz južne Bavarske. Njegov stari oče je bil še reven kmet, oče pa — vihrava duša — carinski uradnik. Tri leta j je bilo malemu Dolfiju, ko mu j21 oče na smrtni postelji svetoval, j naj postane po njegovem zgledu uradnik. Osiroteli deček se je mo- j ral že od najnežnejše dqt>e dalje boriti za svoj vsakdanji kruh. Prve njegove sanje so bile — postati u-metnik. Šel je na Dunaj ter posku -sil napraviti sprejemni izpit r.a Akademiji. St-var se mu je sicer po-nesrčila, a izpitna komisija mu je vendar priznala, da tiči v njem precej risarskega talenta, naj poskusi z arhitekturo. Toda predvsem je bilo treba živeti; vstepil je k nekemu sobnemu slikarju kot slikarski vajenec in s tem je preživel ta malomestni mladec pet let v fizični in moralni bedi med razposajenimi sodrugi, ki so ga izrab-•jali in muštrali. V tem času se je tudi na vzel krutosti in svoje naivnosti; kakor navadno oni. ki sami trpe, želijo trpljenje tudi drugim. V njegovem srcu se je zbudilo hudo sovraštvo do marksizma. Po nekoliko letih je vendar postal s svojo pridnostjo sobni slikar ir. akvarelist. Čez tri leta je odšel v Muenchen z nadejo, da si čimprej ustvari kak kotiček za arhitekta. V teh sanjah ga je zadela svetovna vojna — vstopil je r bavarsko armado. Pobegnil je iz Avstrije, ker je preveč mrzii Habsburžane • prijatelje Slovanov in nasprot nike germanstva", da bi mogel vstopiti v njih službo in nositi njih uniformo. V bojih ranjen bi skoraj popolnoma oslepel. Po sklenjenem miru se je vrnil v Muenchen, kjer je postal organizatorični oficir Reichswehra, dovršil svoje študije na oratoriju ter začel predavali. Stopil je v zvezo z Gotfriedom Fe-derjem v svrho ustanovitve nove politične stranke. Feder je stranko ustanovil in jo imenoval Nemško delavsko stranko. Prvi se je vpisal Hitler. Če pa hočemo razumeti Hitler le- vo politično akcijo, moramo poznati njeno prvo točko. Iz kontrasta med meščansko otroško dobo ter mladostjo, ki jo je preživel kot navaden rokodelec, se mu je izoblikovala neka nejasna doktrina, ki ga je vedno tiščala pred alternativo: mir ali revolucija! Iz duna*-skega življenja je prinesel sovraštvo do Židov, iz bojnega meteža pa je rešil samo globoko zaničevanje politikov za fronto. Hitler je prepričan, da je "marksistični terorizem mogoče zmagati še s hujšim terorjem". Prvo izvajanje teh načel je njegov bavarski puč v letu 1923., ki ga je spravil v ječo. V ječi je spisal delo "Mein Kampf". Iz ječe se je vrnil s trdnim sklepom, znova poskusiti s podobnim početjem samo bolj metodično. Od tega časa lahko opazujemo dvojno delovanje hifclerijancev: o-rganiziranj j svojevrstne revolucijske armade in volivno propagando, katere cilj je, zanesti strankin vpliv in ideje v samooblastne, deželne in državne parlamente. Za vse to si Hitler zna najti denarnih sredstev: člani njegove f^-šistično-politične stranke morajo prispevati s prostovoljnimi dajatvami, ki jih Hitler potroji s tein. da na določenih svojih političnih shodih pobira vstopnino. Poleg tega pa mu vse to financirajo denarni magnati, ki jih baje ni malo v njegovi stranki. Govore tudi o podpiranju iz inozemstva;saj so zelo interesantne analogije med delovanjem hitlerijancev in italijanskim ter avstrijskim fašizmom. Spomnimo se na parlamentarne volitve v letu 1930. Poisedmi milijon Nemcev je sledil njegovemu glasu ter je na ta način šlo 107 hitlerijanskih poslancev v Reichstag, med tem ko jih je pred *em imel samo 12! Kmalu nato so korakali v parlament malone v vojaški v riti stosedmeri narodni naci-jonalisti v vsi v temnorjavih srajcah. S svojih sedežev so se pozdravljali