Leto V., štev. 87 Llubljana, četrtek, 10. aprila 1924 Cena 2 Din (shaja ob * zjutraj. Stane mesečno 20-— Din ;i inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon Bt. 72. Dnevnak za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. 5t. 54. Teief. št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1. Cel|c, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 9. aprila. Umikalni boji, ki jih je e precejšno spretnostjo in nedosegljivim varanjem javnosti markirala pred 14 dnevi poražena armada apozicijonalncga bloka, da prikrije izgubo bitke in nesposobnost vojskovodij tor da zmanjša neizbežno paniko svojih borcev, se bližajo svojemu koncu. Ni8 več se ne da prikrivati dejstvo, da so uničene vse iiacle, da bi mogla opozicija še zbrati dovolj moralne moči, da vržo iz sedla vlado narodne koalicije. Danes je padla odločitev gledo usode Narodna skupščine, ki se nič več ne sestane, razven sredi maja edinole s tem namenom. da bo koalicijska vlada, ki bo medtem imela že formalni volilni mandat. prečltala ukaz o njenem razpustu t«- o novih volitvah. To, kar se je dogodilo danes, je lcf-gična konsekvenca pred 14 dnevi nastale politično situacije. Po demisiji radikalske homogene vlade in po nastopu Stjepana Radiča v zavezništvu i gg. Korošcem in Spahom ter za figovim peresom g. Davidoviča je nastala v našem notranjepolitičnem življenju čisto nova konstelaciji Dočim sc je pred tem vodil v skupščini in med narodom boj za in pro*.i radikalni stranki, je nesrečno vodstvo opozi-rijskega bloka kar čez noč preneslo liorbo na povsem drug t?ren: za edinstvo in proti edinstvn države. Priznati se mora, da l^aže organizem naše države veliko notranjo silo: hipr.ma jo reagiral, ko se je pojavila invazijo zanj jasnega bacila. Skoraj preko noči so bile preje čisto strankarske politične fronte pregru piran e v ono, ki stoji na braniku mlade države, t?' v ono, ki je Iv.ttla, zlorabljajoč politično krntk'i-vidnost in zaupljivost gosp. Davidoviča, polastiti se državnega krmila z edinim namenom, da si z državno pomočjo zasigura provedbo z a '1 r ž a-v o o p a s n i h političnostrankarskih eksperimentov in da Jusrosiavijo angažira proti — Jugoslaviji! Zato smo bili od vsega začetka pre-priianl, da je nemogoče, da bi državna oblast mogla priti v roke ljudi, ki po svojem velikem delu vodijo centri-petalno politiko. Le posrečena rovolit-cija bi mogla omogočiti Stjepanu Ra-didti, da se preseli z Dunaja, kjer neprestano rujo proti svoji lastni domovini in vodi čisto emigrantsko politike, preko noči na vlado v Beograd ... Ob tem dejstvu so je morala razbiti vsaka intriga. Za razpust sedanje Narodne skup-ščine ter za nove volitve je situacija po dogodkiii zadnjih tednov docela dozorela. Izključeno je bilo vsako pozitivno parlamentarno delo in tudi opozicijski blok, ki se je skliceval na formalno večino v parlamentu z _ ozirom na svojo heteregenost, zlasti pa i ozirom na programe koaliranih strank, nikdar ni bil sposoben, garantirati kakršnokoli konstruktivno delo v blagor države in naroda. V resnici tega tudi ni nikdar nameraval, hotel je dobiti le vodstvo volitev v svoje roke. Volitve pa so tudi potrebne, ker mora narod izreči svojo sodbo o najnovejši pregrupaciji strank. Davidovi-h\a grupa demokratske stranke n. pr. je brezobzirno pogazila sklep kongresa stranke, po katerem se DS v nobenem slučaju ne sme vezati s strankami. ki ne stoje na stališču vidovdan-fke ustave in edinstvene države. Ra-dideva stranka je šla v volilno borbo s p r i n c i p o m. da njeni poslanci ne mejo v Beograd ter rla je parlamentarna abstinenca njibovo slavno načelo. Nujno je v taki situaciji, da se Kuje glas narpda. Ali bodo biraČl (rosp. Davidoviča' odobrili njegovo politiko, ali m? Ali bodo volilci gost). Radiča odobrili korak njegovih poslancev na poti pozitivnega sodelovanja v Narodni »kunščin ter s tem obsodili dosedanjo abstinenco in prot.idržavno rovaren.ie. Dr. Korošcev! volilci naj odločijo, če !« bila politika SLS v zadnjem letu plodonosna in pametna ter na,i povedo, če hočejo še naprej odobravati plemensko hujskanje proti Srbom, še naprej odobravati, da slovenski po-Rlanci mlatijo prazno avtonomistično »lamo, ali pa se iim zdi boljša ona politika, ki s pozitivnim sodelovanjem na zgradbi nove države dviga blagostanje ljudstva. Bitka jo za opozicijski blok izgubljena. Tudi v politiki veljajo isti principi in iste posledice za voditelje ter »jih stranke, kakor za vojskovodjo in njih armade, .čo so izgubili odločilno bitke. Vsi opozieiionalni voditelji so Mamirani in medsebojno kompromitira!. Dvojno kompromitiran pa je še Odločitev je padla SKUPŠČINA OSTANE ODGODENA TER BO SREDI MAJA RAZPU-ŠČENA. — VOLILNI MANDAT PAŠ1Č-PRIBIČEVIČEVE VLADE. — ZADNJE KLERIKALNE INTRIGE. — KAJ J'. ZVEDEL KOROŠEC V AVDIJENCI. Beograd, 9. aprila, p. Razvcj politično situacije je dospe! danes do vrhunca. V številnih konferencah ln avdijencah Je bila pripravljena odločitev, ki je že padla. Razpust Narodne skupščine in razpis volitev Je že sklenjena stvar. Volitve bo vodila koalicijska vlada Pašič-Priblčevlč. Poskusi klerikalcev v zadnjem hipu preiti v bitk! Iz vrst opozicije v koalicijo z radikali in demokrati so se ponesrečili. V krogih opozicije vlacia velika poparjenost. Opozicijski blok razpada ter je gotovo, da se bo večja skupina članov starega demokratskega kluba pridružila grupi g. Pribičeviča. Beograd, 9. aprila, p. Od včeraj zvečer do danes so se izvršili dogodki, 1:1 so znatno pospešili razčlščcnje položaja ter končno odločitev. Klerikalne intrige, da se razbije sedanja koalicija in omogoči vstop klerikalcev v vlado so bile jasno znamenje, da je stvar opozicije Izgubljena. Klerikalci so včeraj poskusili še zadnji obupni korak. Dr. Korošec v a voljene!. Dr. Korošcc- je zaprosil za avriijcnco z očitnim namenom, da kroni predstavi možnost rešitve parlamentarne krize s pomočjo federalističnega bloka aH pa njegovega klerikalnega krila, v skrajnem slučaju pa da poskusi izzvati obnovitev homogenega radikalskega režima. Ce že ne bi mogli klerikalci v vlado, bi bili vsaj radi videli demokratsko stranko tepeno: Davidovičev del naj bi bil osleparjen v opozicijskem bloku, Pribičevičeva grupa pa izigrana od radikalov. Dr. Korošec jc bil sprejet v avdijencl, istočasno pa je dobil vabilo musliman dr. Ilrasnica. Avdijenca je med ostalimi šefi opozicije Izzvalo naiprvo presenečenje. Ko pa se dr. Korošec iz dvora nl vrnil med svoje kolege, se je presenečenje spremenilo v konsternacijo. Danes se vč, da jc bil rezultat Koroščcvc avdijencc naravnost porazen. Kaj ie čul g. Korošec. Kralj je zavezniku g. Radiča pokazal dokumente, ki lasno pričalo, da le šel federalističnega bloku v tulili službah. Med temi dokumenti sc nahajalo ludi doka:!, da je Radič prejemal velike vsote od bollševtškc propagande v' Moskvi ter avtentična poročila, da Ic Radičeva agl-tacila pri tujih državah bila naravnost naperjena proti obstolu In Integriteti naše države. Dr. Korošcc in dr. Ilrasnica sla sc vrnila pod vtisom, da Ic stvar bloka, odvisnega od g. Radiča brezupna. Vladni predlogi. Medtem le sinoči vlada formulirala svoje naziranle na celokupno situacijo v posebnem referatu za kralla. Vlada Ic prišla do prepričan/a, da Ic nadal/ne delo v Narodni skupščini nemogoče ter da so volitve tudi z ozirom na povsem novo politiko poedinili strani: neobhodno potrebne. Vlada smatra da nal ostane skupščina do sredi mala odgodena, nato pa se nal razpusti in razpišejo nove volitve. Pašič, Pribičevič hi Jovanovič v avdijencl. Danes dopoldne Ic bil Pašič v dolgi av-dilcnci ter Ic kralju izročil predlog vlade. Popoldne jc krall sprejel Pribičeviča, Ninčiča in predsednika skupščine Jova-noviča, nato pa znova Pašiča, kl Ic bil med tem kcnlcrlral z nekaterimi ministri. Seja min. sveta. Ob IS. zvečer se le vršila sela ministrskega sveta, ki le trajala do 20.30. Po seji so ostali pri Pašiča dali časa na razgovoru še ministri, Pribičevič, Krizman, Srskič, Kollč In drž. podsekretar Vililer. Ministri niso hoteli dati nobenih izlav, vendar sc ve, da so končna odločitve že sklenlene. Kakor ce zatrjrje io. situacija, sledeča: Kralj jc vzel poročilo vlade na znanje. Narodna skupščina se ne sestane več, izvzemši na formalno sejo sredi maja, na kateri bo prečitan kraljevi ukaz o razpustu In o razpisu novih volitev. Volitve bo vodila sedanja koalicijska vlada. Radie sklicuje kongres zatiranih narodov ZVEZE MED RADIČEM IN ČEŠKIMI NEMCI. — Traga, 9. aprila, s. Radič je povabil držav Srednjo Evropo h konferonci na vse op-czleioralue stranke v narodnost- i Dunaj, doznava Vaš poročevalec od nem uih državah Srednje Evrope h konfercn- ! fke parlamentarne strani, di je vest v cl na Dunaj, kjer hI se razpravljalo o tej obliki vsaj preuranjena. Sicer obstoji skupnem postopanju. Radič označuje to stik 7. Radlčem, vendar pa dosedaj še ni konfcrerco kot Kongres zatiranih naro- ] dospelo noheno poročilo. Poleg toga pa dov. | stališče nemških strank na Coškoslova- Praga, D. aprilu, j. K vesti, da jc Radič j škem gledo tega, ali naj se poseli ta kon pozval opozicionalnc stranke nacionalnih I ferenca ali ne, šc ni enotno. Novi požigi in poboji v Italiji FAŠISTOVSKO MAŠČEVANJE NAD KLERIKALCI IN KOMUNISTI. — DEMOLIRANJE KONZUMOV IN DELAVSKIH DOMOV. Milan, 9. aprila, j. Najbrže iz maSčc-1 stiln, kjer so se ubirali socijalisti in klerl-vanjn za precejšnje uspehe, ki so jih kle-1 lalci. V Milanu je prišlo poleg lega tudi rikalci in socijnlisti dosegli zlasti v Mon- do spopadov, pri katerih je bilo ranjenih zi in v Briaci, so fašisti v teh krajih vče-115 oseb, med njimi dve težko. Dvo ženski raj demolirali približno 25 socialističnih j sta bili prepeljani v bolnico. Danes je to-in klerikalnih konzumnih društev in dru- vorni avtomobil <-Corriere della Sera-» Rili lokalov. Približno 30 oseb je bilo! pel jal 50 tisoč izvodov lista na kolodvor, ranjenih. Tudi v Milanu so fašisli opu- Oboroženi fašist i so en ustavili ter gn se-stošili Iri socijalislične društvene loka- ] žgali. Tudi več drugih avtomobilov tegn le. Ista usoda je doletela tudi več go-1 lista jo bilo ustavljenih in sežganih. Ugoden vtis ekspertnih predlogov REDKO SOGLASJE V VSEH PREST01.1CAH. - NEMŠKA VLADA SMATRA PREDLOGE ZA UGODNO BAZO NADALJNIH POGAJANJ. Berlin, 9. aprila, j. Državni kabinet se je sestal danes popoldne, da prouči poročili obeh komitejev strokovnjakov. Z ozirom ua velik obseg poročil, katerima je priključenih šo devet nneksov. ni bilo mogoče dobiti končnoveljnvne sodbe. Posvetovanja kabineta se bodo torej nadaljevala. Vendar pn so more reči, da so mo-rndajni krogi v litrlinu pn dosedanjem proučevanju predlogov dobili vtis, dn so predlogi docela pripravni tvorili pedlago za pogajanja o lionfnovoljavni ureditvi nn kvalitikarija strokovnjakov breidvnm-na. so smatra poročilo ia delo, ki bi moglo tvoriti podlago tn gospodarsko obnovo Evrope. London, 9 aprile, h. 1'ri presoji načrta prvega slrokovnjaškega komiteja, poudarjajo današnji londonski večerniki zlasti važni pogoj, da se prvi letni obrok uo bo plačal, dokler Nemčija zopet ne dobi gospodarske In fiskalne kontrole Poruhr-ja. Nemški proračun bo za prvi dvo leti prosi vseh plačil, ki izvirajo iz mirovnih rcparacijskega vprašanja. Nekatera načela | pogodb, n tudi sestave prihodnjih prora-strokovnjakov so na-la popolno odobri- čunov so olajšane s tem, da je v naprej tcv nemško vlaile, druga pa so zopet raz- dol'u>nn vsota, ki bo krila vse nemške očarala. Predvsem je neugodno vplivalo, obveznosti. da poročilo ne imenuje kor*. » olcn^m-l N"w-York, •>. aprila, j. V oficijelnlh a v opozicij OPOZICIJA SKLICUJE ZA DANES PROTESTNO ZBOROVANJE RADI ODGOD1TVE SKUPŠČINE. Beograd, 9. aprila, p. V opozicijskih | odgoditvi sej narodne skupščine. Pred-krogih se pojavlja vedno več«, (lepresi- | log je bil sprejet ter so jo sklenilo, da ja. Poslanci se pritožujejo, da je med j se seja vrši v dvorani narodne skupšči-opozicijskimi strankami izginilo medse- j ne. Poslanec Pečic je dobil nalog, da bojno zaupanje, kar ovira pozitivno (lolo. i pri predsedništvu narodne skupščino pre-Pogajanja med radikali in klerikalci so;skrbi veliko dvorano narodne skupščine. bila glasni razlog za to nezaupanje, deloma pa. tudi nejasno postopanje radičevcev. Danes so poskušali doseči razčiščo-nje na dopoldanski konferenci opozicije. Davidovič jo imel najprej v svojem klubu konferenco s svojimi ožjimi prijatelji, katerim je poročal o avdijenci posl. dr. Korošca in dr. JTrasnice pri kralju, na kateri sta oba dobila vtis, dn so bodo radičevski mandati verificirali in da seis narodno skupščine še niso deficitivno odgodeno. Nato jo Davidovič pozval na konferenco dr. Korošca, dr. Mačka, Pro-davca in Hrasnico; Tla sestanku so sklonili, da se jutri dopoldne vrši plenarna seja, klubov opozicije, na kateri naj bi se prečitala resolucija kot protest proti Predsednik DragovM pa jo odgovoril, da šl.ih reparacij. Tarij, 9. aprila, h. Poročilo strokovnjakov, ki sc jo nocoj objavilo javnosti, jo bilo v pariških političnih krogih sprejelo r velikim zadovoljstvom. Splošno sc poudarja, da sc nc moro dvomili o no-pristranosii ekspertov. Ker jc tudi tehnič- va.-thingtonskih krogih duircs Je odklanjajo zavzeti stališče k poročilu strokovnjakov. Vendar pa so visoki uradniki državnegn departementa za trgovino in zakladnega urada izrazili svoje največje zadovoljstvo. Važne gospodarske odredbe Dva uspeha samostojnih demokratov Beograd, 9. aprila, p. Minister pravde dr. Grisogcuo je na podlasi poobla-ščetua v finančnem zakonit predložil ministrskemu svetu naredbo, s katero se na novo ureja kompctcnca sodišč z ozirom na vrednost spornega predmeta. Vsi jo dvorana le za seje narodne skupščine, i spori v vrednostjo 0250 Din bedo v bo- Sefi opozicije so nato nadaljevali raz- J"'' ' ~ ..... pravo o svojih nadaljnjih korakih ter so je sklenilo, da. so seja kluhov opozicijo vrši jutri dopoldne v prostorih Davidovi-čevega kluba. Ne ve so za gotovo, ali se bo opozicija omejila samo na protest zaradi odgoditve, oziroma nesklicanja narodne skupščino; ali pa bo obenem izjavila tudi, da opozicija zaradi tega ne bo prisostvovala nadaljnjim sejam skupščine. V vladnih krogih izjavljajo, da tak sklep opozicijo ne bi imel vpliva na politično situacijo, ki je že itak dosti zro-la za volitve. železničariev Ureditev vprašanja slov, UKREPI PROMETNEGA MINISTRA GLEDE PREVEDBE IN PREDUJ MOV. — IMENOVANJE NOVEGA RAVNATELJA IN POMOČNIKA. čar jem predujmi za nazaj, prevedba pa Beograd, 9. aprila, p. Knkor znano je minister saobračaja dr. Popovič takoj po prevzetju portfclja vzel energično v svoje roke akcijo zn ureditev personab nega vprašanja bivših južnih železničar« jev. Izposloval si je v finančnem za< konu pooblastilo za prevedbo ter je tas koj odredil, da se izvršijo vse priprave za izenačenje. V nekaj dneh bo ijub< ljansko ravnateljstvo definitivno zase« deno tor se takoj na to sestavi predpi« sana prevedbena komisija. Minister je Vašemu dopisniku izjavil, da bodo 1. maja izplačani bivšim južnim železni« gosp. Davidovič uvideva. kako prav so imeli slovenski demokrati, ko so mu opetovano trdili, da naj klerikalcem nikdar ničesar ne veruje. Odločitve, ki so danes padle, niso glavne. Na volitvah bo moral narod izreči svoje mnenje, ali želi, da nasto- __________, pi končno doba mirne konsolidacije, Sosn. Korošec, ki se ie šo potem, ko ali pa hoče, da ga hujskači in varaliee 1« bil opozicijski blok žo na begu; ho W rešiti z novimi pogajanji z radikali, "a nelojalna taktika je celo SLS mo-Wič.no diskvalificirala in sodni tudi še dalje vodijo v škodljive medseboj ne borbe, od katerih imajo korist njegovi zapeljive!, on sam oa ogromno Skoda da se bo pospešila tako, da bo najka« sneje do 1. junija izvršena. Danes je bil poklican v Beograd vodja ljubljanske žel. direkcije ravna« telj Šega. Povodom imenovanja defini« tivnega ravnatelja se bo izvršilo tudi imenovanje pomočnika ter definitivno postavljcnjc načelnikov direkcijskih od delkov. REVIZIJA ZAKONA O OBRTNI BANKI. Beograd, 9. aprila, p. Trgovinski minister dr. Kriztnan jo danes sprejel, zastopnike gospodarskih krogov, katere je predstavil dr. Žerjav, in ki so zahtevali revizijo zakonskega načrta o državni obrtni banki. Z ozirom na to, da je potrebno, da so v upravi te banke zastopane vse pokrajine, se bo v kratkem vršila anketa zastopnikov vseh pokrajin glede izpremembe zakonskega načrta o obrtni banki, Nato bodo pozvani v Beograd tudi zastopniki vseh pokrajin za sestavo načrta gospodarskega sveta, ki je predviden v ustavi. doče spadali pred okrajna sodišča, pravde do vrednosti 31.500 Din pred posameznega sodnika zbornih sodišč in še le pravde višje vrednosti pred sodne senate. Min. svet bo naredbo že te dni odobril, na kar bo takoj uveljavljena. Beograd, 9. aprila, p. Na predlog samostojnih demokratov jc bila v finančni zakon sprejeta nova določba, ki jc za vse naše trgovce izredne važnosti. Po pripombi 12. k čl. 5. taksnega zakona odnosno po pravilniku k zakonu so bili podvrženi taksi na kupoprodajne pogodbe tudi trgovski zaključki. To ni bila za trgovcc le krivična obremenitev temveč tudi izigravanje tajnosti trgovske korespondence, ker so finančni organi zahtevali v svrho kontrole vpogled v vso korespondenco. Sedaj je s členom 288. novega finančnega zakona ta določba ukinjena. Cl. 288. pravi: «.Tej taksi (po čl. 5., taks. zak.) niso podvržene pogodbe o kupovini in prodaji stvari ali robe, koja je namenjena neposredni potrošnji aH pa v svrlto preprodaje (trgovski zaključki).. S 1. aprilom se torej trgovska zaključna pisma ne morejo več pred lagati kontrolnim organom. JADRANSKA TARIFA. Beograd, 9. aprila, r. Danes jc itali« jonska in jugoslovanska komisija raz« pravljala o jadranski tarifi. Izdelal se jc načrt po vzorcu italijansko«avstrij« ske tarife. Pogajanja teko povoljno, ta« ko, da sc njihov zaključek pričakuje v nekaterih dneh. PROGLAS GRŠKEGA KRALJA. Pariz, 9. aprila, s. Kakor javljajo iz Bukarešte, jc grški kralj izdal proglas na grški narod, kjor sporoča, da so no odreče po svojih očetov podedovanem prestolu. BELGIJSKI KRALJ TEŽKO BOLAN Pariz, 9. aprila, s. Zdravstveno stanje belgijskega kralja Alberta, ki je zbolel na španski bolezni, sc ic zelo noslab« šalo, Vlada na delu Beograd, 9. aprila, p. Po razčiščenjn položaja bo vlada pristopila uredit>'i cele vrste visečih vprašanj administrativnega značaja. S tem v zvezi so tudi razne spremembe na vodilnih mestih politične upravo tn drugih državnih uradov. Za grebški veliki žtipan dr. Cimič jo žo danes osebno podal svo,jo dcinisijo, ki je bila sprejeta ter bo za njegovega naslednika imenovan najbrže dr. Zuccod, bivši odvetnik v Puli. Tudi v Sloveniji se pripravljajo važne izpremembe. Macdonaldove težkoče London, 9. aprila, s. Vlada se nahaja v zelo ležkem položaju. V lordski zbornici se je včeraj vršilo drugo čitanje Asquitbovega predloga, po katerem bodo stavke v bodoče skoraj onemogočene, ker bodo slnvke in izprtja prepovedana 80 dni, od časa, ko se je naprosilo industrijsko preiskovalno sodišče za razsodbo. Lord kancelar je v gornji zbornici izjavil, da bo ta odredba zelo otežkočila politični položaj, ker vlada ne more prepovedati mezdnega bojn. Položaj kabineta je tudi v spodnji zbornici vedno težji, ker so opozicija ljuto bojuje proti vsaki reformni nameri vlade. BABILON V ČEŠKEM PARLAMENTU. Praga, 9. aprila, j. Na današnji seji zbornice, na kateri bi se morala pričeti debata o novelaciji imunitetnega za> kona, so predložili poslanci Podkarpat. ske Rusije svoje pritožbe. Razprava se jc vršila v češkem, nemškem, madžar« skem in ruskem jeziku. HITLERJEV ADJUTANT ARETIRAN. Monakovo, 9. aprila, j. Pobegli bivši adjutant Hitlerja Herman Esscr, ki so ga zasledovali s tiralico, jc bil danes v Landsbcrgu aretiran. Dospel jo s tre« mi drugimi osebami v avtomobilu, da poseti Hitlerja. Menijo, da je šlo za to, da se Hitler osvobodi iz ječe. OBSEDNO STANJE V RUMUNIJ1. Bukarešta, 9. aprila, s. V Bukarešti Cernovicah in Temešvaru in šc neka« terih manjših mestih jc bilo vsled anti« remitskih izgredov dijakov proglašeno obsedno stanje. Več profesorjev se bo moralo zaradi hujskanja proti Židom zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Volitve v Italiji DR. WILFAN PROPADEL VSLED KLERIKALNE NELOJALNOSTI. -PODROBNI REZULTATI IZ POSAMEZNIH OBClN. Ijenih 173 glasov.) Št. Peter na Krasu i rep. 2, dem. 1, SI. 123, kom. 81, faS. " V Julijski Krajini je po uradnih podatkih končni izid volitev sledeči: Jugosloveni 29.338, fašisti 163.563, uni-taristični socijalisti 13.114, popolari 22.000, republikanci 9744, komunisti 20.618, maksimalisti 5061 in demokrati 6707 glasov. Na fašistovsko kot večinsko stranko odpade torej 15, na manjšinske stranke pa 8 poslanskih mandatov, ki se razdele tako-le: 2 -.'u-goslovena, 2 komunista, 2 popolara, 1 republikanec in 1 unitarcc. V smislu pogodbe, sklenjene o priliki volilnega boja med tržaškim, istrskim in goriškim političnim društvom, po kateri bi morali jugoslovenski vo-lilei oddati svoje prednostne glasove prvim trem kandidatom, dr. VVilfanu, ti 11'lf. trni-tarči 30, pcrpolari 135, r?pvb1ikmei 102. demokrati 0. komunisti 480. maksimalisti 60; Borft: SI. 99, kom. 37, ffl>. ls rep. 1. mak«. 1: Krvavi potok; «1. JO. kom. 98. faš. 8: Skosljan: SI. 38, krni. 73 faš. 21: Barka: PI. 119, krm. 10. frtš. 4. ren. 1. pop. 1: Divača: SI. 42. kom. 27. fafc. 1«: Stor>: SI. 88. kom. .". 8: Za«orie: Si. 105. rep. 2. krm. 22, nnit. 1. f š. 4, maks. 1: Dolina: pop. 1. rep. 1. SI. 98. kom. 37, faš. 18. (Ttazveliavljenili 144 glasov.) Dolina: SI. 40, kom. 23. faš. 8; A v-ber: 81. 90, kom. 5. faš. 9: Konrlm: S!. 02. kom. 22. faš. 11. maks. 1: Lokev: ren. 2. 81. 70. kom. 103. fn.š. 14. maks. 3: Dutovlie: un. 1. pop. 1. rep. 1. SI. 146, kom" 5. fnš. 33. maks. 1; Naklo; pop. 1. ren. 1. SI. 38. kom 73. faš. 21, maks. 1: Naklo: pop. 1 rep. 1. SI. 110. kom. 10. faš. 7: Naklo: rep. 1, SI. 42. kom. 21, faš. 10. maks. 1; Po-vlr: r>op. 1, kom. 69. faš. 16, maks. 2; mask. 8. (Razveljavljeno 97 glasov.) Št. Peter na Krasu; pop. 1, rep. 2, SI. 49, kom. 36, faš. 52, maks. 2; Vremsltl Britof: un. 1, rep. 1, SI. 32, kom. 118, faš. 20, maks. 2; Hrenovlce: un. 2, rep. 3, SI. 373, kom. 21, faš. 10, maks. 3; Senožeče: un. 1, rep. 4, SI. 75, kom. 83, faš. 152, maks. 8. Manjka pa šo rezultat iz Slavine, ene najbolj zaved-nih naših občin na Krasu, kjor so fašisti jugoslovenskim volilcem v veliki večini onemogočili glasovanje. Kar ni mogel fašist o vski terorizem doseči, so skušale pokvariti še posamezne komisije. Tako jo bilo v Mav-kinjah razveljavljenih 26, v Kožani 124, v Šturjah 64 naših glasov, češ, da so r.aši volilni znaki mesto samo nnkrat, po večkrat prečrtani, kar da ni dopustno! Član glavne volilne komisije dr. Slavik je proti temu očitemu kršenju zakona vložil protest. Skupni rezultat je po uradnih podatkih v tržaški pokrajini sledeči: Jug. 5818, fašisti 23.557. unitarci 861, popolari 1144, republikanci 4320, demokrati 311, komunisti 7033, maksimalisti CCS. ISTRSKA POKRAJINA'. Jugosloveni 6657, fašisti 51.580, popolari 1070, komunisti 8131, republikanci 2455, maksimalisti 875, unitarci 200, demokrati 131. GORIŠKA IN FURLANIJA. Jugosloveni 16 255, 'ašisti 86.555, popolari 19.855, unitarci 12.034, komunisti 10.371. demokrati 5288, maksimalisti 8628 republikanci 2815. ZADRSKA POKRAJINA. Jugosloveni 03, fašisti 1784. republikanci 220, komnnisti 43, popolari 36, demokrati 13, maksimalisti 10, unitarci 5. Lastovo: Slovani 50, fašisti 229, ostali 5 glasom. NOVA ITALIJANSKA POSLANSKA ZBORNICA. Na podlagi dosedanjih podatkov o iz-I idu volitev, bo 533 od 535 poslancev, ki pridejo v novo zbornico (kandidat državne listo De Nava je umrl, De Nicola se j« odpovedal kandidaturi) razdeljenih med posamezno stranke sledeče: Faši-stovska večinska in manjšinska ttranka 373 mandatov (med njimi 200 fašhtov, Ivojevnikov, popolaiov disidentov in liberalnih demokratov) social. stranke 65 (poprej 135) in sicer unitarol 26, maksimalisti 22, komunisti 17. Popolari, U so imeli v prejšnji zbornici 106 poslancev, so si priborili sedaj le 30 mandatov, liberalci 17, demokratski socialisti 11, ustavna opozicija (Bonomijiva stranka, P.onomi sam je propadel) 12, republikanci 7, kmetje 3, Sardinci 2, Slovani 2 in Nemci 2 poslanca. Zadnji napori dr. Korošca Priznanje klerikalnega izdajstva proti opozicijskemu bloku. «Slovenec« je strašno hud na naše ugo tovitve o klerikalnem ponujanju radikalom in se sklicuje na poročila blokaške-ga »Jutarnjcga lista«. Toda «Slovenec» „ ... c, , „ . . , i je hud lc v polemiki. Na prvi strani med Rod,k; ren. 2 SI. 65, kom. 6 as l, brzojav, cr)naSa vesti> da je dr. Ko_ maks. 4: Veliki Renen: ren 6. SI. Ion. rojs na osebno (, kraIJ ga je toreJ sam kom 5. faš. 6. niaks. 3: etjak; rep. 1. prigcl vabltn) povabilo bi, v torelf M. 80 kom. 37. faš. <; Skopo: h 5 >. poIdne v avd!jenci pri kralju in mu ie kom. 4. faš. Io: Se,:ana: rep. o. bl. Ol, nhri„,n*„ cvnlr, nr,orl#.Hr» .la ciltiariir, - V kom. 73. faš. 115. maks SI. 131. kom. 32. faš. 12, mak-. 5; To maj: pop. 2. ren. 3. d »m 1, SI. 186, kom. 8. fn.š. 8: Nabrežlna; pop. 1. ren. 4. 81. 103, kom. 34. faš. 85. maks. 4; Doberdob: non. 2. SI. 47. kom. 14. faš. 82. maks. 3: Devln: uri 2. ren. 3, SI. 63. kom. 13. faš. 88: Fogliano; un. 3, pop. 46. ren. 26, dem. 3. SI. 1 kom. 49. faš. 210, mnks. 4: Gradež: un. 2, poo. 50. rep. 130. dem. 1, S'. 1. kom. 30. fn*. 226. mnks. 3: Gradež: un. 3. pop. 65. rep. 96, kom. 30. fnš. 208: Mavhlnie: rpp. 9. SI. 49. kom. 14, f«S. 56. maks. 4: Tržič; nn. 21. r.oi>. 26. ren. 56 dem. 7. 81. 1. kom. 59. faš. 306. maks. 27: Tržič: nn. 16, w»p. 16. ren. 25. dem. 1. 81. 2. kom. 68. faS. 222, maks. 26: Tržič: un. 14. pn«. 10. Ten. 46. dem. 2 81. 4. kom. 72. faš. 366, maks. 23: Tržič; un. 10. pop. 4, rerr>. 14. dom. 2. kom. 29. fsš 107, maks. 20: Ro^ch': nn. 11. r> j. 76. ren. 20. dem. 4 SI. 7. kom. 119 fa'. 310. maks. 14: Roncbi: un. 4. nop. 34. ren. 8. dom. 3 81. 3. kom. 57. fa*. 255. malts. 7: San Canrinno To., un. 5 pon. rep. 0. dem. 4. 81. 3. kom. 159. faš. 312, maks. 10: San Canzlauo Is.; un. 7, por*. 6. kom. 21. faš. 70. mak«. 3; Šentnolai; SI. 23. kom. 26. faš. 35. maks. 4; San Pietro Is.: un. 1. r>op. 15. ren. 12. dom. 2. kom. 31. faS. 208. maks. 2: S!'vro: SI. 16. kom. 22. faš. 9. mnks. 1: Steranzano; un. 6, pon. 19. ren. 9. dem. 2. 81. 3. kom. 41, faš. 220. maks. 11: Turrlacco: un. 4, pop. 27. rep. 2 dem. 3. kom. 51. faš. 251, mnks. 7: Bitko-",i«; nori. 1. rer>. 1. 81. 111.' kom. 10. faš. 8. maks. 4: Kač-a vas: 81. 14. kom. 3. fn.š. 12: Kočana; un. 1. rep. 1. SI. 15 kom. 35. fn«. 25. maks. 2. (Razvelinvlieno 124 slovanskih gl.nov.1 Postojna: »n, 2. pon. 6. ?en. 1. SI. 220. kom. 7. faš. 88. maks. 1: Postojna: pop. 1. rep. 1, SI. 214, kom. 11. faš. 70: Šmihel; rep. 1. SI. 62, kom. 118, faš. 7, maks. 2. (R a z veljav- 9. •,-. i obrazložil svoje poglede na situacijo.« V j enako lakonični brzojavki poroča nadalje, da jc za Korošcem bil pri kralju tudi dr. Hrasnica in da sta »obe avdijen-ci pomenili senzacijo dneva ...» «SIovenec> je kratek, zato je pa malo daljši s svojim poročilom o obeli avdi-jencali tisti blokaški »Jutarnjl list«, na katerega se ..Slovenec« sklicuje v polemiki proti nam. Včerajšnji «J. 1.« namreč poroča doslovno: »Dr. Koroščeva avdijenca na dvoru je bila Izključno politične prirode. Njen rezultat nl znan nikomur. Opozicija je do osmih zvečer čakala na dr. Korošca v skupščini, da bi bila vsaj informirana o njegovih impresijah, dobljenih na dvoru. Medtem pa se dr. Korošec sploh ni pojavil v parlamentu, in tako ni le opozicija ostala ncinfor-mlrana o njegovem razgovoru s kraljem, temveč je šefom opozicije, ki so zvečer Imeli konferenco, bilo naravnost onemogočeno vsestransko pretresti situacijo in ustvariti primerne sklope. Av-diienca dr. Hrasnicc, ki je neposredno sledila dr. Koroščevi avdijenci in jc tra-iala pol ure, ni prinesla razjasnitve in opozicijski šefi so bili pri svojem kon-feriranju brez vseh potrebnih elementov za razpravljanje v teh kritičnih dneh. Avdijenca dr. Hrasnlce se smatra v opozicijskih krogih kot maskiranje dr. Ko-roščeve avdijenec; zato se je z gotovo skepso zvečer motrilo moč opozicijskega bloka ln možnost, da bl še mogel nadaljevati svojo akcijo.« Nadalje poroča »Jutarnji list« v drugi brzojavki o dr. Koroščevi »zagonetnosti«: Olede zadržanja dr. Korošca so v opozicijskih krogih ne v6 nič stvarnega; vendar pa v zaupanju, da dr. Korošec ne Iio zapustil bloka (I), ki ga je sam ustvaril, zaenkrat še ne razmišljajo o stališču proti dr. Korošou, ako bi vstopil v vlado. Četudi so opozicijski šefi složni v sumnjl, v katero jih jc zavedlo dr. Koro-ščevo ravni-.nje, vendar ne marajo dati nikakih izjav, temveč simulirajo prepričanje, da dr. Korošec taktično postopa v smislu politike, ki jo je inavguriral opozicijski blok«. Informacija »Jutr. L.» pove dovolj, ni Se posebej treba oitirati »Slovenčeve« pripravljalne« brzojavke, ki pravi, da radikale! zahtevajo prelom s Pribičevi-čom in *popularnejšo» rešitev krizo. Ze verjamemo, da bi bila radikalsko - klerikalna koalicija za naš« popular-nejša. Toda g. Korošec se je trudil zaman in g. Sušnik, o katerem se pripovo-dujo, da je svaril pred politiko izdajstva napram opozieionalnemu bloku, je imel prav. Avdijenca ni pomagala in klerikalci imajo od svojega nepoštenega postopanja poleg škodo šo sramoto. Kompromitirali so se na levo ln desno, prod-vsem pa so dokazali, kako pogrošono so postopali vsi, ki so se nanje zanesli. Klerikalna avantura je inoralična smrt za parlamentarni ugled SLS in je tudi smrt za solidarnost opozicijskega bloka. Sklepi ekspertne komisij e Pariz, 9. aprila, s. Oba odbora stro. kovnjakov sta danes dopoldne ob 10. izročila reparacijski komisiji svoja po. ročila. Poročilo prvega komiteja izjavlja, da je Nemčija v stanu stabilizirati svoje državne dolgove ter doseči ravnovesje v svojem proračunu. Da se to doseže, zadostuje — kljub temu, da mora Nem« čija plačevati vse dolžnosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb — da doseže pari« teto z davčnimi dolžnostmi v zavezni« ških državah in da zmanjša svoje iz« datke na najmanjšo vsoto. Ako bi repa. racijska komisija dovolila večletni mo. ratorij in ako bi zavezniki povrnili nem škemu gospodarstvu prejšnjo enotnost ln svobodo, menijo eksperti, da bi po« sojilo 800 milijonov zlatih i.i»rk, ki bi se najelo v prvem letu, dalo Nemčiji možnost, plačati pet prvih anuitet od 1 milijarde do 2 milijardi 250 milijonov zlatih mark iz dohodkov in zastavnin. Od leta 1929 do 1930 bi anuitete kora« koma prekoračile 2.500 milijonov zlatih mark. Potrebne vsote hi se dobile iz dohodkov železnic, iz hipotek m nem« ško industrijo, iz naklad" na žclczr.'ške transporte in iz splošnega proračuna. Eksperti pa sc izrekajo proti splošni kontroli nemških financ. Poročilo sc bavi nato z zlato emisij, sko banko, kl bi inicla osnovnega ka« pitala 400 milijonov. Ta banka bi izdala bankovce, od katerih bi lila ena tret« jina pokrita z zlaton. Iz sedmih Nem« cev in sedmih inozemccv ahstoječi u« pravni svet bi nidzoroval bančno i.pra. vo ter imenoval generalnega komisarja. Nemške državne železnice nuj se pre« tvorijo v akcijsko družbo s kapitalom 26 milijard zlatih mark. V upravi hi morali biti najmanj štirje inozemci in en zastopnik repar.icijske komisije. Ko mite mednarodnih stroiovnjnkov hi na jel hipoteko na nemško industrijo. Poročilo drugega strokovnjaškega ko« initeja ccni nemško imetje v inozemstvu z 31. decembrom 1923 na približno 8 milijard zlatih mark. Od teh sc nahaja 6.750 milijonov nen-škega kapitala v iaozemstvu in 1230 milijonov inozem« sitega denarja v Nemčiji. Poročilo :i«» dalje izvaja: Stališče nemškega prebivalstva glede i.-plačil vojnim upnikom je povzročilo, da sc je nemški kapital šc bolj sprav. Ijal v inozemstvo. V tem je pravi vzrok da se ni doseglo ravnotežje v nemškem proračunu in vzrok inflacije. Strok.iv« njaki men jo, da bo načrt, ki ga je pred lagal prvi komite, končnovcljavno usta« vil m daljno inflacijo. London, 9. aprila, h. Eksperti so dolo« čili nastopni načrt za nemška rep«a« cijska plačila (v milijonih zlatih mark): 1924.25 1000 milijonov, od teh 800 po« tom inozemskega posojila, 200 iz do« hodkov železnic; 1925-1926 1220 milijo« nov, od teh 595 od že'eznic in 500 iz železniških obligacij, 125 milijonov pa i/, proračuna. V prihodnjih letih 1200 milijonov, od teh 550 od železnic, 220 od transportnih davkov, 150 iz zadolž« nic industrije in 110 iz ostanka prora« čuna. Povodenj v Srbiji Po doljnjih beograjskih ulicah se vozijo s čolni. Beograd, 9. aprila, p. Danes se je pričakovalo, da bo voda že pričela padati. Vendar so to ni zgodilo, ker je danes v Beogradu in v Srbiji sploh zelo deževalo. Sava jo pod Beogradom prošlo noč zrasla za 17 cm, savsko pristanišče je poplavljeno prav do poslopja kapitanije ter je voda že vdrla v kleti. Ves okraj za palačo beograjske zadruge in okoli skladišč ministrstva za narodno zdravstvo je že pod vodo. Voda je dospela, do tro-toarja pri hotelu Bristol in pri beograjski zadrugi. Po doljnjih ulicah mesta je mogoč promet lo s čolni. Savska kopališča so popolnoma pod vodo. Za železniško postajo in pri sedmih Sokolih jo voda narasla do vrh nasipa, tako da preti opas nost, da so bo razlila po okolici, 8 tem bi bil ogrožen savski vodovod ter bi bil Beograd brez pitne vode. Pri Sabcu je Rava nekoliko padla, vendar pa v svojem srednjem toku pri Brodu stalno narašča. Donava narašča neprestano ter je sreča, da so brzojavne in telefonske linije dobre, tako da pravilno funkcionirajo pri klicanju na pomoč. Današnje sta-njo Rave je za 20 cm višje kakor je bilo stanje vode leta 1878., vendar pa maksimalna višina iz leta 1888. $o nl dosežena, Naročajte JUTRO"! Politične beležke + Pred dvema letoma, dne 10. aprila 1922., se Je započela genovska kon-lerenca, kl je sicer končala z negativnim rezultatom, pri nas pa ostala v spominu, ker je Radič nanjo poslal svoj najznačilnejši memorandum, poln težkih In zločinskih klevet proti naši državi in Jadl-kujoč, da naj »evropske sile osvobodijo Hrvatsko Izpod srbskega robstva.« To je v Jugoslaviji vzbudilo obilo ogorčenja, četudi se genovska konferenca niti zda-leka nl zmenila za Radičevo natolcevanje. Zatem je Radič pričakoval »usmiljenja« še od haaške konference, nato slavil Lloyd Georgeja, po lanski blamaži z Markovim protokolom pa pobegnil naravnost v London pod okrilje novega Idola Macdonalda, katerega uljudna brca ga je ekspedirala na Dunaj odkoder dirigira eskadro svojih poslancev, kl so koncem koncev le odšli v Beograd, kamor spadajo... Dveletna bilanca Radi-čeve politike, kakpr se vidi, nl več sijajna. Radič je sicer ostal Isti, toda prešel je svoj višek in smer njegove poti se obrača neizprosno navzdol. Zagrebški racionallstlčnl »Pokret«, ki to primerno ugotavlja, meni končno: Danes so postali memorandumi nemogoči, nemogoča je postala tudi radičevska abstinenca. Ako se Radič ni izpremenil, so sc spremenili časi in mnogi njegovi ljudje. Ako bo Radič skušal tudi na novih volitvah voditi po svojem načinu protidržavno propagando, ne bo vlada molče mogla vsega strpeti. Dovolj je potrpežljivosti z neodgovornim brskanjem političnega zlikov-ca v tej državi. 4- Voditelja hrvatskih klerikalcev dr. Janko Šimrak in Stjepan Barlč se mudita od torka v Beogradu. Kakor navaja »Vreme«, Je njun boravek v zvezi s kongresom »Hrvatske pučke (klerikalne) stranke«, ki se bo vršil 30. aprila v Zagrebu. Po drugih Informacijah pa se zdi bolj verjetno, da ju Je dr. Korošec pozval kot eksperta za svoje usko-štvo iz opozicijskega bloka, zakaj dr. Šimrak In Barlč sta znana kot nepomir-ljlva nasprotnika radičevcev in solidarnosti z njimi. — Istočasno pa javlja »Vreme«, da se v Suboticl pogajajo pred stavniki bunjevačke stranke, kl se Je. doslej tudi štela za klerikalce, z delegati Radičeve stranke. Cilj pogajanj jc. da bunjevsko-šokaška stranka, ki jo vodi znani pop Blaško Rajlč stopi v federacijo z Radičevo stranko, pod goto dml koncesijami seveda. Dosegel se Je sporazum, da tc dni odpotujejo Štirje bu-njevskl delegati k Radlču na Dunaj ter se z nJim končno pogodijo. -F V najnovejšem «Slobodncm Do-Zmcrja Pašiča In Pribičeviča, ki je »mno Zmerja Pašiča In Pribičeviča, ki jc mnogokrat Hrvatsko Izdal, zdaj pa šc Srbijo izdaja.i O odhodu svollh poslancev v Beograd naglašuje s samodopadljlvost-jo, da »niso priznali vidovdanske ustave«, pač pa »nameravajo vso d^-sedinjc notranjo in zunanjo politiko v Jugoslaviji spremeniti po svojem mirotvornem in federalističnem programu.. P, .občuje tudi izvlečke iz nekega londonskega pisma, ki Radlča zagotavlja, da »angleška delavska vlada z zanimanjem sledi dogodkom v Jugoslaviji« in da s: v Londonu splošno pozdravlja odhr.d radlčevskih poslancev v Beog-ad. Za Radlča sicer to ni nikak kompliment, zanimivo bi pa vendar bilo, če bi Radič povedal, komu se še v Londonu ljubi pisati Irag-mente za Radičevo slcp.ircnje hrvatskih mas. + Nerazumljivi ln nepoboljšljivi. Kako znajo tsti Hrvati, ki si bodi pod firmo radičevstva ali frankovstva lastijo celokupno hrvatstvo v zakup ln svoj separatizem fanatično vsiljujejo tudi v kulturne pokrete, jo pokazal mučni incident na nedeljskem zborovanju delegatov pevskih zborov v Ljubljani. Tn je Zagrebčan dr. Matz s posebno rcsolucijo izjavil, da so Hrvati poseben narod s svojo kulturo iti glasbeno tradicijo In da zato hrvatska (t. j. separatistična) pevska društva ne vstopajo v zasnovani jugoslovenski pevski savez. Incident se je obžaloval s pomilovanjem. Tudi mi bl prešli preko njega, toda zagrebški bh-kaškl listi (»Hrvat«, »Večer«) prinašajo o zadevi blestfst »dopis iz LjubljaneO), v katerem slavijo «odločnl nastop dr. Matza«, napadajo pa slovenske in srbske delegate, prav posebno pa Hrvata dr. Novaka, ki je kot delegat »Lisinske-ga» z Iskrenimi, besedami prijavil pristop k Savczu. Zaradi tega proglašajo blokaški listi dr. Novaka za »političnega pri-liznjenca« In napovedujejo »Llsiuskcmu« bojkot. 2alostni so, vrlo žalostni ti radi-čevsko-frankovski zakupniki »hrvatstva« In kulture. Da bl vstal Strossniayer iz groba, storil bi z njimi kakor Krlst s farizeji v hramu, ali pa se razjokal. + Demisija zagrebškega velikega župana. Včeraj je dospel v Beograd zagrebški veliki župan dr. Ernest Cimič, da izroči svojo dcmisljo. Verjetno je, da bo demisija sprejeta, njegov naslednik pa še ni designirau. -f Za rektorja Svetojeronlmskega zavoda v Rimu ie, kakor znano, bl! nedavno imenovani rimski prelat Ivan Blazotti. Povodom mnogih komentarjev o tem Imenovanju se zdaj sporoča uradno, da ie laški prelat Blazotti bil imenovan za rektorja na jugoslovanskem zavodu v Rimu'izrecno na zahtevo Vatikana. Qu. e. d! Iz demokratske stranke Gojencem IV. politične šole JDS v Ljubljani! Vse gospode, ki so priglasili svojo udeležbo na IV. politični šoli JDS ,v Ljubljani od 12 do 16. t. m. vljudno naprošamo, da se sigurno zglase v soi boto dne 12. t. m. najkasneje ob 10. Uri dopoldne na v osebnih vabilih označe. nem kraju. Šola prične točno ob 11. uri. zato prosimo točnosti. Tajništvo JDS Po svetu — Splošna stavka v poljski Gornji Šlezlji. Splošna stavka, ki je bila progla. šena v torek v Gornji Sleziji, se je raz. vila samo v delno. Le v kovinski industriji obrat popolnoma počiva". Poljska vlada je poslala v stavku,joče ozemlje n« samo večje policijske oddelke, ampak j« za vsak slučaj pripravljeno tudi vojaštvo. V dombrovskem revirju je prišlo med policijo in stavkujočimi do krvavih spopadov, pri katerih je bil en delavec ubit, 14 pa ranjenih. — Intervencija Polncareja na koriti obsojenim ruskim vseučlilšklm profesorjem. Francoski ministrski predsednik Poincare je poslal sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Cičerinu brzojavko, v kateri izraža imenom francoskega javnega mnenja svojo bojazen proti event. smrtni obsodbi v kijevskem procesu obtoženih ruskih vsoučiliSkih profesorjev. Istočasno je francoska vlada prosila tudi angloško in italijansko, naj nastopita ?. vsemi sredstvi za obtožonce, ker bi po menila njihova izguba težko izgubo 7.1 ves intelektualni svet. — Novi generalni komisar za Madžarsko. Za novega generalnega komisar 1 Zveze narodov na Madžarskem je Imen--van Amerikanee, finančni strokovnjak Jeremiah Smits, ki prevzame svoje rae sto meseca maja. Borza 9. aprila. ZAGREB. Na elektnem tržišču tendenca nespremenjena. Veije zanimanje jn bilo za Eskomptno, Slavonsko, Etno, Slavonijo, Eksploatacijo, Vojno škodo. Promet je bil precej slab. — Na deviznem tržišču je bila tendenca slaba. Tečaji vseh deviz so nazadovali, edina Italija in Pariz sta čvrstejša. Blaga Je bilo dovolj in tudi Narodna banka Jo intervenirala. Promet Je bil srednji. Največ se Je trgovalo v devizi na Italijo, New-York ček ln Pariz. Notirale so devize: Amsterdam 3000 do 3030, Dunaj 0.1133 do 0.1153, Budimpešta 0.11 do 0.14, Bukarešta 0 do 42.25, Italija izplačilo 358.05 do 361.05, ček 357.5 do 360.5, Krislijanija 0 do 1125, London izplačilo 349.5 do 352.5, New-York ček $0.125 do 81.125, Pariz 479.65 do 484.65, Praga 289.63 do 242.65, ček 239.5 do 242.5, Švica 1414 do 1424, ček 1412.5 do 1422.5, dolar 79.25 do S0.25, aK 0.1135 do 0.1155, mK 0.09 do 0, leji 89.5 do 42.5, lire 356 do 359; vlekli: Trgobanka 47.5 do 50, Brodska 65 do 68. Eskomptna 146 do 148, Hipotekama 78 do 74, Jugoslavenska 123 do 125, Ljubljanska kreditna 225 do 230, Praštediona 920 do 930, Etno 141 do 143, Slavenska 127 do 180. Srpska 140 do 141, Eksploatacija 150 do 155, Sečerana 1280 do 1800, Goranin 150 do 155, Isis 64 do 65, Narodna šumska 115 do 117, Nihng 125 do^ISO, Gutmann 960 do 975, Slaveks 430 do 460, Slavonija 138 do 141, Strojne 170 do 2«), Trbovljs 700 do 710, Vevče 175 do 0, 7 odst. investicijsko 65 do 67, Vojna škoda 112 do 144. BEOGRAD. Cvrstejše so bile devize na Pariz ln London, dočim je v devizah na Prago in Dunaj bila tendenca nestanovitna. Blaga dovolj. Narodna banka Je pokrila le celo povpraševanje v devizi švica in deloma devizi Praga. Notirale so de-vise: Amsterdam 3030 do 3060, Dunaj 0.1143 do 0.1145, Budimpešta 0.11 do 0.12. Bukarešta 42 do 42.5, 2;eneva 1417 dr 1418, London 351.5 do 352, Milan 358." do 359, New-York 80.5 do 80.75, Parit 481 do 483, Praga 241.25 do 241.5, Solun 0 do 145, Sotija 57.5 do 59.5; valute: (zaključki): dolar 80.5, leji 42, lire 354 francoski franki 480; elekti: Narodna ban ka ponudba 4100, Izvozna banka ponudb: 815, 7 odst. investicijsko zaključek 75 Vojna škoda 146. CURIH: Beograd 7.075, New-York 571 London 24.74. Pariz 84.10, Milan 25.43 Praga 16.90, Budimpešta 0.0080, Bukare šta 2.95, Dunaj 0.008075. DUNAJ: Devize: Beograd 877 do SSI Berlin 15.15 do 15.45, Budimpešta 0.0 do 1, Bultareš'a 3P7 do 369, Loa 808.000 do 309.000, Milan 8169 do Blš New-York 70.935 do 71.185, Pariz 426 do 4288, Praga 2115 do 2125, Sofija 5t do 510, Curih 12.475 do 12.525, valut( dolarji 70.560 do 70.960, funti 306.200 'i 307.800, Ure 3180 do 3200, dinarji 872 fl 878; elekti (v tisočih aK): Trgobanli 134, Hrv. hipotekama 61, Hrv. eskompir 122, Jugoslavenska 103, Trbovlje 617, S rajevska pivovarna 850, Jesenice 145 Zenica 1400, Gutmann 820, Slaveks 85 Slavonija 112, Sečerana Osljek 1068, J 11-SUd 452, Anglobank 285, Bankvere 152, L&nderbank 291, Alpine 505, Po' 566, Skoda 1205, Dnimler 72.5. PRAGA: Beograd 42.75, Dunaj 4.f Berlin 7.45, Rim 153.25, Budimpešta 4.1 Pariz 207.75, London 147.925, New-Yo 34.80, Curih 600. BERLIN: Beograd 5.63, Dunaj 6.08, t lan 18.70, Praga 12.71, Pariz 25.34, L< don 18.265, New-York 419,"Curih 78.42 LONDON: Beograd 350, MIlan 97. New-York 483.62, Dunaj 807.000, Buka šta 820, Praga 146.37, Vnršava 40.000. NEW-YORK: Beograd 124.75, Ber 22, London 483.87, Pariz 599.50, Cu 1760, Milan 444.50, Dunaj 14.12, B;"ii peSta 14.50, Praga 297, Olimpijski dan Potrebno in umestna je, da spregovorimo o njem enkrat tudi drugje, ne samo v športni rubriki. Saj ga uaši šport nikl po celi državi ne bodo priredili samo radi sebe ali samo radi športa. Olimpijski dan naj marveč v nedeljo pomaga zanesti športno in olimpijsko misel tudi v one kroge prebivalstva, ki jo do sedaj Se ne poznajo ali vsaj ne poznajo še dovolj. Prihodnji mesec se začno v Parizu velike svetovne športne tekme, ki Jih prireja mednarodni olimpijski odbor vsako četrto leto pod naslovom modernih olim-pijad. Na njlli merijo svoje moči najboljši Izbrani tekmeci kulturnih narodov vsega sveta. Obseg tekmovalnih panog Je vedno širši. Dočim so se na prvih ollm-plladalt kosali le športniki v ožjem smislu besede, se bodo na letošnji ollmpija-dl v Parizu merili med sabo predstavniki skoro vseh panog človeškega ustvarjanja, dušnega In telesnega. Poročali smo že, da bo obsegala ollmpijada tudi tekmovanja v umetnosti In prvič se bodo letos ollmpljade otlcijelno udeležile tudi telovadne organizacije. Za nas Jugoslovane bo letošnja ollmpijada prva, kl se jo resno udeležimo. Poslali smo siccr že na VII. olimpijado leta 1920 v Anverzi svojo nogometno reprezentanco, ki pa sc takrat seveda še ni mogla uveljaviti, saj je naš šport bil šele v prvih povojih. Sedaj smo že daleč naprej, čeprav vseeno še daleč od viška. Naši predstavniki bodo nastopili na letošnji olimpijadi v celi vrsti tekmovalnih panog. Bilo bl pretirano upanje, da bodo odnesli prva mesta, saj bodo Imeli začetnike Izbrane borltelje velikih narodov, ki se že desetletja z vso vnemo udejstvujejo na športnem polju. Zanesli pa bodo naše ime v širši svet. Da opozorc javnost na važnost olim-pijade in obenem pokažejo, kak širok raz mah Je zavzela športna ideja že tudi med nami, ta namen imajo naše športne organizacije s prireditvijo olimpijskega dneva, ki se vrši prihodnjo nedeljo po vsej državi. Na drugem mestu prinašamo spored nedeljskih prireditev. Ljubljančane opozarjamo zlasti na obhod na-Sih športnikov po mestu, ki bo nudil zanimivo in poučno sliko, saj bodo v njem reprezentirane vse športne panoge, kl se pri nas že goje. Poicg predstavnikov že popularnega nogometa in priljubljene tu-ristike bomo videli naše zdravo liazena-sice, ki postavijo tri družine, lahke In tež ke atlete, plavače, veslače, smučarje, sankače, drsalce, Igralce ln Igralke tenisa, Itd. itd. vse po možnosti v slikovitih oblekah svojega športa. Sprevod bodo izpopolnili kolesarji, ki jih nastopi okrog 70, in naši avtomobllistl, katerih se je prijavilo Ze 20. Celotna skupina bo obenem verno pokazala, da jc šport globoko demokratična ideja, ker druži v svojih vrstah prav vse stanove današnje družbe. Z dubrovniške rivijere Dubrovnik, v začetku aprila. Evripidov izrek, da morje vse opore, je letos že začel vabiti drago gosto na našo rivijero. Dubrovnik leži daleč nl jugu, je solnčen in svetel. Za vedrino pa skrbi burja, ki pridno Cisti našo ozračje. Z lastavicami so prišli k nam tudi prvi gosti. Zaenkrat jih zastopajo da-me. Vojvodina, Bosna in Srbija so že odrinile lep delež svojega letovi&ir-skega tributa. Od pravih tujcev sreču-ješ na dubrovniških ulicah precej Avstrijcev, ki jim ugoden denarni' položaj omogoča ekskurzije v naše krajo. Pričakujejo se tudi Cehi. _ Pravi dotok gostov pa. bomo imnli šele za bližnje velikonočne praznike. Za ta čas se namreč napoveduje v<-8 privlačnosti: gostovanje članov mos- kovskega Hudožestvenega teatra, ki nastopi v Bundičevem gledališču prvič na velikonočno nedeljo, beograjska pevska družina »Stankovič«, ki dopo-tuje iz Splita v Dubrovnik 15. t. m. tor priredi tu svoj koncert, in pevsko društvo «Kolo» iz Zagreba, ki bo i molu svojo veliko vokalno produkcijo dne 28. aprila. Dubrovnik so je lotos na- jvoje goste pripravil zelo dostojno. Največjo naše poslopje za tujce, razkošni hotol Im.perial«, je popolnoma prenovljen. Trije koncerti na dan bodo nudi',i dovolj razvedrila šo tako razvajenemu domačinu in tujcu. Tudi ostali hoteli so primerno preurejeni iu opremljeni z vsem potrebnim komfortom. Od važnejših lokalnih vesti omenjam, da se je ta tedon mudil Dubrovniku kipar Ivan Meštrovič, ki se je pripeljal na rivijero z dunajskim umetnostnim zgodovinarjem prof. Str-zygovskim. Dalmatinski Kkofie dr. Ml leta (Šibenik), dr. Bonifačič (Split), dr. Marčelič (Dubrovnik), msgr. Uccollini (Kotor) ter zastopnik livarskega škofa don Dobronič so imeli prošli tedon v Dubrovniku medsebojno konferenco, na kateri so pretresali cerkvena vprašanja v Dalmaciji. Posvetovanje so je vršilo pod predsedstvom dr. MarčMi-ča, zapisnik pa jo vodil don Vlaho Barbič, ki je hil v nedeljo posvečen 7.i pomožnega Škofa dubrovniškega oyi-skopata. Družabno življenjo je v Dubrovniku bujno razvito. Tujci so zbirajo vsak dan ob petih popoldno v »Cerclu dvs Mrangers« v hotelu »Imperial«. Du-brovniška elita marljivo poseča domače gledališke predstave in številna predavanja. Dne 31. marca je prof. Hitler predaval «0 poeziji«. Predoči' je poslušalcem pojmo o bistu pesništva ter podprl svojo trditve s citati iz Homerja, Shakespeara, Goetheja in Danteja. V soboto 5. t. m. pa se je vršil v katedrali koncert, na katerem so so izvajale cerkveno skladbe pod vodstvom prof. Ledererja in kapelnika Gjivanoviča. Če povem še, da je te dni pristni v Gružu pred Dubrovnikom ameriški pamik »President Wilson» s 150 izletniki iz Amerike ter 41 n.tšiu-ci. ki so se vrnili iz emigracije^ v domovino, som povedal vse novice, kl vas utegnejo zanimati. Kaj več ;a <> prvi priložnosti. Avtor „Krapinskega človeka" Med večjim številom vseučillščnih profesorjev, ki so po zakonu bili nedavno upokojeni, ker so dosegli starostno g a-nico, so nahaja tudi profosor goolngije in paleontologije na zagrebškem vseučilišču dr. Dragutin Gorjanovič - Kra.ti-bergor. Njegovo ime je pred kakimi 20 leti zaslovelo po vsem svetu, ko je prof. Gorjanovič objavil opis ostankov okostji izumrlega pračloveka (homo primigenius) najdenega v zasuti jami blizu Krapino v neposredni bližini štajerske granico. Med redkimi najdbami posameznih okostnih kosov pračlovoka (Neandcrtal, Spy. l.a Naulette) je znamenita najdba v Krapi-ni zaradi množine komadov okostja in po tem, ker so ti ostanki od vseh najboljše ohranjeni. Srečen slučaj je po mno gih tisočletjih vruil svetu in znanosti zakopane kosti pračloveka in ravno tako srečen slučaj jih jo prinesel v roko odličnega znanstvenika, prvega med našimi paleontologi (znanstveniki, ki raziskujejo ostanke izumrlih, fosilnih organizmov) dr. Gorjanoviča. Neutrudno, z znanstveno vestnostjo, s temeljitim znanjem in odlično verziranostjo je obdelal prof. Gorjanovič te ostanke v vsakem oziru popolnoma in izvlekel iz njih za znanost (paleontologijo) resnično vse, kar se je iz njih moglo dobiti. Skoraj dvajset let so izhajalo vsako leto znanstvene razprave o rezultatih teh znanstvenih preiskav. Med množico teh publikicij, ki co razen v domačih znanstvenih dolih bilo objav-ljone tudi v raznih svetovnih časopisih, naglašamo vzorno in veliko monografijo, opremljeno z izvrstnimi 6likarai: Dor di-luviale Menseh von Krapina in Kroation. Ein Beitrag zur Paleontologio Wiosbaden 1907. Ves svet, no samo znanstveni, se je zainteresiral za te ostanke izumrlo vrste človeškega rodu, ki se jo razlikovala z vrsto primitivnejših karakterjev od mlajšega tipa homo fossilis, a šo bolj pa od sedaj živečo vrsto homo sapions. Kako so tudi no bi ljudstvo zanimalo, ko gre za objasnitov vprašanja o poreklu samega človeka, Objektivna znanost uči, da človek ne tvori nikako izjeme od drugih živih bitij. On ima svojo poreklo od nižjo organiziranega tipa sesalcev (an-tropoidi). Nič no menja na stvari, ako ni ravno »krapinski človek» izumrla zveza med ljudskim in živalskim rodom, kl je predhodil ljudskemu rodu. Transformacija sedanje vrste ljudskega roda je sijajno dokazana. Profesor Gorjanovič jo moral predavati o rezultatih svojih raziskovanj na vsoh možnih mednarodnih znanstvenih kongro sih, a briljiral jo tudi na prvem kongresu srbskih zdravnikov in prlrodoslovcev v Beogradu, ki sc jo vršil pod najvišjim protektoratom pokojnega kralja Petra I. 5. do 7. septembra 1905. v Boogradu. Pri tej priliki je dobil visoko odlikovanje, poleg mnogih drugih odlikovanj, s katerimi je svet počastil njegovo uspešno znanstveno doio. Znanstveniki iz celega svet«, so prihajali v narodni muzej v Zagreb, katerega geološko - panteleološki oddelek je prof. Gorjanovič tako izvrstno vodil mnogo let. V častni omari so nahajalo razstavljeno skrbno preparirano kosti 'Krapin-skoga človeka*, ki jih njihov najditelj vsakemu najljubeznivejše pokazuje in po-jasnjujo. 7.0 samo delo o -Krapinskem človeku* bi dostajalo, da bi se g. prof. Gorjanovič prištel med naše znanstvene velikane. Ali razen tega je on storil šo zelo mnogo za spoznavanje naše domačo zemlj?. Mnogo so jc g. prof. Gorjanovič pečal s fosilnimi silami (opisal jih jo tudi iz Zagorja in Trbovlja), z dobelokožci in polži. Preiskoval je geološke razmero samohorskih in žumberškib bregov in Zagrebške gore, v novejšem času so jo pa posebno ukvarjal z diluvijo Hrvatsko in Slavonije, o čemur pripravlja veliko monografijo, medtem ko so posamezne njegove študijo o tem vprašanju ž« pu-blicirane. Razen toga so jo prof. Gorjanovič v polni mori udejstvoval kot profesor na univerzi in organizatorično. Ustanovil jo in vodil »Geološko komisijo«, pomagal | ustanoviti »Odbor 7.a preiskovanje zem-j l.ie« v okviru 'Jugoslovensko Akademl-; je;-, pri kateri jo tudi si«-er veliko delal, j Mnogo je delal v strokovnem «I!rv. pri-' rodoslovnem društvu«. Uredil jo vzorno Geološko - paloontološki oddelek Narodnega muzeja ir kar jo zelo veliko vredno, poskrbel je za znanstveni naraščaj. Sedaj se ros z mirnim srcem in poln zadovoljstva moro umakniti vsaj deloma v mnogo zasluženi mir, nagraden po pravi zaslugi z visokim odlikovanjem. Poznavajoč njegovo veliko energijo in veselje do znanstvenega dola — raziskovanje in znanstveno preizku Sevanje mu jo naravnost duševna potreba — smo sigurni, da njegov odhod v pokoj ne pomoni tudi konca njegovega znanstvenega delovanja. Jugoslavija bo imela od prof. Gorjanoviča šo znanstvenih koristi. Naj bo čim daljšo in čim obilnejše! Naglasiti jo šo treba tudi delovanje prof. Gorjanoviča na polju popularizacije znanosti, potom javnih poljudnih predavanj. Ko Ljubljana prod ujedinjenjem ni imela univerze, a jo imela izvrstno funk-cionirajočo pravo ljudsko visoko šolo, ske vlade, porivu ljubljanskih kulturnih pionirjev so jo rad odzval tudi Gorjanovič. Kulturno zaostalim ljudem, ki hočejo broz državnih dotacij in milosti avstrlj-tttdi danes imeti glavno besedo, soveda ni bila po godu svetloba, ki je prihajala z bližnjega vzhoda. Odličnemu jugoslovonskmu učenjaku: Ad multos annos! NoMirejena trgovina nudi najbo'jfa oblačila. Cono nizke. Prepričajte bb v 723/a konfekciji ln modni trgovini Fran L* Pred šhofijo 19. Dopisi BOROVNICA. Naše ceste nam v resnici no delajo ersti. Zlasti cesta na kolodvor jo žo skoro popolnoma izrabljena. Nasuta ni bila menda ž« od izbruha vojne, čeprav morajo posestniki in posebno trgovci z lesom plačevati visoke pristojbine za vzdrževanje. Co so peljoš z lahkim vozom, se kaj lahko prevrneš. Sploh pa na kolodvor kmalu žo no bo več mogočo voziti, ker je treba voziti po sami ilovici. Ako žo plačujemo tako visoke prispevke, smemo tudi zahtevati, du napravi cestni odbor svojo dolžnost. CERKNICA. V nedeljo dne 0. aprila jo uprizoril dramatični odsek tuk, Sokolskega društva po daljšem odmoru Finž-garjevo ljudsko igro 'Verigo*. Rožijo jo vodil br. Malovrh. Posamezno vloge so bilo prav dobro zasedene in igralo so jo prav dobro, dasiravno smo opazili skoraj popolnoma novo igralce na našem odru. Posebno so so v igri odlikovali Marko, Dcrnulc, Primož, Tomažin, Mo-jač, Lina in Mina in tudi ostali so voliko pripomogli k dobremu uspehu. Pričakujemo, da nas dramatični odsek, ki ima sedaj toliko dobrih igralnih moči nn razpolago, v kratkem zopet preseneti s kako igro. VIŠNJA GORA. Po daljšem odmoru nam jo Sokol v soboto zopet enkrat priredil lep večer ter nas presenetil s posebno izbranim sporedom. Moški zbor je zapol dvo pesmi, od katerih jo občinstvu najbolj u trajala »Svračanje« in Aljažev »Oj Triglav moj dotn». Predavanjo g. prof. Pavliča iz Ljubljano o božanstvu starih narodov, posehno kako so si stari Grki mislili pekel in nebesa, je občinstvo sprejelo s splošno pohvalo in zahvalo. Tudi veseloigra »Dve tašči« je jako zadovoljila in res ne vemo, katerega od igralk in igralcev bl bolj pohvalili. Gotovo pa gro največja zahvala g. Tumherju, ki so je za lepo uspelo prireditev največ trudil. Obisk pa bi bil lahko bolj povolion. KOČEVSKA- REKA. Zadnjo čase se je pri nas vpeljal običaj, bajo na podlagi nolte naredbe iz lota 1914., da se med mašo ob nedeljah in praznikih zapirajo gostilne in no smejo točiti alkoholno pijače. In tako smo zopet doživeli, da hodijo državni varnostni organi ob imenovanih prilikah od gostilne do gostilno gledat, Ido je v lokalu in kaj pije. Ali ros ni zanje koristnejšega opravila. Tudi sc je uvedlo to postopanja broz predhodnega obvestila prizadetih gostilničarjev in prebivalstva in imajo prvi občutno škodo, vsi skupaj pa so nezadovoljni. Ljudje, ki pridejo iz sosednjih vasi v Kočevsko Roko, kjer jc farna cerkev, so pač mora,jo ustaviti v gostilni, da nakrmijo konje in privoščijo še sebi kak prigrizek. MUTA. V nedeljski »Volksstimme« je priobčen dopis »Aus der Provinz Mut.i», ki naj bi bil nekak odgovor na »Jutrovo« notico o našem gasilnem društvu. Ptsec navaja, da jo društvo internacionalno in ima zato lahko komando v kateremkoli jeziku. Prost, gasilno društvo jo sicer lahko internacionalno, toda, ako jo učla-njeno v J. G. Z., se mora pokoriti njenim pravilom, ki določajo edino slovensko poveljevanje. Siccr pa naj nam pisec rajo pojasni, zakaj niso tedaj pristopili kot člani, ko jo bilo društvo v slovenskih rokah. Saj so skoro vsi zmožni slovenskega jezika. Soveda, dopisnik ne tipa povodati naravnost toga, kar misli. Povedal bi namreč rad, da je Interna-cionala našega «Feuerwehra» le krinka nomško zagrizenosti. Na ostalo ne odgovarjamo, kor bi bilo nesmiselno! RUŠE. Slovenska javnost ve, da so bile Rušo pod Avstrijo edini narodni tabor v Dravski dolini in mogočna zapreka za zgraditev nemškega mostu do Adrije. Nemalo zaslugo pri tem ima tudi podpisano društvo in zato je napad dopisnika «Orjune» nanj in vso Rušane, ki se jim očita nemškutarstvo, skrajno neumesten. Dopisniku »Orjune« odgovarjamo: Po-dravska podružnica SPD so jo ustanovila kot druga podružnica nt bivšom štajerskem lota 1901. ob najtežavnejših razmerah. Lota 1907. je zgradila Ruško kočo in leta 1910. planinsko zavetišče pri Samcu pod Voliko Kopo, f.e leta 1903. pa si je pridobila dovoljenje za izvršovanje go stilniško obrti na Klopnem vrhu. Lota 1922. jo mariborska podružnica SPD, ki io ustanovila planinsko zavetišče v logarjev! hiši na Klopnem vrhu, prosila podravsko podružnico, da odloži svojo gostilniško koncesijo v grofovi vili, če5 dn dve gostilni ne moreta izhajati in da je naš gostilničar nomškutar, kar pa je občni zbor soglasno odklonil, ker jo gostilna v vili grofa Zaheo colo leto odprta, kar jo za zimski šport velike važnosti. Gostilničar Dolinšok res ni našo goro list in ima tudi Nemko za ženo, vondat pa ima od podružnice ukaz, da mora z gosti govoriti slovenski in biti napram njim uljuden. Zagrozilo se mu jo colo, da se gostilna zapre, ako bi sc šo enkrat, kdo pritožil. Podružnica nima od gostilno niti vinarja dohodkov in tudi no stroškov, ker plačuje vso davke gostilničar sam. Poznamo in cenimo nacionalno delo organizacije iu lista »Orjune-., nasvetujemo pa malo več previdnosti. Kajti taki dopisi imajo lahko posledico, da lastnik Klopnega vrha kratkomalo odslovi obe podružnici. — Odbor podravsko podružnico SPD. Tiger cirkusa Farini Cirkuška senzacija. V glavni vlogi Heleno MwM Poleg tega še: Manevri 17031 češkoslovaške armade leta 1923. Od četrtka do nedelje v KINO TiVOLI Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Četrtek, 10.: Zaprto. Petek, 11.: »Kamela skozi uho šlvanke.« B. Sobota, 12.: «Ana Karenina«. Izv. Nedelja, 13.: «Ana Karenlna«. Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 10.: Modna revija. Izv. Petek, 11.: »Traviata«. Oostuje ga. Ve-sel-PoIla iz Zagreba in tenorist Alfonz Weiser Iz Prage. D. Sobota, 12.: »Manon Lescaut«. A. Celjsko mestno gledališče. Petek, 11.: »Kovarstvo In ljubezen««, A. Mariborsko gledališče. Četrtek, 10.: »Hanice pot v nebesa«. C. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Divji lovec«. A. »Divji lovec" v Mariboru .V nedeljo smo imeli v mariborskem Narodnem gledališču premijero Finž-ffarjeve drame »Divji lovec«. Po več ali manj posrečenih in ponesrečenih poskusih moderne in najmodernejše 'lrame se je razlila čez naš oder pestra ljudska poezija. Pesmi, narodne ln polletne. rdeči. pageljnj s podoknico, fantje in dekleta, ples s harmoniko, pastirček s piščalko, skalovje, prepadi, nož in mnogo streljanja, pa divji 'o-vec. Časi, ko je cesar lovil fante z bi-riči za vojsko proti Lahom, polni ro-. mantlke, so nam obenem vzbujali spomine onih let, ko je »Divji lovec« z drugimi sorodnimi slovenskimi dramatičnimi otroci pomagal privabljati naše ljudstvo v Narodni dom. To so bili pač praznični popoldnevi, ko smo bili 5u skromni v Mariboru, in takrat nam jo bil tudi »Divji lovec« veliko kulturno in narodno delo, korak naprej. Zato je bila tudi nedeljska primijera navdušeno sprejeta. Pri torkovi repri-zi pa so bili sedeži že močno razredčeni, in stojišče tudi. Naš inteligent že pač težje prebavlja noskončne monologe, ki jih v življenju nikdar ne slišimo. najma-nje pri mladih kmečkih fantih in dekletih. Naš dramski ravnatelj bi bi i torej napravil blagajni večjo uslugo, čo bi nastopil z »Divjim lovcem« v sezoni zimskih popoldanskih predstav. Tudi »Haničino« umiranje bi raje gledali v zimi, kot baš sedaj v kipeflih, pomodrili dneh Predstava je odgovarjala igri. Bra-tinov gostilničar seve idealen in r.:tti-ye.n do zadnjo malenkosti. Železnikov Tonček original, kot si ga je menda I zamišljal tudi pisatelj sam, Grum in i Tepavoc dramatična, Itasbergerjov ko- j vse simpatičen, vse druge pa v clostcj- j nem okviru diletantiuna. Mojstrski pa so se Bratini posrečile skupine. Toliko življenja in neprisiljene gibčnosti v množici še na našem odru sploh nismo videli. Tu je režiser izdelal dobesedno vsak gib. Prepir v gostilni bi si moral ogledati vsak podeželski režiser, ki se hoče v režiji spopolniti. Boljše šole mu ne more nuditi noben oder. V loj sceni je dosegla predstava vrhunec. Tudi scene-rija je kazala P.ratinov umetniški okus — v kolikor so mu seve puščale sedanje finančno zmožnosti našega gledališča proste roke. a. r. Nov slovenski roman Dr. Ivo Sorli, Zadnji val. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 213. Cena broširani knjigi 42 Din, vezani 48 Din, s poštnino 1.50 Din več. Pisatelj dr. Ivo Sorli, ki kot notar živi v prijaznem Šmarju, si je izbral za torišče svojega najnovejšega in brozdvomno najzrelejšega dela »Zadnji val« naše sloveče zdravilišče Rogaška Slatina. Nekaj nad 50 let stari bivši odvetnik dr. Jakob Košan, ki jo bil po preobratu poklican na visoko mosto, se potem preseli v svojo vilo nad zdraviliščem, kjor hoče v miru preživeti bližajočo se starost. Toda v kopališče pride borrato in inte- ligentno mlado dekle, ki so zaljubi v še vedno prikupnega in elegantnega samotarja ter ga navzlic njegovemu odpora zopet potogno v vrtince življenja — tem burnejše in nevarnejše, kor so za lopo St,ano potegujeta še strastni veleposestnik Mordej in mehki dr. Hrast. Kakor živo pa so pred našimi očmi po »odrti« romana krečejo tudi drugo osebe: pristni slovenski kmetič Krumpak, intrigant GoTec, tiha gospodična Marija itd. S posebno ljubeznijo, a tudi dovršenostjo so očrtana razna razpoloženja ter jo pro-lestna narava tega blagoslovljenega kotiff ka naše zemlje v Šorliju našla svojega vrednega pevca. Lepo knjigo, ki so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, toplo priporočamo. III. mladinsko predavanje Glasbene Matice v Celju se je vršilo v nedeljo 6. t. m. s sporedom ^Klavirska sonala> (rondo in suita). Celjska mladina je napolnila veliko dvorano Narodnega doma in 7. zanimanjem sledila predavanju in sporedu, ki gn je izvajala gdč. Milka Novakova zelo precizno. O Beethovnu, Chopinu in Vit. Novaku je predaval živo in nazorno g. ravnatelj K. Sancin. Domača glasbena noviteta. Danes v četrtek ob 11. url zjutraj se vrši v dvorani Filharmonično družbe bralna vaja prvega jugoslov. klavirskega koncerta 21 letnega pianista g. Petra Dumičifa, h kateremu je napisal part za orkester naš l-oiak kno;lnik Hladek v Snraievu. Du, mičičev koncert obsega tri stavke: AIlo-gro energico, Lento in Allegro scherzo-so. V prvem delu se opisuje naš nacijo-nalni podvig, v drugem pripoveduje ded svojim vnukom o težkih minulih časih, v tretjem pn se nnrod veseli v svojem svobodnem domu. Tehnično jc koncert zelo težaven, polnoprijemen in zahteva tehtnega pianista. K današnji produkciji se vabijo glasbeniki, glasbeni kritiki in krogi, ki se zanimajo za razvoj naše glasbe. »Kralj Oodipus» v mariborskem gledališču. Narodno gledališče v Mariboru pripravlja Sofoklejevo tragedijo -.'Kralj Oedipus> v režiji ravnatelja Bratine. Dunajska glasbena revija o naši glasbi. Dunajska revija «Anbruch:» prinaša pod naslovom »Pismo iz Jugoslavijo poročilo dr. W. Grossa o mladi jugoslovanski glasbi. Pisec hvali na moč štolcer-jev godalni kvartet op. 3. Imenuje ga sicer samo poskus talenta, toda slavi na komponista največ nade ter ga smatra za najmočnejšo potrnco med našim skladatelj-skim naraščajem. Velike hvale je deležna tudi violinska sonata op. 1 od Kostc Oda-ka, dalje kvartet Bož. širole in Škerjan. čev godalni kvartet. O slednjem meni po-ročevalec, dn je še nekoliko nesiguron v arhitektonikl in zgradbi, da pa preseneča s svojim zaključkom. Nov hrvatski literarni mosečnlk. V Zagrebu bo začel g. Ladislav Zimbrek Izdajati nov mesečnik pod naslovom /■Književni lisb\ ki bo izhajal od časa do časa. Za Šimičevim tu Domače vesti * Promocija. Prihodnjo soboto bo na graški univerzi g. Jožo Smola iz .Novega mesta promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Costilamol * Razpisana mesta t sanitetni službi. V sanitetni službi v Sloveniji so razpisana naslednja službena mesta: služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kočevje, služba okrožnega zdravnika za zdravstvom okrožji Novo mesto in Trata pri Poljanah, mesto dalje službujočega zdravnika v pripravljalni skupini (asistenta) in končno služba dispanzerske sestre za protituberkulozni dispanzer v Celju. Interesenti se opozarjajo na razpis v < Uradne m liflu-. * Oežki trgovski akademiki v Beogradu. V Beograd je dospelo večje število dijakov praške višje trgovske akademije pod vodstvom profesorjev. Gostje si ogledajo znamenitosti naše prestolnice ter obiščejo potem šo \se večje industrijske kraje. je šolskega poslopja. Posledica je bila, da je konzultirani zdravnik koustutirai na dečku telesno poškodbo. Prav je sicer, dn so vzgojitelji s svojimi gojenci strogi, protestiramo pa z vso odločnostjo proti uvajanju vsake torture iu poživljamo šolsko oblast, da uvede zato proti omenjenemu srednjeveškemu pedagogu preiskavo in ga pouči, kaj je po zakonu dopuGtno in kaj ne. * Orkan na Jadranu. V noči od S. ua 4. aprila je v gornjem Jadranu divjal silen vihar. Strahovito valovanje morja, silna burja, dež in grom: bil je pravi sodni dan. Orkan jo trajal nekoliko ur, okolo 5. ure zjutraj pa je zavladala zopet tišina. * Uspešen lav ua tunje. Kakor poročajo iz Splita, so ribiči iz Veleluke prošli torek nalovili znatno množino tunjev. V splitsko ribarnico so prinesli nad 600 kilogramov tuujevlne, ki je bila v kratkem asu razprodana. Cena jo bila 18 do 20 Kakor se javlja, pridejo češki gostje tudi . dinarjev za kilogram v Slovenijo. j * Požar v celjski ckolici. V noči od ne- * Suspendiran odvetnik. Novosadska od- j deljo na ponedeljek je na Ostrožnem iz-vetniška zbornica je subotiškega odvet-; bruhnil požar, ki je uničil gospodarsko nikn in bivšega mestnega župana izklju- poslopje posestnika ObliSarJn. Popolnoma čila iz svojih vrst ter mu obenem vzela ! je zgorela tudi sedlarska delavnica, ki so pravico izvrševanja odvetniške prakse, ker se je dognalo, da je kot župan zakrivil razne zlorabe ter sprejemal podkupnino v službi. * Kor.lrola poštnih vagonov. Iz Beograda poročajo: Ker se v zadnjem času opa Mate Veleglavnc, sluga davčuegn urada i v Sibeniku ter neki Hijavee, ki se klali j brez dela po svetu. j Iz Ljubljane u— Visok gost v Ljubljani. Predvčc« rajšnjim je obiskal Ljubljano direktor centralnega biroja mednarodne protial« koholno lige dr. H e r c o d iz Lausannc v Švici. Obiskati namerava vse večje kraje Jugoslavije in zbrati vtise ob pro< slavi treznosti na Hrvatskem, v Bosni in v Srbiji. V Ljubljani jc obiskal pred> sednika društva za gojitev treznosti, in« spektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiča in se podal nato v sprem« stvu tajnika društva dr. Pirca k načel« niku oddelka za socijalno politiko dr. Goršiču. Dr, Hercod se je zelo zanimal za mlado društvo v Ljubljani, posebno za ustroj tega društvu. Izrazil je željo za gojitev čim ožjih stikov s centralnim j birojem, obljubil društvu svojo poinoč in mu želel mnogo uspehov pri težkem pijonirskem delu. u—Akademski klub «Orjuna». Na u« stanovnem občnem zboru «Akadcmskc= ga kluba Orjuna®, ki sc je vršil v nc> deljo dne 6. t. m. na ljubljanski univer« zi je bil izvoljen sledeči odbor: pred: sednik Tonja Jan, stud. fil., podpredsednik Mejak Ervin, cand. iur., tajnik Domicelj Pavel, stud. ing., blagajnik Vučimilovič Ciril, cand. ing., odborniki 1 Jelene Gojmir, stud. iur., Dougan Ivo, ! stud. iur. in Mcichsncr Fran, stud, ing. ' u— Ceskoslovenska Obec v Ljubljani. < vyzyv4 svč členy k hojnč učasti pfi pfednišcc Dr. F. Kozaka, ktcrou pofa. d4 Jugoslov.«Ceskoslov. Liga, vc čtvrtck a— V Ljudski univerzi je predaval v pondeljek akademski slikar g. Franc Stiplovšek tO modernih strujah v umet« nostio. Predavanje jc bilo dobro obiska« no In se bo 14. t. m. nadaljevalo v dvo« rani Kazine. u— Izobraževalno ln gospodarsko društvo za dvorski okraj ima svoj občni zbor v potek, 11. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Pred igriščem 1. Prosimo člane, da se občnega zbora za« nesljivo udeleže. u— Zveza godbenikov za Slovenijo si je nadela hvalevredno nalogo populari« zirati sinfonično glasbo v raznih mati« nejah pri znižanih cenah. Tako priredi III. matinejo v tekoči koncertni sezoni in sicer v nedeljo, dne 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v Unionski dvorani, na kateri sc izvaja sinfonična pesnitev, vi« sok« pesem češke zemlje Smetanova «Ma vlnst«. Vstopnice v Matični knji« garni. 11HDEEM0B BKSSSfiP, LJUBLJANA, CANKAR. NAB. 5. Tel. 407 HimiHJUMBMCTJJKMLamJijaBMBS milym členom V. McchdSem, v rest. Nar. domu. — V nedčli 13. t. m. lout« kovč divadlo. Pomladanske 1668 a // 0* je nahajala v tem poslopju. * Nosrefa pri gradnji cesle. V Haudler-ju pri Kočevju jo bilo od županstva poklicanih več delavcev in kmetov, da bi gradili cesto. Ker pn je bilo zemlja kam-nata, so jo morali razstreljevati z dlna-žn, da se poštni nameščenci, ako potujejo mitom. Kmečka sinova Ivan Primož in dne 10. v 8 hod. večer, ve stflbrnč dvo« z železnico, vsedejo enostavno v poštni Friderik Čeme sta pa pri polaganju d i- ranč hotela Union. — V sobotu 12. t. m. vagon, knkor da so v službi, ter se brez-1 namila premalo pazila, vsled česar Je di-1 večirek na rozloučenou z odchazejlcim, plačno vozijo, kamor žele, jo generalna namit eksplodiral ter oba močno poško-direkeija državnih železnic odredila, da 1 doval po telesu in obrazu. Cerne ima po-morajo konduklerji ia drugi kontrolni sebno nevarno rano na očesu. Oba sta organi pregledati vsakokrat tudi poštni: bila prepeljana v ljubljansko bolnico, vagon pri vlaku. | * Razne nezgode. Janez Zaje, krošnjar * Smrtna kosa. Na Brezjah nn Gorenj- iz Ribnice, je hotel v torek prespati noč skem je predvčerajšnjim umrl starosta j na nekem kozolcu v Rudniku. Pri spanju slovenske frančiškansko province, tudi pa se je tako nerodno preobračal, da je starejšim Ljubljančanom znani pater Ka- pade! rez kozolca in so močno poškodo-iit Meilič v visoki starosti 80 let. I val. — Raz poda je padel 4 letni sin po- * Himen. V Kranju se je poročil ab-1 sestnika iz Stare Loko Janez 2akelJ in si Eolvirani tehnik g. Joško Stirn z gospo- j zlomil desno nogo. — Rihnerju Jakobu, dičr.o Ulepičevo, hčerko nadpoštarja Ule-' gozdnemu delavcu v Slovenskih goricah pičn. Zaročil se jo dirigent Ljubljanske' se je pri prekladanju hlodov eden zvalil kreditno banke v Kranju g. Ladko Bavdek | nu desno r.ogo in mu jo zlomil. — Petrič r. gdč. Klofutarjoro iz Tržiča. — Obema i Mariji, poljski delavki v Cerkljah pri iskrene čestitke! Kranju je slr.moreznlca zmečkala levo * Škofovska poroka. V Zagrebu se je roko. — Tavčar Alojzij, mehanski vaje- Odbor Akademske podružnice te dni poročil škof jugoslovensko sla- nec pri Zemelrocku na Viču se je vozil M- izvoljen na občnem zboru dne 29. rokatoliSko cerkve, bivši splitski kanonik v Tivoliju z ročnim vozičkom po klancu t«, se je konstituiral tako.le: predsed. Marko Kalogjera z gdč. Emo Fadelič iz navzdol. Pri tem pa se Je zaletel v dre- j mk^Duhb^ Bozo^iir., podpredsednik Splita. * Preurejena atritaiija. Najnovejši rDo-moliub-, Id je izšel včeraj (torej sredi cF /V itd. nudi najceneje JOS. mm, Ljubljana dr. Koroščevih pentljanj v Beogradu in zmešanih nad v Katoliški tiskarni) prina- vo, padel iz vozička ter si zlomil desno Kirchner Nikola, tehnik, tajnik I. Milan nogo. - Vsi poškodovanci se zdravijo v Lichtemvallner iur., tajnik II. Tomšič ljubljanski bolnici. france' P b aKa)n,\. 'Ma"n,ovlčr Pe' • Cin blaznega. Hribar Valentin, sin! med. knjižničar Karadjoic Josip Aiucsainu iifiu v jvuiuuoivi iionutui/ j/i txici~ pOSG stnika v Cerkušah pri Zg. Tuhinju,, , °™p , a' ša pod zaglavjem je bil strastno zaljubljen v r.eko deklico,' odt)ornilcI isa J,0S1 , ~ ,, sliko Nikole Pašiča in dr. Korošca. Pri-! {ti pa si je izbrala drugega fanta. Vsled te- „ u- J»goslovensko:češkoslovašk« tu hodiijič bo svojim zaslonjsklm bralcem I ga 6e jt- Hribar tako razburil, da se mu T. P™/,! žal moral Po s.nri navadi povedati, da ,e,fe omočil um. V hipu btao.ll si Je l^HS? veliik dr. Korošec vondar ne more in no 1 preskrbel britev ter si z njo zadal tako dnsevnosti v letih devetdesetih«, sme primerjati z onim Pa- \ globoke rane na vratu, da mu je uhajala sapa iz pljuč skozi raue. Nato pa jo vzel fiičem. — Kar se tiče protidemokratskih lopovstev, pa z zadoščenjem ugotavljamo, da odgovorni urednik - Domoljuba:«, poslanec Anton Sušni:: proti nam še ni vložil tožbo, čeludi smo ga javno pritisnili za poliličnega lopova. * Izseljeniška zveza delovnega ljudstva je začela izdajati mesečno glasilo na Polj /kom. Ogrizovičeva drama . u— Dramatični odsek Kollzejskega okraja opozarja, na predavanje, katero se vrši v petek 11. t. ra. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri «Levu», Go« »posvetska ccsta 16. Predaval bo g. dr. Cadez o «zvezdoznunstvu». K obilni u« deležbi vabi odbor. Vstop prost. u— Dinarski dan za vestfalske Slo« vence v Ljubljani je prinesel 7.747.55 Din, 5 Lir, 1 srebrno krono. Nabralo so: ga. Jcrca Oven Din 267.50; gdčne: Verbič Mira — Ccleari Flora 1090.75 5 lir in eno srebrno krono; (v tem zne« sku je vštet znesek Ljubljanske kredit« ne banke 250 Din); Pečnik Pavla — Ca« Icari Franja 473.25 (tvrdka Skabcrnc da« rovala 100 Din); Bretl Spela — Velepič Maksa 1038.75 (Ccška ind. banka duro« vala 100 Din); Ježovnik Pavla — Iva Tavčar 704.—; Dolcnc Pijn 50.75; Zu« panc Štefanija 84.—; Fleischinan 164.50; Podržaj 543.25: Selan Angela 595.—; Hobl Marija 164.50: Kleinenčič Marija 173.25; Gojenke Goruzdovcga zavoda nabrale 2.388.05. Neimenovana v pisarni Jugoslovenske Matico sta darova!a Din 6.—. Vsem sodelavcem v imenu vest« falskih Slovenccv najiskrcncjša hvala! Za vestfalske Slovcncc so dalje duro« vali: Društvo »Dobrodelnost« v Ljub« Ijani 300 Din; Kreditni zavod za trgo« vino in industrijo v Ljubljani 100 Din. Iskrena hvala! u— Bosanci! Družabni klub «Bosan> cev« vabi svoje člane, da sc udeleže običajnega družinskega sestanka, ki se vrši v soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. u— Nočna razsvetljava po mestu jc zadnje dni skrajno pomanjkljiva. V noči na sredo ni gorela sploh nobena cestna svetiljka na Miklošičevi ccsti, in istotako od kavarne «Evropa» do Gaje« ve ulice ter v sodni in Dalmatinovi ulici do Kolodvorske ulice. Ravno skozi te ulicc pa prihajajo v mesto tujci z noč« nih vlakov, ki gi morajo ustvarjati pač čudno mnenje o mestni upravi. M V nedeljo olimpijski dan M •• nudim najtrpežnoiše £»9 MPril deževne plaiče. Za spomlad pa obleke povrtnlka izdelane iz prvovrstnega sukua ter po najnovejši modi. — Cene znižane I Fran Luki? Pred Škofijo 19. pravnik ruski begunec Sergej Martinov, Iti je v carski armadi služil kot štabni ritmojster. Motiv samomora Je iskati v domotožju in globoki žalosti zaradi smrti svoje matere v Rusiji. Na mizi je nesrečnež pustil listek s pomembnimi beseda- mi: «0 mati, mati, o matuška Rusija l> * Grozen samomor blazne žene. V Do-boju, v severni Bosni, je napravila te dni Marija Salopek, vdova notarja, na grozen način konec svojemu življenju. Nesrečna žena se je zaklenila v svojo sobo, je polila s petrolejem, zanetila ogenj ter se vlegla v postelj. Sosedje in hišni prebivalci so opazili požar in vdrli v stanovanje blazne žene. Salopekova se je zadušila v gostem dimu. Ncsrečnica je imela dve hiši v Doboju, v njeni sobi pa so našli gotovino in dragocenosti v vrednosti 200.000 dinarjev. * Vlom v Slraži. Pred nekaj dnevi sta v Slraži dva čedno oblečena neznanoa vlomila v hišo zasebnika Jurija Svetličlča ter odnesla več denarja, uro in obleko v skupni vrednosti 1377 Din. * Velik vlom r Hrastniku. V noči od ponedeljka na torek so izropnli doslej neznani zlikovci trgovino Kovač-Peternel v Bobnu ter odnesli za 20.000 K blasn in 30.000 K gotovine. Najbrže so se zopet povrnili zlikovel, ki so kradli v preteklem letu po dolini in nasvetujemo zato občinstvu veliko previdnost. * Vlom v SibenDki davčni urad. Kakor smo že poročali, je drzna vlomilska družba vdrla te dni v davčni urad v Sibeniku. Kriminalna policija je izsledila vlomilce in Jih spravila na varno. Aretirane! so: Albert Besednjak, trgovski pomočnik, zadnii čas brez oosla. rodom iz Ljubliane Kino £jub!janski Dvor Ceh ■';:3kU., sobota 12. Po istoimenski operi v 6. dejanjih v glavnih vlogah Lil Dagover, Mihael Bohnen, Paul Haneen Predstave ob delavnikih ob 7,5., i/48. in 9. uri. Ob nedeljah ln prasnikih ob 7,11., 3. 7,5., 6. ln 9. url. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni gledcči smrtni slučaji: Apo« lonija Bodljaj, bivša služkinja, 83 let. — Anton Habjan, delavec, 27 let. — Pavel Ložar, rejenec, 2 meseca. — Juri Centa, sin mesarskega pomočnika, dva dni. — Viktor Kcrn, urarski vajenec, 16 let. u— Policijske prijave prestopkov. — Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 9 pre« stopkov cestnega policijskega reda, eno prekoračenje policijske ure, 3 slučaji poškodbe tuje lastnine, 1 prestopek ne« dostojnega vedenja in 1 slučaj prodaje blaga sumljivega izvora. Iz Maribora a— Koncrt opernega pevca Šimenca. Prihodnji pondeljek, dne 14. t. m. se bo vtšil v kazinski dvorani koncert oper« nega pcvca g. Šimenca, radi česar se prelaga predavanje g. Stiplovška o mo« 3emi umetnosti na torek, dne 15. t. m. a— V petek 11. t. m. predava ob 20. uri v kazinski dvorani gospod doktor Matko o oskrbovanju plujčno bolnih s posebnim ozirom na zdravljenje s tuber kulinom. a— Gojenke državnega ženskega uči« teljlšča prirede v soboto 3. majnika v Gotzovi dvorani koncert. Iz Celja e— Občni zbor Zadružne zveze v Ce« lju se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. Na dnevnem redu jc poročilo načelstva in nadzorstva o upravnem letu 1923. e— Demokratski večer v Celju bo v soboto 12. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Pričakuje se velika udeležba članov in njihovih družin i» mesta in bližnje okolice. c— Ljudsko vseučilišče v Celju. Za pondeljek 7. t. m. napovedano pred.',, vanje g. 6odnega nadsvetnika Valenti. na Flerina o testamentih se ni moglo vršiti, ker je odpovedala električna luč. Predavanje se bo vršilo v pondeljek po beli nedelji. e— Občni zbor Društva hišnih postat nikov za Celje in okolico, ki je bil skli. can za 12. t. m. se odpoveduje, ker je isti večer demokratski večer in oi min , go hišnih posestnikov ne moglo posetil i toga večera. e— Kretanje nalezljivih bolezni v Cc, lju. Od prejšnjega meseca ostalo v o> skrbi: 3 bolniki radi škrlaticc, mesen marca na novo prispeli 3 bolniki ni škrlaticl, 1 šcn. Sest oseb je bilo ogru< lih po sumljivih živalih. Umrl eden na škrlatinki, ozdraveli 3 na škrlatinki. — Koncem marca je ostala v oskrbi tro< jlca oseb na škrlatinki. c— Poostren pasji kontumac v Celju. Radi ponovnih nevarnih slučajev stekii« ne odreja mestni magistrat dodatno k razpisu z dne 7. februarja za ves mestni okoliš Celje poostreni pasji kontumac. Psi morajo biti tako zavarovani, da ne morejo ubežaH. Izven hiš morajo imeti nagobčnike ter biti privezani na vrvici. Vse mačke v mestnem okolišu morajo biti vedno zaprte. Ako se kljub temu predpisu občinstvo ne bo pokoravalo ukazom magistrata, se bo odredilo, d.t se imajo pokončati vsi psi in vse mačke. Naši izseljenci v Ameriki Pri nas se navadno misli, da je Amerika dežela medu in mleka, korito dolarjev, do katerega se je treba samo preriniti, pa bp mošnja polna in blagostanje pod streho. V resnici so stvari drugačne. Hrvatski publicist Milan Marjanovih, ki je za čas vojne agitiral med ameriški-ini Slovani za Jugoslavijo, se je pred meseci vnovič podal v novi svet, da prouči razmere v sodobni Ameriki. Marja-novlč poroča o svojih vtisih zagrebški Slobodni Tribuni«. Iz njegovih poročil Izhaja, da so naši ljudje, ki se priprav. I.iajo na cmlgracijo v novi svet, zelo naivni, in da običajno ne računajo z dejstvi, ki Jim največkrat pripravijo bridka razočaranja. Najbolj čudna je v tem oziru oskorje-lost razumnikov. Najdejo se n. pr. advokati, jurlsti In ljudje sličnlh poklicev, ki hočejo v Ameriko, da tam odpro svojo pisarno, pa ne vedo, da je pogoj za vsakogar, ki hoče uspevati v Ameriki, temeljito znanje angleščine. Dalje se ljudje omenjenih poklicev ne zavedajo, da jc ameriški kodeks drugačen kakor naš ter da je jurldična praksa silno specijalizi-rana, v čemur ji pri nas doma ni primere. Cestokrat se tudi pripeti, da silijo ljudje v Ameriko in prosijo, da se jim tam vnaprej preskrbe odjemalci, eksistenca, stanovanje... Mar so tako nepoučeni, da res menijo, da je v Ameriki kaj takega mogoče? V novem svetu ni si mogoče ničesar zagotoviti vnaprej. Kdor si predstavlja Ameriko v takšni luč!, pride v tamošnje življenje kakor med mlinske kamne. Največji fantasti so navadno umetniki: pisatelji, slikarji, glasbeniki. TI si predstavljajo Ameriko samo kot molzno kravo, ker ne lazumejo, da je eksistenca umetnosti odvisna od konsumenta prav toliko kolikor od producenta. Zgodil se Je n. pr. slučaj, da je hotel v Ameriko naš glasbenik. Toda kako se je pripravljal na pot? Zahteval je vnaprej tisoč dolarjev za pot kot jamstvo, da pride.. • Potem je naznanil pogoje, med njimi zali tevo, da mora v Ameriki čakati nanj že sestavljen orkester itd. itd. Taki utopisti so naši intelektualci kadar mislijo na Ameriko, deželo agllnostl, delazmožnosti, lastne organizacije in trde prakse. Kdor hoče v Ameriko, mora najprej poznati pogoje za življenje na njenih tleh; šele potem sme misliti na izselitev. Biti mora reden, točen, zanesliiv, zdrav, znati mora občevati z liudml, računati 5 njimi in njihovim časom. Šele kdor pride v Ameriko tako oborožen in pripravljen, sme upati, da ga Amerika In njen ljudje ne bodo pustili na cedilu. Vremensko poročilo Ljubljana 0. aprila 1924. Ljubljana 806 nad morjem_ Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . InomoBt . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 749 4 747 6 7489 7492 749-6 748 9 7490 Zračna temperatura 9'2 14*0 10-4 120 70 60 60 Veter lapad brezvetra Jng n brezvetra Oblačno 0-10 oblačno del. jamo dež oblačno megla del. obL oblačno Padavine mm 08 7-0 02 V Ljubljani barometer višji temper. višja Solnce vzhaja ob 5-23, zahaja ob 18.41 Vremenska napoved za četrtek: | najbrže deževno. Temperatura bo nek< Vreme bo še dalje slabo. Nejasno.! liko padla. Polet na severni tečaj Pred kratkim smo na tem mestu pi* sali o žalostni usodi Amundscnovc ladje „Maud», katoro pogrešajo že dvo leti jn o kateri menijo, da ie postala žrtev morskih tokov v bližini severnega te« čaja. «Maud» se baje nahaja nekje med vodami Atlantika in Pacifika, toda ne more iz ledenih okov, v katere io je ukovala ostra severna klima. Ladja sc nahaja na morju pravzaprav že od leta 1918. Amundsen je na njenem krovu napravil več uspešnih znanstvenih ekskurzij ter ji ie pred dvema letoma ve* |el odpotovati v Ameriko, da sc tam založi s proviantom in da vzame na krov letalo, katerega je hotel uporabiti raziskovalec za svoje poznejše ekspedi« cijc. «Maud» jc srečno prišla v Ameriko natovorila vse potrebno in se zopet od« peljala. Odtlej pa ni o njej nobenega sledu več. Ker jc bilo na ladji sedem mož posadke, o katerih se nc vc, kaj jc i njimi, hoče letos Amundsen leteti čez severni tečaj z letali in pri tem poiskati sled za svojo ladjo, katero je morda strlo ledovje kakor stro železne klešče orehovo lupino. Amundsen je sedaj 52 let star. Prej je bil pomorski kapitan norveške trg. mornarice. 2e od mladih nog se je za« nimal za polarna raziskovanja in teta 1897 jc prevzel vodstvo neke belgijske ekspedieije, ki je Sla na južni tečaj. — Pozneje se jc posvetil raziskovanju se« vernega dela naše zemlje. Podel sc jc opetovano v obližje severnega tečaja, katerega je raziskoval zlasti v njego« vem severovzhodnem in severozapad« aem delu. O tem jc napisal več znan« itvenih knjig. Letošnja Amundscnova polarna ckspcdicija je po številu peta v njegovem življenju. Na to pot se je Amundsen priprav« ljal žc lani poleti. Nabavil si jc v ta namen dve letali tipa Junken. Hotel jc leteti z Aljaškc čez severni tečaj proti Spitzbergom. Toda že pri prvih posku« sih sc mu je letalo pokvarilo, da si ni mogel i njim prav nič pomagati. Njego« vega tovariša, ki jc imel v načrtu na« sprotno turo, ie Amundsenova nezgoda tako opMila, da je sploh opustil poto« vanje. Tako je lanska ekspedicija iz« ostala. Za letošnji polet si jc Amundsen na« bavil dva nova hidroplana tipa Dornicr« Falco v Italiji. Pred par dnevi je prišel osebno v Genovo in od tam sc jc od« peljal v Piro, kjer jc preizkusil apa« ste. Poizkusni polet se. jc zadovoljivo ohnesei in Amundsen se poda z letali preko Curiha čez srednjo Evropo v Skandinavi/o, kjer poleti čez mostič Rergcn in Tromsoe na Spitzberge. Tam !e spusti na tla za končen polet čez severni tečaj v Aljaško. Amundstfnova pot pojde letos po ne« katerih poizkusnih poletih, katerim bo iritom ic 71.5:28.5. V vsakih 1CA litrih mešanice je torej 71.5 žganja in 28.5 litra nO siopinjskoga Špirita. Oe se jo v obračunski dobi (enem mesecu, treh mesecih) prodalo u. pr. 220 litrov mešanice, prodatio-gii i' bilo 02.7 litrov 90 stopinjskega špirita in 157.3 litrov 20 stopinjskegr. žganja. Mesto toga precej kompliciranega računanja bi bilo priporočali, da so za mešanico porabljeni špirit in žganje odpišeta v registru kot mešanica pa posln- vi v prejem, pa so vodi o mešanici poseben račun. Pu ne gre tu za žganje, dobljeno od drugod, je razvidno itak iz pripombo v registru, da so je toliko in Seveda bi s? moralo koncem meseca v sklepnem vačunu zopet navesll, koliko špirita jr porabilo doma za pomešanje s špiritom, da so prepreči pomola pri ugotavljanju prometa in loko višjo obdavčenje pri obrtnem davku, dohodnini in oventuelno ludi šo pri točilni tnkfl po tar. p. G2. Kar smo omenili glede prijave mešanja špirita z žjanjem, velja tudi za mešanje špirita z vodo, t. j. za razredčen je Špirita. I rljavili se mora torej vsako izdelovanj* gerr.ša . 'la grenkega* iid. vsaj šesi ur poprej finančni kontroli. Tro- treba spraviti v trpežnejše oblike, pred j toliko litrov špirita in žganja pomešalo vsem v surovo ma*lo, ki ima lepo ceno. /a izdelovanje sira so poklicani le plemenski kraji in kraji, kjer jc dobra in enakomerna reja z naravno in zdravo krmo zagotovljena. Kjer manjka teh pogojev, jc tc/ko računati z dobrim si varstvom. Za mnoge naše kraje jc vpe« ljava maslarstva najbolja rešitev za na« predek našega mlekarstva. Pri maslar« stvu sc lahko dela s poljubnimi količi« nami mleka in posneto mleko gre nazaj v roke /ivinorcjccv. Va.':no jc to poseb« no za naše prašičerejske kraje. Pri bolj pičlem številu krav po teh krajih si bolj' šega načina vnovčevanja sploh misliti nc moremo. Po prašiče rej škili krajih naše Dolenjske in Štajerske bi sc ta n.:« čin najbolj obncscl in iurovo maslo bi se lažje prodajalo in razpošiljalo kakor mleko. Najbolje bi pač bilo. da bi r.c r.a pripravnih krajih uredile postaje za posnemanje mleka oziroma postaje za smetano in da bi ;,c smetana oddajala v centralno inaslarno, kjer bi sc iztlclo« valo presno maslo po vseh pravilih mo< dernega mlekarstva. Tako inaslarno bi kazalo urediti šc najbolje v Ljubljani. Ob primerni organizaciji bi sc na t.i način lahko silno veliko doseglo nc ic v prid naši živinoreji in mlekarstvu am« psk poglavitno tudi v priči našemu go« spodarstvu sploh. Micko bi šlo vse lioijc v denar in to po dveh potil:, deloma v podobi suro« vega masla, deloma pa potom naše pre« sičjereje. ki bi imela v posnetem mleku uajtečnejšo klajo. povedo svojo mišijonjo o občni carinski tarifi. = Znižanje prevoznlne za živila v pasivne kraje. Iz Beograda poročajo, da jo ministrski svet sklonil, da se provoznina za živežne potrebščino ?.a oskrbo pasivnih krajev zniža za 80 odst. — Vzpostavljen promet. Sarajevska poštna direkcija javlja, da je zopet vzpostavljen poštni in vozovni promet med Bugojno in Llvnorn. Otvorjen jo tudi paketni promet s Kolašinom, Andrijevieo, Beranami in Bijelim poljem. = Ccne hišam In drugim nepremičninam padajo. Mo samo pri nas v Slovoniji, nego šo bolj padajo cone nepremičninam v drugih pokrajinah države. Po manjših mestih Vojvodino so dobi danes žo prilično dobro zgrajena majhna hišica za 10 do 50 tisoč Pin. Cono posodivom sicer tudi slabijo, vendar no v toliki meri. Glavni vzrok poccnjonja hiš je nedonos-nost, ker so danes hišnim lastnikom, ki no razpolagajo po svoji volji s svojo lastnino, nc izplačajo-poslopja. = Premogovnik Pečovnlk pri Celju, Zagrebor TagblatU poroča, da je omenjeni premogovnik kupila neka dunajska družba iu vzpostavila obrat, ki jo počival približno žo eno lolo. --_- dtaljug«, mesečnik, posvečen italijansko - jugoslovanskim gospodarskim iu trgovinskim zadevam, j« začel izhajati v Milanu. Ureja ga trgovinski ataše našo-ga konzulata v Milanu dr. Antonijo Filip-čič. I.lst stane lolno 100 Din. Namon tega mesečnika jc, pognbiti trgovinske od-noSaje med obema narodoma, lle.-ija ni organ italijansko - jugoslovensko trgovinske zbornice milanske, ampak jo či-slo jugoslovenska akcija, ki dosedaj še ni subvencionirana o-.l vlade. Priporočamo našim trgovskim in industrijskim krogom dn revijo naročo (Milimo, vla S. Maria Fuleorina 17) in da v njej Insorirajo. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in češkoslovaško, ki sc vršo že daljo časa, so vodijo na bazi nove avstrijske carinsko tarife. Med obema drŽavama obstoji zelo živahen trgovinski promet in gre ona šestina o e loga češkoslovaškega izvoza v Avstrijo, največ premoga in industrijskih sirovin. Po izjavah predsednika češkoslovaške delegacijo poohlnščo-noga ministra Pvofačoka bo nova trgovinska pogodba med obema državama predstavljala važen moment za okrepitev vzajemnih trgovinskih oilnnšnjev. Avstrijsko • remšlta pogajanja za priliki polaganja računov o svojem poštenem, narodnem delu z neutnovanjem in ignoriranjem tako važnih prireditev s strani Soštanjčanov, ki se drugače trkajo na Svoje narodno prsi, dočim je bil obisk iz okolico in Velenja naravnost krasen, kličemo: vztrajno, z mladim ognjem po začrtani poti naprej, kajti Sokolski dom mora in bo stal! Zdravo! ! namočen janež. Sladkost maslike ne izvira iz sladkorja, Irmveii iz prirodno sladkega anetola, ki ie glavna sestavina janeža. nni. ki bi namakal junež v žganju ali špiritu, mora torej prijaviti finančni kontroli izdelovanje likerja in plačati šo po 15 dinarjev trošarine za vsak liter alkohola. ker bi sicer zapadel hudi kazni. To no volja le zn obrtnike, ki so z izdelovanjem likerjev in mešanjem žjania pečajo, temveč tudi za privatne osebe. Mešanje žganja s špiritom Mnogi trgovci, pa tudi nekateri gostilničarji imajo navado, da pomešajo domače žganje s špiritom in si na ta način prihranijo še enkratno kuhanje ali prekuha-vanje žganja, le malokateri se pa zavedajo, da storijo s tem, ako ne prijavijo me-.-anja finančni kontroli, trošarinski prestopek, ki se kaznuje po členu 85. troša-j-inskega pravilnika v prvem primeru s tisoč dinarji v vsakem ponovnem primeru pa z dvatisoč dinarji. V točki 3. člena 29. trošarinskega pravilnika je namreč predpisano, da morajo TrSna »oro^a Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Na današnji borzi cene nespremenjene. Tendcnca jc bila slaba in promet mini« malen. Tržne cene v Trbovljah (5. t. m.) — Govedina: v mcsnicah in na trgu 23 do 24. T petina: na trgu 25, v mesnicah 30, ietra 22, pljuča 12. Svinjina: meso: na Ocško Sokolstvo na pokrajinskem zletu v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se češko Sokolstvo lelos no moro v večjem številu udeležiti IV. pokrajinskega r.leta v -Zagrebu, ker je doma s svojimi zieti in proslavami obilo zaposleno. Na zadnji seji ČOS. pa je. znani prijatelj našega Sokolslva br. štepanek. ki je bil oh glavni skupščini JSS. v Ljubljani, poročal o naših razmerah, zlasti o hrvatskem separatističnem pokretu v Sokolslvu ter predlagal, da se pokrajinskega zlela v Zagrebu udeleži češki sokolski naraščaj. Češka mladina naj spozna jugoslovenski narod, ki je nam najbližji po mišljenju. Kakor leta 1922. v Ljubljano tako naj gre 200 naraščajnikov in 200 naraščajnic letos v Zagreb in prihodnjič pa v Beograd, da bodo spoznali vso Jugoslavijo. Predlog trgu 32 do 0, v mcsnicah 33 do 35, slanina: na trgu 35 do 36, v mcsnicah I. 40 j br. štepanka je bil navdušeno pozdravil. 25 do 36, sveža mast 38 do 40, pre« | Ijen, gre samo za njegovo izvedbo, če bo Olimpijske vesti. Gradnja novega stadiona v Cclombesu pri Parizu, kjer sc bodo vršilo olimpijske igre, pridno napreduje. Na tribunah bn prostora za fiO.OOO oseb. Pod glavno tribuno sc nahajajo garderobe, bufctl in 50 telefonskih celic s 112 telefoni. Stadion bo dolg 350 m, širok pa 250 m. Zunaj stadiona bodo tenis prostori in plavalni bnsin, ki bo 50 m dolg in 18 m širok, globok pa 1.60 do 5 m. Za prevoz občinstva Iz Pariza v Colombes se delajo posebne priprave. Med Colombcsom in Argcnteuiiom se je zgradil posebni kolodvor, ki nosi ime ^Postajališče Olimpijski stadion«. Ze i. aprila so na tej novi progi vozili prvi električni vlaki, ki v eni uri lahko trans-portirajo do 25.000 oseb. — Turška vla da jc dovolila dva milijona francoskih frankov za turške športnike za olimpijado. Amerikanec Tobin je prevzel trening turških Iahkoatlctov. -- Za rus:by tekme so se dosedaj priglasili le trije naredi, in sicer Amerika, Rumunija in Francija. Službene objave LNP. — Kombinirano moštvo, ki nastopi na Olimpijski dan, 13. t. m. proti Iliriji, nastopi v sledeči sestavi: Mihelčič (Hcrmes) — Birsa (Primorje), Pečnik (Jadran) — Pokom (Jadran), Volkar (Slovan), Vrančič (Pri- morje) — Pretnar (Primorje), Zetnljak (Hermes), Pleš (Hcrmes), Martlnak, Jam nik (oba Jadran). Rezerve: Jančigaj (Primorje), Prešeren (Hermes), Brcar (Jadran), Rozman (Hermes). V petek 11. t. tn. ob 17. url Igra kombinirano moštvo trening-tekrno proti Slovanu. Igrišče se objavi v «Jutru» v petek, moštvo in rezerve morajo biti ob trlčetrt na 17. url na prostoru in sicer ob vsakem vremenu. Kapitan moštva je g. Pokorn. K treningu mora prinesti vsak igralec kompletno opremo. Predsedniki klubov so zavezani preskrbeti svojim gori navedenim Igralcem za trenlng-tekmo potreben dopust, enako SK. Slovan za svoje moštvo. -- Medmestna tekma Zagreb : Ljubljana. — LNP. Je na včerajšnji seji uprav, nega odbora odklonil poziv JNS-a, glasom katerega bi morala 13. t. m. Ljub. Ijanska reprezentanca nastopiti v Zagie-bu proti reprezentančnemu moštvu Zagreba. Sklep je bil storjen na podlagi poročila podsaveznega kapetana, po katerem trenotno ni mogoče sestaviti repre-zcntance, ki bi predstavljala faktično ja-kost podsaveza, nadalje vsled tega, ker so vsi ljubljanski klubi v nedeljo zaposk ni v olimpijskih prireditvah v Ljusljani. Iz seje upravnega odbora LLAP. z d nc 2. t, m. Pri športnem obhodu na olimpijski dan, 13. t. m. naj bodo atleti v dresih oblečeni sledeče: moški: dres, hlačke, navadne visoke čevljo s kratkimi zavihanimi nogavicami; ženske: dres, hlačke, krilo, dolge črne nogavice in črni čevlji. Za propagandno štaieto jo dolo-četC start ob 10., atleti morajo biti ob 9. v Narodnem domu. — Tajnik. ilazena v Zagrebu. Pondeljkovi pr-venstvcnl rokometni tekmi v Zagrebu sta imeli nastopna izida: Concordlja : Viktorija 4 : 0 (2 : 0), Hašk : Oradianski 5 : 1 (3 : 0). Prvenstveno stanje po tretjem kolu je 1. Hašk (2 zmagi, 4 točke), 2. Vesna (2 zmagi, 4 točke), 3. Concordlja (1 zmaga. 1 neodločena tekma, 1 izgubljena), 4. Gradjanskl (1 neodločena, 2 izgubljeni tekmi), 5. Viktorija (2 izgubljeni tekmi). Hašk ima boljše razmerje golov ter je vsled tega na prvem mestu pred Vesno. Odbor tenis sekcije S. K. Ilirije ima v petek, ob 8. uri zvečer važno sejo v damskem salonu kavarne Einona. S. K. Slovan pozlvlje vse svoje Igral ce, ki so nastopili v prvenstveni tekmi proti Lasku, da pridejo v petek ob S. popoldne v garderobo S. K. Ilirije. Nastopili bodo v trening tekmi z reprezentanco Ljubljane. Kompletno opremo na] prineso seboj. Sestanek članov nog. sekcije LASK. | se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob 20. v j obednici Akademskega kolegija. Udclc2. ba dolžnost. — Načelnik. Objave S. K. Slavile, Llnbljana. Člane se opozarja, da sc vrši redna odbero-va seja v petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni I. Smoleta v Udmatu. Istotam sc vrši v soboto, 12. t. in. ob 8. url zvečer sestanek vseh rednih in podpornih članov. Ker je sestanek zelo važen se prosi točne udeležbe. Člani, ki »e niso poravnali članarino sc poživljajo, da W store vsaj do 15. t. m., ker se jih v na. sprotnem slučaju črta. Oni, ki še niso oddali slik, naj iste čimpreje oddajo > Ljubljanski športni klub. Današnje, ga klubovega sestanka ob 6. pop. v dan,, ski sobi Emone naj se udeleže sigurno tudi vsi starejši smučarji. Sestanek radi nedeljske manifestacije zelo važen. kajeno meso 40 do 45, soljena slanina 36 do 38. Perutnina: kokoš 40 do 50, puran 140 do 150. Jajca: 1.25. Micko: 4.50, surovo maslo 60, čajno maslo 88. . | Kruh: beli 7 do 8, črni 6.50. Moka: «0» proizvajalci troSarinskih predmetov vsa- . ko proizvajanje, pretakanje, prelaganje in' '>' «2" S-75- kru5na 5 do 5.50, ajdova oddajanje v promet prijaviti pristojnemu 6-25_ do 675' koruzna 3.50 koruzni zdrob oddelku finančne kontrole. Prijava se mora vložiti pismeno v dveh izvodih najmanj šest ur poprej, ako ni za posamezne pred-melo odrejeno drugače. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani je z naredbo z dne 27. decembra 1923., št. 74S6 finančni kontroli pojasnilo, da se mora tudi ojačevanje žganja s špiritom kakor nadrcdčavanic špirita z vodo, smatrati za proizvajanje (pretakanje), ki se mora vsaj šest ur poprej pismeno prijaviti finančni kontroli. V prijavi mora biti navedeno, kdaj bodo pričeli z mešanjem, kje bodo mešali, koliko žganja bodo pomešali s špiritom in koliko špirita bodo za lo porabili. Ob mešanju so ne plača nobena trošarina, ker sta tako žganje kakor tudi špirit že zatrošarinjena; diforenčna trošarina po 15 Din se plača, kakor je generalna direkcija posrednih davkov 7. nnredbo z dno 0. decembra 1021., št. 10892 izrecno pojasnila, Io na špirit, ki se porabi Za iz-''olovnnjo likerja, konjaka in runin, ne pa tudi na špirit, ki so porabi za izdelovanje slivovke in drugih vrst žganja. Važna pa je za one, ki mešajo žganje p špiritom, določba člena 80. trošarinske-pa pravilnikn, ki pravi, da proizvajalci ne smejo pričeti z delom, dokler ne prido fi-lumčui orcon. Lo.čti bi. organa tekom, sol I.75 do 5.50, pšenični zdrob 6.50 do 7 Sladkor: sipa 20.50, v kockah 22.50. — Druga živila: fižol 6.50 do 7.50. ječmen« ček 6 do 6.50, ječmenček drobni 8 do II.50, krompir 1.50 do 1.75, sol 4, olje namizno 27 do 28, petrolej 7 do 7.50, milo 15.50 do 17, kava 42 kozi okno ovira | prodrlo meglo, približal izložbenemu Dmoblča je dokazal, da je dovolj močan i nadležna, zgoščena pla>t meglo. .oknu omenjene trgovine. | Tu li oblastnemu motrilen Ijubljan- Iu zagonetna radirka je zbodla oko -kili izložb, po domače inkvi/itorju. s« i postave, da je ogorčeno izvlekel de-je tistega jutra pripetila smola, da so Mušast. »notes«, v katerega je zabe- I kulturni faktor med našimi društvi. Zbor | .ic dinamične In ritinKiie tivkoče obvladoval z lahkoto in ima lepo priliodnjnsi. 12. «Rrava» iz Maribora. 35 članov. Vodja g. V. Prcmrou 'c že s svojim mirnim nastopom vzbudil simpatije. Zbor m vsi Irije solisti so se prav častno odrezali. Priznanja so želi obilo. 13. «GIasbena Matica« v Ljub-liani Je zaključila uspelo prirediiev z njej lastno clegauco in popolnostjo. Novi pevovodja g. Sr. Kumar be je izborilo upeljal v svojo novo kulturno postojanko. V njega stavimo šc lepe tiadc. Da resumiramo: koncert jc uspel nad vsa pričakovanja dobro in veličastno. Al. R. J. Suchy: Usodepolna radirka Gosta jesenska megla je kakor običajno lebdela nad bolo Ljubljano. Bilo jo v času, ko ?o ljubljanski paglavci že davno oropali mistični tivolski front kostanjev in se je že tam na vogale Kongresnega trga pojavil prvi oznanjevalec pozne jeseni, goriški ko-stanjar. »Zvezda > jo bila posuta z ovenelim listjem, ki sta g.i čez noč oro-sila mogla in hlad. Skozi navidezno noprodirno meglo »o naposled vendar prodrlo konture krmežljavcgu jesenskega solnca. Bilo je okrog desetih do poldne in dan se je obetat krasen. čuden jo pojav, da se človeški vuti tako lahko prilagodijo posameznim vremenskim fazam. Stavim, da skoraj vsak drugi človek podleže >t;uiju ba-scasaiaauzOTi!E> baš v času, ko bl moral uraduo »postopati . megleni paraslti ozračja kvarili uspešno ui-adovanje in da je skratka tistega meglenega jutra vstal z levo nogo. kakor mc tako izražajo ljubljanske tereijalke. Zakaj drugače ni moč tolmačiti njegovega energičnega nastopa v zadevi zagonetne radirko, čijo usodepojni učinkovitosti so namenjeno to vrstice. V neki ljubl.iauski trgovini s pisarniškimi potrebščinami posluje že nekaj meseev nadebuden filozof samouk kot poslovodju. Nič ni bolj naravnegUi kakor da so vsak človek najraje kre-ta v sferah, ki odgovarjajo njegovemu duševnemu razpoloženju in prav nič čudnega ni, da je ta filozof - pošlo-vodja v prvi vrsli podredil vplivu Za-rathustre ali rabija Beu Akibo. da nc govorim o kaki špeeijalni filozofski -'rtiji, eije pripadnik bi bil. Dejstvo je, ta%niW je bil. Posledica slednjega dejstva je nadalje dejstvo, da jo usodnega dim pozabil »prenumerirati« neko v izložbeno okno se zateklo radirko z običajnim znakom Din. — Iz tega dejstva sledi ni/, nadaljnih dejstev. Tisti mož postave, o kojem sem zgoraj omenil, da je vstal z levo nogo. se ležil »dejansko stanje«. Stopil j« v tr-' govino. Filozof - poslovodja mu je r vej svoji prirojeni človekoljubni uglajenosti, meneč, da ima pred seboj kup*1 en, začni ponujati sedaj to, sedaj ono knjigo — mož se bavi namreč tudi a prodajo in nakupom knjig —, naite. val mu jo najraznovrstnejšo pisatelje, podčrtava! je dobrino poedlnih knjig, da sicer strogi mož postave niti m utegnil odpreti ust. Ko se je končno vendarle polegel sermon, jo mož postave izvlekel notes ter tako izpod čela ubogega filozofa ošinil s pogledom. da so se slednjemu kar na lepem začeli ježiti lasje. Pa kaj eem pripovedovati vse pona. tanko. Takt jo, da je filozof moral priznati. da je grešil, ker ni označil cen« radirki, ki se je bogvo katerim miete-rioznim potoni usode zatekla v izložbeno okno. Tragedija -se je. nadaljevala pred sodiščem, ki je nad ubogim »adeptom in poznavalcem resnice- izreklo evoj anatjiema. Mož je dohil za nenumerir* no radirko — 12 ur zapora. Včeraj so ga prijatelji spremili k začasnemu počitku. V roke so mu poln. žili dotiČni »I'radni list«, neko iStudijr o umrljivosti pojavov in stekleničirn vina. Pod drevesom spoznanja so mu zapeli žalostinko-. Diffieile est sa.tirnm non seriberečijo refren: »RisJtin te-neatis araici!« se jo turobno razlegaj preko poljan miru in utehe. Rtu« rnkt beseda sa par. Sa »Popisovanj«" la Jtenttv*' aa rafiuna vsaka beseda 1 Dln. — Prlobftujejo »o I« mali oglasi, kl w plataal v usprsj Plato sa laliko tudi v snamkah. Na vprašanja odgovarja uprava Is, t® Js rpi oSsnlu prlloiaaa saamka ■a odgovor Ur aaanlpulaoljska pristojbina O Oln). Iva Šiller — modlstlnja t« prlporofia ca nakup ln po-iravlla modernih slamnlaov po tvornliklb cenah. Blofni' cl na Sv. Jakoba trgu — iiatl dan. . 7X1 Oglarji! | Izurjeni In pridni, kateri želo stalno delo ln dober zaslužek, naj poiljejo svojo ponudbo na Graščino Boštanj pri Sevnici. 7666 , Pomočnico Klepar Jobro 1 »Tribun, trezen, primernega kraja kjer bl za tel svolo obrt. Kraji, kjer potrebujeta kleparja lu bl mi šil x delavnico in stanovanjem na roko, prosim, da bl ml sporočili. Stroške za tfdd rad povrnem tistemu, ki bl mi priskrbel prijjeren Naslov pove uprava Notariat | Oljnata slika Abs. Jurist z vsemi državni- original (Mttncbn) nkt (žen-mi Izpiti, želi vstopiti kot ukq), prikladna ra samski notarski kandidat. — Cenjene atau. »e produ privatno. Ni. ponudbo pod Slfro ..Notariat" , oglod v antlkvarijatu bevur, na upravo ,,Jutra". 7204 j stari trg 34. 7700 Motorno kolo znamke .Neckarsulm', 3 lir, 'J cilindra, z Z prestavama ln prostim tekom, t»koro nov, j model 1011, prodam po zelo I nizki ceni. — Ponudbe po»l Franjo Modlc, trg. i lesom i v Celju. 7707 I Autooainlbus s 15 sedeži, to ugodno proda I s koncesijo za vso Jugosla- ; vijo. — Naslov povo uprava i ..Jutra". 7421 i Ugodna prilika! 70 oralov posestva z zidano hISo, mlinom, gospodarskimi poslopji in vsem inventarjem, se rudi selitve proda. — Več pove lastnik Franjo Knez, Jurbiuci, Ptuj. 7361 Prazna velika soba posebnim vhodom, razgled ua ulleo, v sredini mesta, ns odda. Kje, pove upr. ,,Jutra" 769»; Absolvent prvovrstno mo5 za Izdelavo povrSnlb Jopic za novo preurejeno in povečano damsko j krojačnlco. sprejme Fanl hrvatskega, nemškega in ita-iSče Jager-TrampuS, Kolodvorska ulica 28/1. dvorazredne trgovske šole. Išče primerne službe v kakem podjetju. Vešč Je slov., kraj. Jutra" pod „Klepar". 7143 Več dobrih mizarjev za fino fornlfono pohištvo, sprejme Alfred Amann, mizarstvo v Tržiču. 7455 lljanskega Jezika. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod »Marljiv". Zanesljiv, solicitatorja ev. spretnega sodnega uradnika, ISče odvetniška pisarna izven Ljubljane. Ponudbe pod šifro ..Izvežban pisarniški ravnatelj" na Aloina Company, LJubljana. 7454 (d obe) Šofer auto-monter z dolgoletno prakso, trezen, se sprejme s _ _ idn?,,nv^,n«luZa.»Pr0VS? drv prošnji "le navesti""dosedanjo Itd. s tovornim nutom Torino službovanje, Otroška posteljica več stolov za jedllnieo in druge nialenkonti, ne proda. Naslov pove uprava „Jutra". 7 145 Godbeni paviljon dobro ohranjen, 7 »n dolg ln i Več različnih motorjev " Sljak_! : »n. dvokoles, rabljenih ln no ugodni ceni takoj proda. Naslov pove uprava „ J utra". 7334 j vlh, poceni naprodaj. LJubljana, Karlovska coBta tit. 4. 7223 Kontoristlnja perfektna. so sprejme. — V Kontoristlnja veSČa slovenskega, nemškega jezika, strojepisja ln stenografije, ISčo službe. V začetku event. brezplačno. Naslov J povo uprava ..Jutra", 7271 | Vzgojiteljica Iščo mesta. Zna tudi nekoliko šivati. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Vzgojiteljica" 7673 100 oken dobro ohranjenih, se počeno proda. — Naslov povo uprava ..Jutra". 7340 Hat na bencin. — Ponudbe z tabtevkom mes. plače Je po-ilati takoj na naslov: Vila • Črtomir" St. 105. Sv. Janea »b Bohinjskem jezeru. /347 ter zahtevo plač«, poStnl predal 77. znanje jezikov ' " i. — Celje. Išče se Vajenec bližnje okolice meata sa Kitarsko obrt, se sprejmo pri tvrdki Ferdo Primožič. rlboruT Ponudbe S sarstvo m park«*.. Trnov- Aloma Company, »KI prletsn 4. 7810 ' — dve {-pretni stenotlplstlnjl, ena z nemško ln slovensko stenografijo ln znanjem srbo-hrvatskegu jezika čimprej, ali junija za pisarno v Ma-sllko ua ... Ljubljana pod Slfro ..Maribor". 7446 Knjigovodja bllaneist, prvovrsten trgovski korespondent v sloven., non;. In orbohrv.. strojepisce, želi nameSčenja v Ljubljani. Cenjeno ponudbe pod Šifro ..Ljubljana" na upr .Jutra'. 7704 Črni koren kor Spargelnl. 25—30 Dln kg (Schwarzwurx), okusni kaše dobiva na vrtu na Poljanski cesti St. 13, istotam mnogo lepotlčnlb grmlčev ter različne trajne (pereulcrend) rastline. Poleno vk a namočena, se dobi vsak petek ter tudi mod tednom pri trrdkl Fr. Kharo. nasproti hotela ..Unlon". 300 Prodam: stiskalnico (preSo) s Škarjami, ročno frcHinafilno, 1 štedilnik za 700 Dln In 3 novo štedilnlko. Naslov pove upr. 7697 | ..Jutra". 7680 Posredovalnica za vse: Kontoristinfa ■rorrstns mo6, samostojna lomimndentka ln veSSnknJI-fvodstva, ee sprejme. Pred-f««o|l: Znanje urbohrvaš^lne » »tanuJo«a v Ljubljani. — Ubiov povo uprava ..Jutra". 7415 Glede obilnih ponudb na Trbovc, Trbovlje, Javljam Tsem prosilcem, da Je mesto uCenke ie oddano. 7667 Prodajalka mešane stroke, starejga mor. . pridna In zanesljiva. 1 S C e i ruesla kjerkoli, najrajo v Ljubljani alt Mariboru. — ; Ponudbe pod „32 let" na upravo ,,Jutra". 7668 KrojaSki pomočnik tr. malo delo. Seli dobiti pri dobrem mojstru slulbo, najrajo na deželi. — N. Drago Trfiar, Brod Logatec. 7141 Za letovišče sprejmejo naslednji usluž-^U^tu^^"^ Trgovski učenec p* hotelska sobarica. 1 neri- Trgovina r. mešanim blagom " ' ----------ns deželi v bližini Celja, ISče zdravega, močnega učenra 1 r. poStene hlSe za takojšen vstop. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo ,, Jutra" pod ..Trgovski ur o- čftakaL.J Bivši orožn. podoficir se sprejme takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra". 7692 .Hlkarloa, 4 Jedllonosčl, 2 mlnjskl pomlvalkl. l nata-»rlea mlaJSa. 1 kuharica za »ofnate jedi. Ponudbo naj ee ™Jejo z r.ahtevo plaSo ua 'Pravo ..Jutra" pod „Zanes Inteligenten, zraolen slovenskega, hrvatskega, nemškega j ln Italijanskega Jezika, Seli | primerne službe. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ftlfro ..OrožnlSkl podoflelr". 7691 Jlvost 220" 7898 Pošteno žensko »'«o do 30 let. kl "ume kuho. sprejme bolJSs. "•a takoj. Naslov pove upr. '•"llri1 • 7263 Kontorlsta «41 mlajšo moe, možnega plmrnlSltlh del, strofo-"»». slov. srbohrvatsko ln »S<,„f^noB,'3"Je- »Projmo l.TOrto t Ljub- »»I- Nastop takoj aH 1. ma-■ Ponudbe i navedbo za-««kor, referenc fn sliko Jo K r 'Tlinl 1 163. 7230 Manufaktnrist '•»lllst, prvovrstna moč. sa-» i najboljšimi referencami In«'^J^prejme v veletrgo-m K. Stermcckl v Colju. 7009 7662 Vsled opustitve trgovine JUTRA" so danes že brez konkurence Glavni zastopnik amerlkansko tvornice pisalnih strojev, sprejme za Slovenijo provlzljskega potnika, veščega v tej stroki, ki bi poleg drugih predmetov prevzel tudi prodajo njegovih strojev. Reflektant! naj se .javijo z navedbo referenc na upravo ,, Jutra" pod tiifro ,,Zahatyco". i 7444 j se proda po ugodnih cenah ! naslednji inventar : popolnoma nova doc. tehtnica za kf/ 1000 s pripadajočimi uteži za 3 700 Dln; srednje velika pre-Sa za srdje, 400 Din ; 8 ne-premočljlvo plahte, 600 Din ; dira na peresa, 1750 Dln: poolnoros nova kočija BOOO Dln. — Prodaja Mirko Ste-fanovlč. — Hlago Je na ogled pri tvrdki ,,Goban", Sv. Petra cesta 85. 7379 Moško kolo dobro ohranjeno, se proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra ". (iščejo) Bivži fin. poduradnik samec. 29 let star. neomade-ževane preteklosti, kateri je služIl kot ekspcdljent v večji tovarni — veSč slovenščine, nemBčine, srbohrvaščine ln italijanščine, išče službo kot ckspedljent, skladiščnik, iu-kasant ali kaj podobnega. — Naalov pove uprava ..Jutra". 7869 Prodajalka JfJjna. pridna in vestna, z ® prak8°- M ^Prejme v W veitrK°v>"0 mešanega Ku. SUn°vnnJe ln hrana i»r«L "" Pr°SnJe z navedbo _____ 'ereno je poslati na npra- nik. skladiščnik ali slično " i.Jlltrfi ' nrifl - rctrnlufon^n" ItaV« 2eleznlnar starejša moč. ISče mesto po-slovodjc-filijalke ali kot pot- pod ,.Eksistenca' 7690 Dva prikrojevalea ir°Aa?0 zmožna vsega kon-^Uskega dela t dobrimi jorenciBrt, sprejme takoj 'Po dogovoru konfekcijsko SV* F- ^^ronda & Clo., JUnHnnn o«-- kake tu aH Inozemske velike Induitrijsko trgovske tvrdke. Ponudbe pod ..Vodilna moč" na Aloma Company, Ljublja- Manufakttiristi! Imčeu man"!skturlst, kl ve« let nl v tej stroki deloval, ISče primerne službe v Ljuh-ponndbe Ijani. Cenjene ponudba pod: pisarn! i ..Manufakturist' na uprav« Drva Prodam za takojšnjo dobavo 1200 prm. bukovih suhih drv samih cepljenic (šplovt) to blago odgovarja švicarskemu trgu, ter 100 prm. samih okleščkov Cprlgel). Zahteva Be pri sklenitvi pogodbe 15 odst. kavcijo v gotovini, ki se odračunl pri zadnjih vagonih, druco pa potom dupll-kata voz. Usta. Prnudbe z navedbo ceno za 100 kp franko vagon Blst.rlca, Boh. Jez. je poplati takoj na narlov: Vila ..Črtomir" 105, Sv. Jane« ob Bohinjskem Jezeru. 7858 Tram! Prodam 250 m* prvovrstnih smrekovih tramov od 6 do 10 m dolžine in od 5/6 eol naprej, tistemu, ki ml da 50 odstotkov predujma pri skle-nitvi pogodbe — pripravljen \ som tudi plačati za predujem | 15 odst. obresti. Dobava po x ,nmnii«ft,, dogovoru in ogledu lesa. - Več vagonov remeljnov Ponudbo je poslati ns upravo 35 y 70, 40 X 80. 70 X 70 in .Jutra' pod ..Trami 50 odst." 80 X 80, III. vrste, kupim Vila s 4 sobami, 1 mansardo, 2 kabinetoma, kopalnico, vrtom in gospodarskim poslopjem, ae proda. Stanovanje takoj prosto. Naslov pov« uprava ..Jutra". 7257 Izvanrerino ugod. prilika ■ se nudi solidni tvrdki, ki bi hotela na Sufiaku odpreti po-I slovnico. More dobiti dve ali i tri sobo s pohištvom ali breg Istega, na najlepšem prostoru predi mesta. TočneJSe podatke dajo Aloma (Joinpau)*, anončna družba v Ljubljani. Kino v popolnem obratu, se radi visok« atarostl lastnika, pn ugodni ceni proda. Pojasnilu daje Josip Juranck, Maribor Tomšičeva ulica 6. 766« Kongresni tr* 3. 7385 Vinograd v bližini Krškega, obstoječ Iz 3 oralov samega vinograda, sadovnjaka ln gozda, z moderno blšo ln gospodarskim poslopjem, bogato opremljeno kletno opravo ln drugim Inventarjem, se proda za Din 400.000. Ponudbe pod alrfo ..Dobičkonosno" na upravo ..Jutra". 7305 Večji lokal a stanovanjem v sredini mesta, pripraven tudi za pisarno, ee odda takoj. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 7431 Enodružinska hiša v mestu, novozldauu lotu 1023., moderno napravijcu«, se proda za 180.000 K r. velikim vrtom, /ravou so luhko kupi še njivo ln ffozd. — Natančneje povo laMnik Opornik. Slov. Btstrlcu. 7394 Njiva a travnikom, dobro gnojena, se ceno proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 7083 Prostor za delavnico I JSoem v mestu za takoj na ( kakem dvorISču, event. preureditev in čiščenje na laftuo stroške. •— Cenjene ponudbo prosim na upravo ,,Jutra" | pod ,.Primeren prostor" 738S 1 Delavnico iščem za mizarsko obrt na I deželi, kjer er lahko dobi I stanovanje. Ponudbe -.-a upr. i „Jutra" pod ..Delavnica". 7128 n kVfc^žVlalifJiS (■&99JHRHRHHHHKLAI Dvor! Ker videl Srečka, nisem gledal kakor zmenjeno. Bivam kakor do sedaj. Piši kmalu in veliko. — Vroče poljubčke samo Tvoj. 7071 Prazno sobo s kuhinjo Sem luStna in mlada ali « primernim prostorom zu j bogata pa ne. namestitev štedilnika. ISče, bl možlla se rada, mlad zakonski par. Ponudb«; j kdo mara ra me? pod ..Brez otrok" na upravo Dopise pod ..Paradi?. 100" ..Julra". 7134 na upravo ..Jutra". 7664 Prazno sobo 0 souporabo kuhinje, žeil mlad zakonski par. Kdor želi ustreči ln Ima tako sobo nu razpolago, naj pošljo svoj naslov upravi ,, Jutra" pod ..Mirno skupno življenje". 7113 Za nedeljske izlete išče boljšega gospoda namesto j nu damu. — Neanonlmno pod ..Ločena 7" na upravo ..Jutra". Tajnost zajamčena. 7090 Kdo odstopi mlademu zakonskemu paru .1 | aH 2 majhni, event. 1 prazno j sobo in ..kamro" pripravno 1 za kuhinjo, naj pošlje svoj naslov na upravo ,,Jutra" t pod ..Dobro in točno plačilo" | 7093 «Črne obleke». Dvignite pismo. 7675 73G0 , Ponudbe pod vo ..Jutra", ,,BoIG fla upra-7329 Ušak-preproga I starinska, 4 X 4. se proda. — I , v Vevenčlie Naslov povo uprava ,, Jutra". 1 P 0 * « o v e kože ln od vse 7290 druge divjačine, k u p u j o zu _____________I inozemstvo v vsaki množini j D. Zdrav 18, trg. usnja, Ljub-Salonska garnitura j Uana, sv. Florijana ulica 9. (francoska rokoko) črna, v j___________ najboljšem stanju, se proda. ! Naslov pove uprava „Jutra". 7288 Osebn auto ,.Puch", Tip VIII.. 30 P. S.. nov jn Se ne rabljen, veliko moderne koroserlje, so radi selitve po nizki ceni proda. Naslov povo uprava „Jutra". 0740 Puch-Aufo Type XII, nov, se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 7286 Nova moška črna obleka se proda pod kupno ceno v Knafljovl ulici 7, pritličje. SO m3 jelševih plohov 60—80 mm, nežamano. od 2 m naprej, kupim. Ponudbe pod ,,Bols" na upravo ...Jutra". 74Co Opremljena soba v sredini mesta, z razgledom na cesto, »e odda takoj solidnemu gospodu. Zakonski par izključen. Naslov pove upr. ..Jutra". 7301 Stanovanje išče družina odličnega položaja brez otrok. Ponudbe pod ..Dober najemnik" na upravo „ Jutra", 7400 V novi Ilisi se Išče stanovanje za takoj proti dobremu plačilu. —- Ponudbe na .Jutro* pod ,,Novu" 7400 Srednje star uradnik prijetne zunanjosti r. opremljenim stanovanjem, želi radi ženltve znanja z lepo. blago učiteljico. Dopise pod šifro ,.Samec" na podruž. ,,Jutra" v Mariboru. 6073 Mladenič poeestnlk-trgover, neomadeže,-van, ISče istotako Kospodlo-nolcpe zunanjosti, kl bl se hotela poročiti za 31etno dobo. Pouudbe na upr. .,Jutra" pod „Lepo življenje". 7237 Gospodinjo čedno, Išče knjigovodja srednjih let. Možitev po dogovoru. — Ponudbe n.t upravo .Jutra' pod „IIsrmonlJa 35" 734 1 Obleke od Dln 800. površnik« od Din 750, is čeSlcega ln pristnega angleškega sukna v velikanski isberi _ n n d I tvrdka J Prodam stružnico (Drehbanli) za železo, kompletno, prenovljeno za 18.000 kron. — Naslov povo uprava ..Jutra", 7440 Prenosljiv žitni mlin prvovrstne Izdelavo In kakovosti sa proda sa 6000 Din. Vsako množino desk 20. 25. 30. 40, 50 mm. III. ■ vrste, kupim. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Takoj- j šnje plačilo". 7270 I Srebrn denar po 1, 2 In 5 kron. kupim po najvišji ccni. — Ponudbo ua upravo .Jutra' pod ,.Srebro" 7687 Stanovanje 3 sob ir. kopalnice, ves kon- ! fort. sc takoj odda samo proti odkupu finega modernega pohištva. — Naslov pove. , podružnica ,.Jutra" v Mari- , boru pod ,.Pohištvo". 7302 Siiažno sobo i»kr» tud| ne v rentru mesta, j Išče samčki privatni uradnik. ' — Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra ' pod ..Snažoost". 7698 Pianino ali kratek klavir, dobro ohranjen, kupim. Ponudbo s ceno na upravo ..Jutra" pod ..Klavir 31". 7677 Damske slamnike (stare) vseh vrst ln baru sprejema v popravilo do kon-ia sezlje tovarnar Valentin Maček v Domžalah Stov 124 7320 Dražba. Dne 15. sprlla 1921 oN pol 11. url se vrši na Iru pri Mlnattljevlb sodna rii;uha. Prodalo se bo: klavir, div.m, nočna omarica, več omar. Hllka, mlsa. ogledalo z okvirjem. ena pol pokrita kr ija, 1 voz-dlra- i voi tapravljfv-ček in mlznl prti. 77ur* Najceneje edine Iz Trboveljskega revirji PREMOG vetje In mile mnollna tudi v vrečah dostavlja na dom. Naročila (prejema: H. Petrič, Ooopoavetika oeata 16,1. I Telofon 343, 46P/a, Prima baški oves in lf" koruzo kupite najceneje pri tvrdki Lovrič i Kovač Sombor (Bačka) Opremljena soba z električno razsvetljavo In z zajtrkom, so išče zu mirnega gospoda ■ 1.5. apriioui. -- Ponudbe pod ,.April" n» upravo ,,Jutra". 2elezni gredi CEisQnweUo> do o tu iloig, 300—120 mm dimenzije, tudi ________ .. „ _______ __________- ____ z 1 ager jI vjrod, kupi: Josipi ffii^^^^Bii^ * »P«.« ■ ^fžEia,.^ Soho alt kot sostanovalk, IIN mlad natakar. — Ponudbo na ..Jutra" ood »Ifro-HiS I.ep konj filetnl amerlkanec, Izboren i tok a i1, »ajamCeno zdrav, za- j nesljtv iu ncplnfljlv. poceni ' nnprodaj, evnnt. tudi par. — > I.ekarnsr Orožen. Ptuj. 7110 i Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Samosilnih Ves. 48 Dln, broL 4« Dii, pošt. t-M Dln I. Lah flngslin Hidar Vez. S9 Din, poil.l-SODIo Naročite pri Tiskovni zadrugi ▼ Ljubljani 1'ioila sc na Aleksandrovi oesti h. it, 14, lil. nadstropje, levo štiri visoke omare (delomu za obloko, doloma za perilo) iz mehkega ] na hrastovo plesliane, dalj« se proda Vit velikih nt^ lasi bo|ev s bljučavnloami, ve_6 ii trdeia lc«a in Ali že veš? Pri Šinkovcu bo žo bpet znižane cene, kroal' boja blago zastonj (lajal I Zato le liitro tja, dokler je šo kaj blaga. III Modna trgovina f Rok za ponudbe v svrho nakupa 500 do 600 m3 hrastovega lesa v mestnem gozdu pri Kostanjevici poteče z dnom. 30. aprilom 1924 Korporacija si pridrži pravico, kupčijo v osmih dneh potrditi ali ovreči. Načelstva meščansko korporaclje v Kostanjevici. 1603 a mfflf dečke jpf m/ii kupjj tiajcemji pri tvrdki LOŽ AR & BIZJAK "M/* LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20. Obleko tudi po mori in najnovejiom kroju. V inestu Spod. Štajerske v večjem hotelu so išče dober, izvežban, starejši samostojno pisarniško moč za Beograd, »nožno slovenskega in srbobrvatskega jezika v govoru in pisavi, ver-zirano v železni in kovinski stroki, korespondenci in knjigovodstvu. Refiektiramo na samostojno moč. Nastop takoj, Plača po dogovoru. Pismeno ponudbo pod ..Beograd 727' na upravo „Jutra" 1651-a nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, po ceni in jih je prijetno nositi. 722/: plačilni natakar in motiarni površniki gso selo niakžh genafo u oblačilni industrili A. KUNC ki je slovonSčina in nemSčinB popolnoma zmožen, zn takojSnji nastop. — l'onudbo naj so požljcjo najkrsnoje do 10. t. m. na upravništvo pod „Plaillnl natakar". 1635/a Ljubljana, Gosposka ul. 7 v delnih zneskih bi placiral samo prvovrstnih podjetjih. Ponudbe pod „KAPITAL" na uprav .Jutra". i7oi u Zagrebu u glavnoj trgovačkoj ulici, radi preuzeča drugog poduzeca sa po-voljnim uvjetima za prodati ili uz su-djelovanja za perdati. Cijonjono ponudo pod šifrom »RI.1HTKA PK1MKA 11-756» na intcrreklam d. d. Zagreb, Palmotičcva ulica 18. 1694/a Prva preoblikovalni! damskih slamnikov moških klobukov LJUBLJANA Mcotnl trs 7 Izdeluje po najnovoj: modelih. ti Velika zaloga damskih sli nikov, praznih, nakitenih raznovrstnega nakila. za predmet brez konkurence za Ljubljano in Slovenijo, JMj'o Trgovsko naobražen, ter imajo prednost gospodje, ki so dobro v trgovskih krogih vpeljani ter so prvovrstni prodajalci, vešči slovenskega in nemškega jezika. Dotični mora razpolagati s primernim kapitalom. Dohodek 5000 do 10.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra" pod „National". proli dobri plač!. MolčljivoBt zasiguran Ponudbo na ponzijo vGRINTOVEC'1 grad Preddvor pri Kranj Ob prerani gomili našega dragega Brez posebnega naznanila. Javljam tužno vest, da je preminula moja ljub ljena soproga od bridke usode težko preizkušeni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam sočutno stali ob strani v naši boli; zlasti mil. g. mgsr. dr. Hrdy-ju za nagrobni govor, vir. g. zastopniku ministra pravde, vsem ostalim gg. govornikom in kolegom rajnega iz Beograda, bratskemu srbskemu narodn, ki so jo fako mnogobrojno udeležil pogreba, mil. g. prijorju križniškega reda in vir. g. dr. Ot. Pirkmajerju, ptujskemu glavarju, za izraze sočutja, slednjič vsem onim, ki so nam pokazali ljuhav do blagopokojnika. Velika Nedelja, dne 5. aprila 1924. Ljubljana Gosposvetska cesta priporoča dne 9. aprila v 29. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni. Pogreb se vrši v petek dne 11. ♦. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na Jesenicah. Joseoloe, dne 9. aprila 1924. za rodbino in obl Voznih koles Styrli-DQrkopp-OnZt koli (Nilfonritl). Ctnlki lUtonJ tn trmoko 1669/& Anton Bab, uradnik E. I. D, MAOnCfLfBLANC: !TlGROVI «Da, in on vas jc spoznal, gospod! Od prvega hipa jc v vas Spoznal Lupina, in mož ve, da se ne moti. Specialist jc. Spomnite se, gospodar, vseli vragolij, katere ste mu nekoč zagodli, in pomislite, da Weber ve, kaj je maščevanje, katero vam jc nekoč prisegel.. .»* «Je-li on opozoril prefekta?« «Ruzume se! In prefekt je žc dal naročilo dvema mojima tovariSema, naj vam sledita. Čc sc jima bo zdelo, da nameravate pobegniti, vas bodo prijeli za' vrat.» »■No, potem ne tnorem ničesar storti.® 'Kako, nič storiti? Saj je vendar treba zabrisati vašo sled!» «Cemu naj to koristi, čc vidijo, da sem sc vrnil v svoj stan In če mi slede?« «Kako? Po tem, kar sc jc zgodilo, sc drznete vrnti na stanovanje?« »Kani pa naj grem spat? Pod most?« »Toda, vrag vas vzemi, saj vendar razumete, da bo okrog iega dogodka nastal vražji ropot in da ste že kompromitirani do las in da sc vas bodo lotili z vseli strani?!« * Sedaj In na mnogih drugih mestih se pojavljajo v tetn romanu spomini na prejšnje čine Arseue Lupina, opisane v starejših romanih l.eblancovili. Francoska publika se na te prejšnje romane dobro spominja. »Pa potem?« «Potem? Pustite to zadevo!« «Pa napadalci Morningtona in Fauvillea?« «Zanje žc poskrbi policija.« «Ti si živina, Aleksander.« «A!i pa postanite zopet Lupin, nevidni" in nedosegljivi Lupin, in borite se z njimi otvorjeno, kakor nekoč, nezmagljlvo, povsod zmagovalec! Toda ne nadaljujte pod imenom Percnne, ker je preopasno, in zlasti se ne vmešavajte več v zadevo, ki vas več ne zanima ...» «Ti si res dober prijatelj, Aleksander. Moji interesi v tej zadevi znašajo nič več in nič manj kakor dvesto milijonov! Ce Perenna ne ostane na svojem mestu, ne bo od te bajne vsote videl niti ficka, in ker je to prvikrat, da moram zaslužiti lep kos krajcarjev na pošten način, bi mi bilo žal...» «Pa če vas primejo?« «To ni mogoče. Mrtev sem.« «Lupiti je mrtev, toda Perenna živi.« «Cc ms danes niso prijeli, sem pomirjen.« »Zadeva jc samo odložena, ukazi pa so docela nedvomni in določni. Vaša hiša jc obdana in dan in noč boste pod pažnjo.« «Tem bolje, me vsaj ponoči nc bo strah.« «Toda, česa se nadejate?« «Nc nadejam se ničesar, Aleksander, pač pa sem svoje stvari gotov. Ootov sem, da si nc bodo upali prijeti me.« »\Vebcr bo storil vse...» «Na Weiira jaz žvižgam. Brez ukaza tudi Wcber ne premore ničesar.« »Pa mu ga bodo dali, bo žc on poskrbel! »Ukaz, da mi sledi, da. Ukaza za aretacijo pa ne bo. Policijski prefekt se jc že toliko izložil, da ne more nazaj. Pa je še druga reč. Ta zadeva tukaj jc tako zelo komplicirana, da ste vi drugi vsi skupaj nesposobni, da jo razvozljate. Prej al{ slej me boste potrebovali. Kajti razen mene sc s temi nevidnimi ln menda še neznanimi protivniki ne more nikdo boriti. Nesposobni ste za to nalogo vi vsi skupaj, ti, Weber, prefekl in vsa varnostna služba skupaj. Pričakoval bom tvojega po^ seta, Aleksander!...» Drugi dan so sodni izvedenci potrdili, da sta oba ugriza; v obeh jabolkih popolnoma istovetna, da izhajata od ene in iste osebe, od enega in istega zobovja, in da je od iste oseba in od istega zobovja tudi ugriz v tablici čokolade, katero ja zapustil pokojni Verot. Razen tega se je javil oni šofer, ki ja neko neznano mu gospo "izil ob poldvanajstih ponoči iz opere, in sicer po njenem ukazu naravnost do konca ulice Avenuo lienri-Martin, kjer je ona izstopila. Skrajni konec ulicc Aventie Henri-Martin pa se nahaja jedva za pet minut oddaljen od — palače Fauvillovih! Kaj pa je iskala gospa več kot poldrugo uro v tej okolici in v tem času? In šofer je gospo, kateri sa ga predstavili, takoj spoznal, bila je ista, katero je vozil, biki jc gospa Fauvillcova. Ana Marija Fauville je morala v preiskovalni zapor in je še istega večera penočila v znani žolti zgradbi v Saint Lazare. Istega dne so kronisti začeli objavljati po novinah podrobnosti te zadeve, ki je pričela neznansko zanimati radovedtv in lahko razburljivi Pariz, in zlasti so mnogo poročali o zagonetnih ugrizih, za katere pa niso prav vedeli, komu bi jih pripisovali ali vsaj ne, kateremu vzroku. Izmislili so si senzacionalne naslove, med njimi posebno dva pariška dnevnika, ki sta zelo popularna in ki sta nad zanimivim in razburljivim tekstom z debelimi črkami zapisala iste besede, katere je sam zase spregovoril v usodni doči Don Luis Perenna sam, in s katerimi je bila najbolje označena bestjalnost vse te nerazumljive zadeve: »Tigrovi zobje«. a*1-. ..,■'■•*..■;v <•"> "■• ' /V-.,\t- ' . • .. (>..•, ■ ;-'.';.'. ■•)