s fašistično gesto. Ko je predsednik klical imena posameznih poslancev, je prvi nacionalist pri svojem imenu zaklica1: "Tukaj! Naj živi Hitler!'' nakar so se mu odzvali z živo klici vsi tovariši. Na komunistične psovke so odgovorili z živalskim kruljenjem ter z žvižganjem na piščali. katere so nalašč za to prinesli s sebo." Med tem pa so njihovi pristaši zunaj na ulicah pobivali s kamenjem okna nasprotnikov. ji shipping w news 17. marca: New- York. Hamburg. Cherbours Euriipa, Cherbourg, Bremen 18. marca: Olympic. Cherbourg 22. marca: lit* de France, Havre 23. marca: Statwidam. Duulucne iur ilor. Rot terdam 24. marca: Albert Ballin, Hamburg. Cherbourg 25. marca: Bremen, Ciieibuurg, Bremen 28. marca: Mauretania. Cherbourg 29. marca: New Amsterdam, Boulogne aur Mer Rotterdam 31. marca: Hamburg, Hamburg. Cherbourg 1. aprila: Majestic, Chertiouig 2. aprila: Milwaukee, Hamburg ChertM.urg Volendam. I-oulogne sur Mer, Hotter-dam Euroi>a. Cherbourg. Bremen 6. aprila: Aquiiani.i, Cherbourg 7. aprila: Deutschlat.d, Hamburg, Cherbourg 8. aprila: lie de France. Havre Olympic, Cherbourg 9. aprila: Veendain, I'-oulogrie aur Mer. Kutier dam 13. apri'a: Bremen, Cherbourg, Bremen 14. apri'a: New York, Hamburg, Cherbourg 15. aprila: Mauritania. Cherbourg 20. aprila: Europn, Cherbourg, Bremen 21. aprila: Albeit Ballin, Hamburg. Cherbourg 22. aprila: Fraiire. Havre Majestic, Cnerbourg 23. aprila: «"tevela ml. Mamhurg, Cherbourg Sta tenilum. Boulogne t»ur Ifot terda >n 27. aprila: Aquitariia. Cherbourg 28. aprila: Hamburg,, Hamburg, Cherbourg 29. aprila: Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg 30. i prila: lie de France. Havre Volendam. Boulogne sur &Ier. Rotterdam 4. maja: Bcrengaria, Cherbourg 5. maja: Bremen. Cherl»ourg. Bremen Iteutschland. Cherbourg. Hamburg 6. maja: Olympic, Cherbourg 7. maja: Mauretan2a Cherbourg, Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 12. maja: Kuropa, Cherbourg. Bremen Xtw York. Cherbourg, llamburc 14. maja: Bar is. Havre A>|Uitani;t, C"h« rlx.urjc Veendain, Boulogne Sur .Mer Roller. dam Reli.tn< c. Cherbourg. Hamburg Majestic, On-rbouijj 17. maja: Columbus. Cherbourg, Breiiun Vulcaliia, Dubrovnik, Tr»l 19. maja: Albert B.Ulin, Cherbourg, Hamburg 20. maja: Homeric, Cherbourg 21. maja: Bremen. Cherbourg. Bremen StatcnOuiu, Boulogne sur M« r. B- t- lerd.« m 25. maja: B»-reii^,»ria, Cherbourg 26. maja: Hamburg, Cherbourg, lluinbiwg 27. maja: Krance, Havre i »Ivnipic, Cherbourg 28. maja: Kuii.p.i. Cheibour«. Bremen Yolcmlaiii. Boulf^iie Sur Mer, Rotterdam Sr. Bouis, < 'hebourg, Hamburg V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnikn ILE DE FRANCE 22. MARCA (6P.M.) 8. Aprila — 30. Aprila DE GRASSE 5. Aprila LAFAYETTE 16. Aprila — 21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za pojasnila in potne li»te vprašajte n tie pooblaščene agente ?c?rertek J&rta 19 STATE STREET, NEW YORK fpr;;: rei: m; ^ ■------ ■ ■ • n CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) SUne samo KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za letos so razprodane ZA DRUGO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer VODNIKOVO PRATIKO za leto 1933. DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarin« stane samo SI.— in kdor nam torej posije $1.— do kon-ea marca 1932 bo prejel te knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York Citj Mali Oglasi imajo velik uspeh [\ swi«»«2OT!i«.-ir" »MM- WTCfE^nOTsaiM!: are -r:'. Lr-1.il nam* GLAS NARODA1 216 West 18th St., New York, N. Y. Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden