Maribor, Koroške ulice 5. -STRAŽA“
tefc*ja v poodeljek, sredo in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
X uredništvom se more govoriti vsfck dan od 11.—12. ure dopold.
Tetttfon M. 113.
Št. 18.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribo', dne 13 februarja 1911.
naročnina listo:
Celo leto.................i2	K
Pol leta...................6	K
Četrt leta.................3	k
Mesečno................	1 ^
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila *e računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Letnik III.
List za listom pada.
To je bilo tedaj, ko sta Špindler in Lesničar Sklenila, da ne bosta več nadaljevala svojih študij. Šla sta v Celje in se oklenila svojega rojaka dr. Kukovca ter ga obdelovala, da jima da kruha. Dr. Kukovec se je usmilil prošnjikov, in v dosego svojih kruhodobnih ciljev so razbili staro stranko ter si ustanovili: svojo lastno politično organizacijo.
Vse, kar je bilo isti čas mlado in liberalno, je veselja za kriknilo, ko je slišalo o ustanovitvi čiste svobodomiselne stranke. Pričakovalo je po sterilnih časih staroliberalnih voditeljev novih idej, novih dejanj. In dr. Kukovec je bil v sanjah mnogih že z lovorikami ovenčan vojskovodja Štajerskih Slovencev. Lo malokdo pa je videl za kulise ter spoznal, da tukaj niso gonilne ipoči svobodomiselne ideje, ampak vprašanje kruha.
To pričakovanje nekaj novega, nekaj nenavadnega, ta z bajkami napolnjen milje, v katerega je postavila domišljija svobodomiselnih mladičev 'dr, Kukovca, vse to je neoporočeno skraja vleklo. Višek svoje slave je dosegla liberalna stranka pri zadnjih državnozborskih volitvah. V dveh krajih je popolnoma zmagala, v ptujskem okraju je že tudi baje zana-prej vedela za Plojevo uskošiivo, v vseh drugih okrajih je dobila znatne minoritete.
Toda kmalu se je začela zarja, s katero so s-kraja obdali dr. Kukovca in njegovo stranko, izgubi-vati. Dr. Kukovec se je pokazal na shodih kot frazer, in sicer kot manjvreden frazer. Nič hipnotizujočega ni bilo v njem, nobena misel se ni dvignila nad nivo vsakdanjih idej liberalnega Časopisja. Zraven pa brez vsake iniciative. Kjer so zastavili s svojim delom, je bila kopija, in še tega niso znali izpeljati us-*pe ad finem. Celjsko časopisje pa je bila naravnost poguba stranke. Osebnost, surovost in plitvost, to so bili njega glavni znaki, in vsakdo ve, da ta trojica mora ubiti vsak časnik’ in pokopati stranko, ki se o-pira nanj.
Začelo se je nazadovanje. Delavci niso sploh nikdar v velikem števila stali za temi ljudmi. Le v prvem navdušenju jih je nekaj prihitelo k novim nositeljem svobodomiselstva. Trezno misleče kmečko ljudstvo se je tudi začelo umikati. Prišle so deželno-zborske volitve in te so pokazale, da je stranka že bolj nazadovala, kakor se je sploh mislilo.
Po udarcu, ki je zadela liberalno stranko z de-Äelnozborsk’imi volitvami, je Šlo ž njo rapidno nazaj.
Med kmečkim ljudstvom je izgubila zadnje pristaše. Le tuintam še je ostal posameznik, kojega kvaliteta pa se ne razločuje prav nič od one štajerčijanskih pristašev. Med tržanstvom se je tudi začel vršiti preobrat. Starejši mladoliberalci so postali zopet staro-liberalci, drugi so šli v sfere nad strankami, in le par zagrizenih mladičev in nekoliko manj zapitih starinov še pričakuje vsak dan čudeža, da so svobodomiselstvo vendar obnovi med njimi.
Naravna posledica tega nazadovanja je bila, da se je „Narodni Dnevnik“ z novim letom ustavil. S tem je stranka izgubila zadnji žarek svoje gloriole. In sedaj so se naenkrat izvedele reči, ki so vsakega prestrašile. Zveza slovenskih posojilnic jo je tako zavozila, da bi se skoraj tiskarna v Celju zaprla. Zadružna zveza v Celju je konstavntno v velikih Škripcih. Stranka sama ima nebroj dolgov in njene menice leže z groznimi pretnjami v liberalnih posojilnicah. Vse to je učinkovalo kakor bomba.
Sedaj je smatralo tudi slovensko obrtništvo in trgovstvo za nujno, da izjavi, da nima s stranko, katera jo je tako rada in pogosto reklamirala za se, nič skupnega. Prosimo, da se pre-čita tozadevna velevažn a izjava med dopisi iz Celja. Ko bo dr. Kukovec čital to izjavo, tedaj se mu bodo izvile iz prsi besede, ki smo jih nostaivili na čelo tem vrsticam: List za listom pada.
Le liberalno učiteljstvo Še je ostalo zvesto dr. Kukovcu, Lesničarju in Špindlerju. Za ta ostanek pa liberalne stranke nihče ne zavida. Tvorilo bo zanesljiv oklep umirajočemu telesu» liberalne stranke, tako zanesljiv in močan, da tudi zdravniki ne bodo mogli blizu. Sicer pa: Die Toten reiten schnell.
Slovensko- nemška zveza svobodomiselnih akademikov
v Gradcu.
Naši liberalni akademiki so brez vsake samozavesti in brez ponosa. Danes jih nasilni nemŠko-na-cionalni burši natepejo, vržejo iz avle in proglasijo za nadležne tujce, jutri so že pozabili na vse batine, vidimo jih v objemu z našimi krvnimi sovragi, in kakor ponižni kužki poljubljajo palico, ki jih je tepla še včeraj. Naši akademični ultra-narodnjaki vseh sort so tako zanikani in nemožati, da se vesele, kadar
smejo složna z nemškimi svobodomiselnimi pretepači na boj na „klerikalnega“ zmaja in v svoji radosti, da jih Nemci trpe, se navadno posebno odlikujejo. To smo imeli priliko opažati že večkrat in dne 7. ». m. zopet enkrat v Gradcu. Radi judovsko-socialdemokra-tičnih izgredov v Krakovu so čutili nemško-nacional-ni dijaki v Gradcu potrebo nekoliko porogoviliti in podemonstrirati. Je pač sedaj že bil precej časa mir na naših univerzah in nemškim razgrajačem je pričela prekipevati kri. In kdo so bili tisti, ki so pomagali nemškim nestrpnežem? Ultranarodni in samona-rodni „Triiglavani“, ki so se posebno odlikovali. Oe prav se v sedanji vseučiliški aferi ne gre za svobodo znanosti, Še manj za svobodo vseučilišč, ker ravno židovsko-socialdemokratični kravali v Krakovu so naperjeni proti ukrepom avtonomnega senata, če prav so „Triglavani“ morali že večkrat občutiti nemško pest, se vendar Se niso spametovali, ampak so rade-volje hiteli na pomoč najpronosiranejšim nasprotnikom. Ta Škandal smo že primerno označili v našem listu z dne 8. t. m. Pribili smo zlasti nečastno dejstvo, da je bila vsa prireditev „'deutschfreiheitlieh“, a se vendar naši patentirani narodnjaki niso ženirali udeležiti se tega „deutschfreiheitlieh Demoristrations-bummla.“ Povdarjali smo in povdarjamo še: da so slovenski liberalni akademiki demonstrirali v bratski ljubezni z nemškimi nacionalei, to je težišče vse obsodbe. Te obsodbe, ki jo mora izreči vsak zaveden Slovenec, (udi ne spremene taki popravki, kakor je naslednji:
„Ni res, da „so pokazali v nedeljo naši „vrli“ „iTtriglavani“ svojo narodno zavest in požrtvovalnost, ko je pomagalo nekaj ieh gospodov prav pridno udrihati nemjškim svobodomiselcem, katerih je bilo gotovo nad 1000, po 40 fantov broječi četici nemških katoliških akademikov.“ Res pa je, da se nikdo izmed Tri-glavanov ni udeležil tega pretepa. Z velespoštovan-jem za odbor: Ant. Hrovat, tč. predsednik; P. Sehmi-dinger, tč. odb. nam.“
Razuntega so se Triglavani s svojim popravljanjem korenito osmešili. Glavno obtožbo, da so bili v objemu z nacionalei, morajo v polnem obsegu priznati. Skušajo se pa izviti s postranskimi momenti, pa ne bo Šlo: nedostojni fakt slovensko-nemške zveze ostane za vedno. Seveda, če se tisoč ljudi navali na samo 40 drugih, potem je pač nemogoče, da bi prišel vsak izmed teh tisočerih do izvrševanja svojih „plemenitih funkcij“, raditega tudi nimamo vzroka dvomiti nad dobesedno resničnostjo popravka.
I>< M J- I KK.
Prijatelju v spomin.
„(Umrl je mož“, tako lahko tožimo pristaši Slovenske kmečke zveze kozjanskega okraja. Ni ga več med nami vsepovsod priljubljenega našega sovrstnika, uglednega in značajnega korenjaka Jakoba Bov-h’a. Pobrala ga. je tako nepričakovano neizprosna bela žena . . . Ni ga več >• s *
Dne 3. svečana ob 6. uri zjutraj je za večno zaspal v Gospodu, po kratki bolezni gospod Jak. Povha, večletni župan občine Verače, cerkveni ključar in ud krajnega šolskega sveta Buče, načelnik krapiuga Šolskega sveta Virštanj, Član okrajnega odbora kozjanskega, odbornik Slovenske kmečke zveze, načelnik posojilnice v Bučah itd.
Da: zaspal je preljubi naš Jakob. A njegova dela, spomin na njega, ne zaspi . . .
Naš Jakob je daroval svoje moči, trud in premoženje za dobrobit in blagor kozjanskega okraja ter domače občine. Bil je oče siromakom. Ni se trudil samo za svetno premoženje, ampak ga je delil z drugimi. Vedno je imel odprte roke za sirote, za Šolo, cerkve in dobrodelne naprave.
Naš .Jakob je bil vse svoje življenje zvest Bogu in narodu. Tako jeklenih značajev, kakoršen je bil rajni Bovha, najdemo malo, malo . . .
Kot pristaš Slovenske kmečke zveze je stal ne-omabljivo vsak čas, trdno kot nepremakljiva skala. Pri vseh volitvah je deloval le za katoliškcnslovenske kandidate. Če mu je le čas dopuščal, udeleževal se je vseh’ shodov vi okraju, da, videl si ga tudi na večjih zborovanjih v Mariboru in Celju. Dasiravno ga. je Zadnji čas nesrečni „Stajerc“ odurno napadal in je
imel mnogo drugih bridkih preživeti: Naš Jakob je ostal, kakoršen je bil! Slava takemu značaju!
Da je bil rajni res priljubljen in spoštovan, pokazal je pogreb v nedeljo dne 5. februarja popoldan. Dasiravno je bila ostra zima, vendar je prišla ogromna množica spremljat rajnega na zadnjem potu. In kropit so ga prišli mnogoštevilni njegovi znanca Videli smo tudi moliti pri njegovi krsti onega, ki je pri-zadjal našemu Jakobu bridke ure. S solznimi očmi je V glasni molitvi prosil raj mm a odpuščanja . . .
Na dom rajnega je prišlo 683 mož in toliko tudi žensk, do 200 pa se jih je še med potjo uvrstilo v žalosten, a ob enem veličasten sprevod. Zastopane so bile vse župnije kozjanskega okraja po najuglednejših možeh. Prišli so pa tudi možje izven okrajnih mej, da, celo iz Hrvaškega. Buče ša takega pogreba niso videle in ga najbrž tudi ne bodo. Udeležil se je sprevoda tudi prijatelj rajnega, deželnega glavarja namestnik* gospod dr. F. Jankovič.
Vodil je pogreb velečastiti gospod dekan Marko Tomažič v navzočnosti skoraj vseh častitih gospodov kozjanske dekanije. Došel je tudi svak rajnega častiti gospod Cerjak, kaplan iz Slatine ter brat, gospod profesor.
Velečastiti gospod dekan je imel v srce segajoč govor na domu kot slovo in na gomili. Nobeno oko rni ostalo suho . . .
Rajni Jakob je bil star še komaj 48. let. Bil je vzoren gospodar, vesten oskrbnik vsega, kar mu je bilo izročeno. Naš Jakob pa je bil tudi skrben družinski oče. Zapustil je blago ženo, rojeno Gerjak, in Šest, večinoma malih otročičev.
Težka., nenadomestna izguba nas je zadela s smrtjo našega Jakoba ...
Tebi, prijatelj, sovrstnik naš, obljubujcmo mi, Tvoji somišljeniki, da bomo ostali zvesti načelom Tvojim. da bomo varovali dobro ime kozjanskega okraja
zoper vse verske in narodne nasprotnike. Bog Ti naj bo gotov plačnik za vsa Tvoja dobra dela! Prijatelj blagi, po duhu in stanu brat, v miru počivaj !
Svetila Ti večna luč! Naj Ti bo lahka zemljica slovenska!	Jos. G.
Heteronomija krščanske nravnosti.
(Spisal J. P.)
Nasprotniki krščanske nravnosti nam očitajo, da je naše nravoslovje heteronomno, da nravni zakoni ne izvirajo iz našega čustva in spoznanja, ampak iz volje tujega nam bitja, iz volje božje. Očitajo nam tudi, da ne opravljamo dobrih del radi njihov® izvrstnosti, ampak radi nebeškega plačila, ki nam ga je Bog obljubil. Vsled tega nimajo naša dejanja nobene nravne vrednosti, ampak so le nekak' zunanji mehaničen proces. Naj sledijo najprej nekatera nasprotna mnenja, pozneje pa hočemo dokazati edino pravilne in nepremagljive principe i krščanske nravnosti.
Glavni nasprotnik krščanske nravnosti je Hartmann, ki piše: Ako je nravstvena avtoriteta Bog in ne mi sami, je zastonj, da bi mi s tem, da izročimo lastno voljo tuji avtoriteti, prišli do nravnpsti- Jzi$f njevanje tuje volje, ki se nam Javi v obliki zujKivecu, je samo zunanji mehaničen proces, katerega rfiZWtp je k’ večjemu zunanja nieliaiiična. zakonitost^jlejanj». brez vsake notranje nravnosti. S stališča, h^terpno-mije se spoštuje samo posta vodajjftlea in . postavo ,|o indirektno kot izliv in appendix postavodaja "° stališča, avtonomije se. spoštuje ^nasprotno *4 postavo kot tako, ; samo radi njene vsebine, jn. 1 pade Šele odsev tega spoštovanja nazaj na dajalca, na povzročitelja tolikega r"'' *'v,,'QT’,a
Letno poročilo
„Sv. J ožela družbe duhovnikov“ v Gorici za 1. I9i0.
(Dalje.)
Köneöno podamo še nekatere opazke zastran vsprejema v družbena zdravilišča.
Vsprejetih je bilo leta 1910 na Iki 186 mašnikov in 8 kleriki, ki so vsi skupaj se 3185 dni tam preži-vili. Med mašniki so bili trije častiti gospodje iz naše lavantinske škofije. Toliko če ne več se jih tam znajde vsako leto. Vsprejemljejo se le dosmrtni udje, ki so že pred pol letom vplačali 50 K v društveno blagajno.
Letni udje plačujejo po 3 K na leto. Kdor je skozi 20 let redno odrajtoval svojo letnino, se potem pripiše dosmrtnim udom, da mu ni treba nič več plačevati.
Zato se mladi duhovniki posebno uljudno vabijo, da pristopijo Družbi sv. Jožefa za bolne duhovnike že v zdravih dneh. Ce so pol leta preden zbolijo udje tega društva, doplačajo dosmrtno udnino ter smejo upati, da bodo vsprejeti v katerosibodi zdravilišče Družbe sv. Jožefa, ak'o le njihov zdravnik napiše spričevalo, da je bolezen ozdravljiva.
Gospod dr. Albin Eder v Lovrani obišče ob določenih dneh zdravilišče na Iki in si resno prizadeva vsakemu bolniku pomagati na noge. Častite usmiljenke, hčere sv. Vincencija Pavlj., si pa po svojih močeh prizadevajo moč zdravil podpreti s tečno hrano. Tudi za dobro pitno vodo je preskrbljeno.
Prihod na Iko je bil nekdaj prav težaven, ker ni bilo prave zveze s železniško postajo na Mfatulji. Bolnik je moral na Reki prenočiti in se drugi dan z „vaporom" (parobrodom) peljati mimo Opatije na iko. Odkar so pa zgradili električno železnico z Matulje v Lovrano, je prihod na Iko jako polahčan. Dopoldne, popoldne in zvečer drdra električen voz, ki obstoji tik našega zdravilišča, z Matulje skozi Opatijo in Iko v Lovrano, kamor je leto za letom zahajal rajni dunajski župan dr. Karl Lueger. Ob pol sedmih zjutraj, opoldne in proti večeru se povrne električen voz mimo naš,e hiše iz Lovrane na Matulje, ki je zadnja postaja južne železnice, ki pelja od Sv. Petra na Krasu na Reko. Za 10 kilometrov dolgo pot z Matulj na Iko plačaš, če se ne motim, z ročno prtljago vred 1 K 40 h, kar gotovo ni preveč, če pomisliš, kakšen rajski razgled da vživaš na morje pod svojimi nogami j
Zatorej naj nobeden ne čaka na bolezen, da bi pristopil tej družbi šele, ko je že zbolel. Hiše tudi ne daš zavarovati, ko že gori. Takrat nobena družba ne vsprejme zavarovalnine. Pristopi družbi, dokler si še zdrav. Ce potrebuješ pojasnil, Ti jih radevolje poda zastonnik Sv. Jožefa družbe mč. gospod kanonik Jernej Voh, ali njegov namestnik č. gospod Jožef Kardi-nar, profesor na c. kr. državni gimnaziji v Celju. Njegovo ime je po pomoti izostalo v „Letnem poročilu", pa vkljub temu je pooblaščen nove ude vspreje-mati za hvalevredno družbo sv. Jožefa v Gorici.
Naše prireditve.
Slov. Bistrica,
- Živahno je bilo včeraj na Slov. Bistrici. Naš in pat posilinemški shod sta privabila mnogo ljudi v naše mesto. Pri štajerčijarscih je bilo še primeroma precej ljudi, ker je prišlo vse, kar posilinemšjkega leze
postave. Namesto da bi se iz avtonomnega čustva ljubezni izvajali vsi nravstveni predpisi, se naredi ljubezen za predmet neke zunanje nravstvene postave. Teologija pa postavi razmerje ravno narobe s tem, da se trdovratno drži avtoritativne božje postave kot edinega principa nravnosti, avtonomno čustvo ljubezni pa naredi za predmet zunanje postave med drugimi zakoni heteronomne nravnosti. Bergmann meni, da je bilo samo v otroški dobi človeštva na mestu, da so se dajali ljudem nravni predpisi kot božje zapovedi in prepovedi. Compayre se pritožuje o hetero-nomni nravnosti pri pobožnih dušah: Nravnost pobožnih duš je simo v pokorščini proti Bogu in v zaupanju na naj višje bitje, katero se misli kot vedno im povsod pričujoče, ki zapoveduje in prepoveduje, plačuje in kaznuje in je tako predmet strahu ali ljubezni. Natorp imenuje nravnost „pritisk osebne avtoritete močnejšega individua.“ Drugi, tudi družba, lahko na nas samo tako vplivajo, da vzbujajo v nas spečo moč lastnega spoznanja in hotenja. Richter pravi': V nravnosti ni nobene druge avtoritete kot resnica, katera se vsakemu kaže kot absolutno veljavna moč.
Nekateri celo trdijo, da hoče biti cerkev zadnje ravnilo nravnosti. Hartmann piše: Avtoritativna cerkev kakor je katolicizem, zahteva absolutno avtoriteto. Ona zahteva, da se ravna nravnost po njenih zahtevah. Metafizično izvaja sicer svojo avtoriteto iz višje avtoritete božje; kot zgodovinska prikazen v človeštvu in za človeštvo pa stavi svojo lastno avtoriteto kot izhodišče, kot prvo in največjo avtoriteto s tem, da prepoveduje snrejeti eksistenco božjo in dejstvo svoje avtorizacije iz kakega drugega vzroka, kakor na njeno avtoritativno svedočbo. In to absolutno avtoriteto si cerkev lahko lasti, ako se proglasi za nezmotljivo. Nravstveni princip cerkvene avtoritete raz-
ino grede iz raznih znanih gnezd nemškutarstva maše okolice. Seveda so bili tudi štajer.čijanski meščani z vsemi od njih odvisnimi elementi zbrani polnoštevilno. Posilinemški evangelij sta razkladala* vsean tem zapeljanim revežem Linhart in gostilničar Novak (?!), druge nesreče ni bilo.
Naše zborovanje, ki je imelo nekak demonstrativen značaj, se je nad vse sijajno obneslo. Prihiteli so najodličnejši možje iz vsega slovenjebistriškega o-kraja, da izrečejo zaupanje svojim delavnim poslancem in obsodijo izdajalsko rovanje ljudi okoli šnop-sarskega ptujskega „Štajerca," Videli smo mnogo županov in drugih odličnjakov. Zborovanje, ki ga je sklicalo Katoliško politično društvo, je otvoril predsednik roslanec Novak, ki je pozdravil navzoče in na kratko očrtal položaj v dež. zboru.
Za njim je govoril državni in deželni poslanec P i š e k, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju.
Dr. Leskovar je natančno obrazložil vzroke in razloge obstrukcije v Gradcu. Med splošnim odobrar vanjem so še govorili dr. Lemež, Založnik, kaplan Osvatič in končno še predsednik' deželni poslanec g. Novak.
Enoglasno sta bili «prejeti po dve in polurnem zborovanju naslednji resoluciji:
1.	Zborovalci zbrani na shodu Katoliškega političnega društva slovenjebistriškega dne 12; februarja izrekajo svoje popolno zaupanje poslancem zbranim v Slovenskemu klubu na Dunaju in v Gradcu, ter jih pozivljejo, da vstrajajo v opravičenem boju.
2.	Zborovalci zbrani na shodu Katoliškega političnega društva slovenjebistriškega dne 12. februarja obsojajo najodločneje hujskanje nemškutarjev, ki nima drugega namena, kakor da bi ostalo slovensko ljudstvo Še nadalje v nemškem suženjstvu.
P I t čni pregled.
Državni zbor..
Diunaj, 10. febr.
V začetku današnje seje je najprvo odgovarjal minister Stiirgkli na interpelacijo radi krakovskih nemirov. Povedal je, da bo šolska oblast kaznovala vse, ki so kalili mir na univerzi. Potem se je nadaljevala debata o krošnjarstvu. Trgovinski minister Weisskirchner je odgovarjal na razne v debati izražene pomisleke z ozirom na par. 60 obrtnega reda. Minister je mnenja, da ta zakonski načrt nikakor ne bo tangira! par. 60 obrtnega reda. Rusinski poslanec Budzy-nowski je izjavil, da zakon škoduje gospodarskemu razvoju rusinskega prebivalstva. Staivil je več izpre-minjevalnih predlogov, ravno, tako tudi sledeči govornik, krščanski socialec poslanec Schachinger. Socialni demokrat Widholz je polemiziral s trgovinskim ministrom. Prišlo je do prepirov. Malik je zaklical, da Še ni dokazano, da krošnjarstvo ni Škodljivo. Poslanec Schäfer:	„Aha, zopet Malik, tisti gospod, ki
je svojega tovariša dejansko napadel." Poslanec Ha-nusch je pa Maliku napravil poklon: „Vi morda niste najneumnejši, prav gotovo pa najsurovejši človek v sejnici." Maiik je hitro obljubil Hanuschu zaušnico. Poslanec Rieger: „Kaj pa je bilo z Markusom, ki je v električnem tramvaju klofutal Malika?" Ta zabava je trajala dalj časa. Nato je mogel poslanec Widholz še-le zooet govoriti in se je v svojem zaključnem govoru izjavil proti zakonu. Govorilo je Še več poslancev, med njimi tudi poslanec Jaklič, nakar je bila debata zaključena. Dve in pol ure je trajalo glasovanje. Odklonili so se skoraj vsi izpreminjevalni predlogi.
laga samo eno kot nravno ali nenravno, namreč: pokorščina ali nepokorščina proti cerkvenim predpisom. Konečno napravi Hartmann celo spovednika za najvišje ravnilo nravnosti s tem, da v imemi cerkve odloči za vernike, kaj je nravno dobro in pa nravno slabo.
V tesni zvezi s heteronomiio je vprašanje o he-terosoteriji. Kakor človek po krščanski nravnosti tujo postavo izvršuje in ne lastne, ravnotako postane nravstven po tujih, zunanjih sredstvih in ne po notranjih, svojih močeh. Ta pozunanjenost nravnosti se kaže po mnenju naših nasprotnikov v trojnem, nenaravnem, magičnem posredovanju nravstvene moči. 1. Odrešilno delo Odrešenikovo je bilo izvršeno magično, čarodejno in nenaravno. Ne da bi bili mi notranje samotvorno sodelovali, je nam v korist. Sprave z Bogom nismo izvršili mi, ampak zgodila se je po tujem dejanju, ki se nam je razodelo po neki čarodajni moči j
2.	Drugi dokaz za heterosoterijo je „magično" delovanje milosti. Po Hnrtmannu pomeni milost višjo naravo v človeku, njegovo nravstveno mišljenje, in ta nravstveni princip je božje v človeku. Po mnenju monistov bi bila „milost" dana, ker je vse v človeku božjega izvira, da, celo del božjega bistva. Dana bi pa bila tudi avtosoterija, ker je božje v človeku prvi princip dejalnosti. Božje v človeku ne postane samo njegova narava, ampak kar poprej ni bilo, zavestno, lastno delovanje. Torej ni nič „magičnega", nič „tujega." Božje je. po svojem bistvu Bog, po svoji dejalnosti pa človek, oboje pa spada enemu in istemu bitju. Milost teističnega kristjana, ki mu jo daje njegov osebni Bog, je in ostane nekaj tujega. Ker ima Bog kristjanov lastno samozavest, se ne da misliti, da bi dejavna milost kot zavestno delovanje zapustila odločeno samozavest božjo in se preselila v človeško sa-.
Zakonska predloga pa skoraj gotovo ne bo uzakonjena, ker ima vse polno protislovij. To mnenje je izjavil tudi referent poclaneo Sturm. Ob MO. uri se je začelo drugo branje društvenega zakona.
Prihodnja seja se bo pismenim potom poslancem naznanila.
Slovanska Unija — oživljena.
Pobožne želje raznih odkritih, a tudi zahrbtnih nasprotnikov so padle v vodo. Menili so, da se bo o-pozicionelni slovanski blok uničil v lastni nekonsoli-diranosti, pa so se varali. Slovanske stranke so se n c* novo združile v Slovanski Uniji in slovanska falanga je zopet enotna in močna.
Statut reorganizirane Slovanske Jednote ima naslednje točke:
§ L Združenje nosi ime Slovanska Jednota.
§ 2. Njena organa sta prezidij in parlamentarna komisija.
§ 3. Predsedstvo obstoji Jz predsednika in šestih članov kakor podpredsednikov, ki jih voli parlamentarna komisija za dobo enega leta. Parlamentarna komisija določa po vrsti red, po katerem imajo podpredsedniki nastopiti predsednikove funkcije, ako je predsednik zadržan. Pomnožitev Števila članov predsedstva more parlamentarna komisija skleniti vsak čas z jednostavno večino glasov.
§ 4. Predsedstvo je reprezentanca in izvrševal-ni organ Slovanske Jednote. Predsedstvo ne more delati nikakih sklepov, obveznih za Slovansko Jednoto, razim, ako je bila v kakem konkretnem slučaju po obveznih sklepih parlamentarne komisije izrecno pooblaščena v to.
§ 5. Predsednik sklicuje seje predsedstva in parlamentarnih komisij, predseduje v teh sejah, podpisuje spise, ki jih izdaja Slovanska Jednota, in vo: di sploh posle, je pa v vsem navezan na sklepe parlamentarne komisije in predsedstva. V slučaju, da je predsednik zadržan, stopa na njegovo mesto po redu določeni podpredsednik.	'
§ 6. Parlamentarna komisija sestoji iz 21 članov, od katerih odpošljejo: 7 Jednotni češki klub, 5 Slovenski klub, 3 Zveza južnih Sloganov, 1 rusko-narodni klub. — Clane predsedstva in parlamentarnih komisij, ki so zadržani, da se ne morejo udeležiti posvetovanj, zastopajo namestniki, ki jih je že v naprej določil dotični klub.
§ 7. Parlamentarna komisija je sklepčna, Če je navzoča absolutna večina članov, Sklepa, se z jednostavno večino glasov. — Sklepi, ki so bili storjeni s tričetrtinsko večino, so obvezni za vse v Slovanski Jednoti zastopane klube. Izjemo je možno le na nujno prošnjo katerega klubov dovoliti s tričetrtinsko večino.
§ 8. Vse volitve v parlamentarne komisije se vrše z jednostavno večino glasov in niso podrejene nikakemu nadaljnemu odobrenju.
§ 9. O vsprejemu nadaljnih strank v Slovansko Jednoto odloča, parlamentarna komisija z dvetretinj-sko večino na tajnem glasovanju.
§ 10. O sejah parlamentarne komisije se vodi zapisnik. V ta namen poživlja predsednik potrebno število zapisnikarjev iz strank, zastopanih v parlamentarni komisiji. Protokol podpisujeta poslujoči zapisnikar in predsednik.
§ 11. Sprememba tega statuta, se more izvršiti le po sklenu Slovanske Jednote, storjenem s tričetrtinsko večino.	J
Pri konstitujoči seji, ki se je vršila v petek dne
10.	t. m., je bil izvoljen:	dr. Fiedler za načelnika,
dr. Šušteršič za prvega podnačelnika, Udržal za
mozavest, in bi postala tako njegovo zavestno delovanje. Milost in vera, prvo vdejstvovanje Boga in vera vdejstvovanje človeka se ne sme raztrgati v funkcije različnih oseb, kajti na ta način bi bila milost nekaj, kar prihaja od zunaj na magičen način y človeka. Vera in milost ste ena sama bistveno identična funkcija, ki se samo pojmovno razločujete v božjo in človeško. Ta enotnost funkcije in njen pojmoven razloček temelji na bistveni identiteti in na samo pojmovnem razločku med Bogom in človekom. Vpliv Boga na človeka, torej podeljevanje milosti ne more vzbuditi v človeku človeškega dejanja, ampak je, čeprav delo človeka, božje delo, ker ga je Bog hotel in tudi izvršil. Ako ima Bog lastno zavest, ostane milost kot njegova funkcija v tej zavesti takorekoč zaprta, kakor vera v osebni zavesti človekovi. Milost in vera kot realne funkcije bi bile torej razdeljene med različne osebne zavesti, in s tem bi bila združujoča vez med Bogom in človekom raztrgana.
3.	Konečno je posredovanje milosti heterosote-rično po zunanjih cerkvenih sredstvih milosti. Kes je priprava človeka za povodec duhovniku, počasno iz-dolbljenje in uničenje nravstvenega samočutja, vsled muk, ki jih rodi umetno zaneten in gojen kes, se pripravlja uboga grešnikova duša za hvaležen sprejerti milosti, ki jo deli cerkev po svojih zakramentih. Tako r osredovanje nravstvenih moči pa je moglo imeti vzgoje val no vrednost za nižjo stopinjo človeškega razvoja kot strahoval no sredstvo. Ker milost človeku ni bistveno imanentna, ampak se mu mora od zunaj vlivati, je naravno,' da išče' zunanja sredstva. Nekateri se tudi boie, da po teh sredstvih milosti njihova dejanja oslabe in ohrome, Sredstva milosti in posredovanje cerkve sploh grozijo nravno stremljenje človekovo omrtviti ali celo nadomestiti.
(Dalje brihodnjič.)	’
drugega, dr. Ploj za tretjega, dr. Kramar za četrtega, dr. Hruban za petega in Klofač za šestega pod-načelnika. Vsi so bili izvoljeni soglasno. Nato se je takoj vršilo posvetovanje o politični situaciji in side-nilo v seji klubovih načelnikov se zavzeti za to, da se seje budgetnega odseka ne bodo vršile istodobno z delegacijskimi. Dr. Šušteršič je potem res v tem smislu tudi govoril v seji klubovih načelnikov in dosegel, da delegacije in proračunski odsek, v katerem je mnogo delegatov, ne bodo zborovale istodobno.
Nemci so delali precej kisle obraze, ko.so videli reorganiziran in pomlajen slovanski blok. V prevelikem in prehitrem veselju so ga že davno spravili — med staro šaro. Njegovemu stvaritelju dr. Šušteršiču so peli v vseh melodijah nagrobnico. In sedaj? Pred njimi stoji Slovanska Unija enotnejša in krepkejša kakor kedaj poprej. Ce se bo v vseh taborih postopalo lojalno in odkrito, in se ne bo skušalo izrabljati strank in oseb, potem čakajo Slovansko Unijo gotovo lepi vspehi. Ne bodimo politični otroci in ne mislimo, da se dajo vkoreninjeni principi in zastareli nazori spremeniti Čez noč. Nikakor ne! Mogoče ni nikjer bolj potreba potrpežljivosti, kakor v politiki.
Reorganizacija Slovanske Unije je hud poper tudi za naše pod raznimi firmami okrog se potikajoče liberalce. Od početka Slovanske Unije so ti ljudje, po večini iz osebnih ozirov, na delu, da bi politično obglavili dr. Šušteršiča, ki jim je radi svojih zmožnosti zrasel čez glavo. Niso se ozirali na koristi Jugoslovanov, ne na zahteve avstrijskih Slovanov sploh, ampak vse njihovo delovanje je izviralo iz ambicioznosti in častihlepnosti. Niso se ustrašili nobenih obrekovanj in sumničenj, samo da bi očrnili našega voditelja v gotovih, zelo sprejemljivih čeških krogih. In efekt? Dr. Šušteršič je prvi podpredsednik Slovanske U-nije!
Francija, Anglija in Rusija*
O sodelovanju francoskih, angleških in ruskih armad in mornaric šo se že večkrat posvetovali francoski, ruski in angleški visoki častniki,, tako poroča berolinski dopisnik „Münchner Neueste Nachrichten. Ne more se tajiti, da so ta posvetovanja naperjena proti Avstriji in Nemčiji. Udeležniki teh konferenc so si zapisovali rezultate teh konferenc ter zarnepjavali svoje zapiske, ki pa nikdar niso bili podpisani od odgovornih ministrov udeleženih držav. In če angleški zunanji minister Grey izjavi v parlamentu, da ničesar ne ve o takih uradnih in obveznih vojaških pogajanjih, tedaj je ta izjava le v toliko resnična, v kolikor se gre za besedilo.
„.Evening Times“ poroča, da bo angleški mornariški proračun za prihodnje finančno leto znaš.al ogromno svoto 45 milijonov liber Šterlingov (1080 milijonov kron). Anglija hoče do leta 1913 imeti več dreadnougthov nego trozveza. Angleška admiraliteta želi, naj se v prihodnjem finančnem letu zgradi sedem dreadnougthov. Na ta način bi imela Anglija poleti leta 1913: 28 dreadnougthov v domačem morju, 3 dre-adnougthe pa v izvenevropskem morju. Trozveza bo imela do tega časa 25 dreadnougthov (Nemčija 17, Avstrija 4, Italija 4).
Znani vojaški pisatelj angleški stotnik Reping-ton se je izrazil napram poročevalcu nekega pariškega lista o situaciji Italije v Sredozemskem morju z ozirom na nastop Anglije v slučaju nemško-tfrancos-ke vojne: „lltalija bo vsled geografične lege izročena vsaki velevlasti ali skupini velevlasti, ki bi obvladala Sredozemsko morje. Ce bo angleška, mornarica pred Neapoljem stala, tedaj se ital. bojne ladije ne* bodo mogle gibati. Vojaški sporazum francosko-ang-leški znači za Francijo nevtraliteto Italije. V slučaju ' francosk-nemške vojne bi Francija lahko odpoklicala svoje vojaštvo z italijanskih mej. Prisiljena nevtra-liteta Italije je tajnost angleško-italijanskega prijateljstva.“
Ženske za svoje pravice.
Dne 10. t. m. se je oglasila pri načelnikih po-samnih klubov ženska deputacija, ki jih je prosila, da bi se pri reformi društvenega zakona zavzeli za to, da bi smele tudi ženske biti članice političnih društev. Deputacija je bila tudi pri predsedniku Poljskega kluba dr. Lazarskem, ki se je izrazil, da, so Poljaki prijatelji ženske volilne pravice. Ta izjava dr. Uazarskega je izvala splošno pozornost.
Raznoterosti
Duhovniške spremembe. Gospod Janez Luskar, kaplan v Skalah, je prestavljen kot provizor na Bele-vode. Gospod kaplan Franc Letonja je Od Sv. Martina pri Slovenjgradcu prestavljen v Skale in gospod kaplan Jožef Kodrič iz Kamnice pri Mariboru k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu. Župnija Belevode je raz-pisana do ’23. marca.
Umri je v nedeljo dne 12. februarja zjutraj ob '41. uri veločasliti gospod Janez Lopič, župnik v Cmu-reku. Nepričakovano naglo je preminul blagi gospod. Rajni gospod Lopič je bil Slovenec, rodom iz Gomilice. Svoje narodnosti se je povsod zavedal. Velikemu številu Slovencev v obširni župniji je bil pravi oče. Njemu se imamo zahvaliti, da še Slovenci v bližini Cmureka niso izumrli. On je imel za svoje slovenske župljane v posta redno vsako nedeljo v cerkvici sv. Patricija slovensko propoved. Na znani šulferajnski šoli na Sladkem Vrhu pri Cmureku, v kateri je večina slovenskih' otrok, je podučeval krščanski nauk slovenskim otrokom slovenski. A ne dolgo. Osorna
nemšlkonacionalna nestrpnost ga je preganjala radi tega. Rajni gospod je bil tudi naročnik slovenskih listov ter je iste izposojeval svojim slovenskim župlja-nom. Ko so še bili mariborski, slovenjebistriški in pa marenberški okraj priklopljeni pri deželnozborsk'ih volitvah v 4. kuriji k nemšldm okrajem, je Lopič bil pri ožji volitvi tudi kandidat Slovencev proti slovenje-bistrišemu Stigerju, a je propadel. R. i. p.!
Baron Rothschild umrl. Sef rodbine Rothschild, baron Albert Rothschild, je v noči od 10.—11. februarja nagloma, zadet od kapi, umrl. Baron Alb. Rothschild je pravnuk Žida Mayerja Anselma Rothschilda. Iz popolnoma priprostih početkov si je znal ta zbrati lepo premoženje. Imel je pet sinov. Najstarejši je obdržal prvotno banko v Frankfurtu, drugi Štirje so šli na Dunaj, Pariz, London in Neapelj, kjer so vsfak v svojem mestu ustanovili banke, od katerih obstojajo danes še tri, ki so zelo bogate. Baron Alb. Rothschild je bil izboren financier, ki je mnogosrat odločeval usodo naše notranje in zunanje politike. Vendar pa naša država sedaj ni več tako odvisna od hiše Rothschild, kakor nekdaj, ko je bil Rothschild naš edini upnik. Mogočni karteli bank, ki so nastali proti Rothschildom, so jih potisnili nekobko v ozadje. Albert Rothschild je bil darežljiv in je daroval velike svote v dobrodelne namene. Njegovo premoženje cenijo na 1 milijardo. Sef rodbine postane sedaj baron Louis Rothschild.
Duhovniki in Zadružna zveza. Škof ljubljanski se je vrnil iz Rima. Govoril je s svetim očetom o naši slovenski vsestranski organizaciji. Sv. oče naročajo duhovnikom, da vsa potrebna društva ustanavljajo, podpirajo in jim po močeh pomagajo. Tudi o-pravila, v dekretu „Docente Apostolo“ z dne 18. novembra duhovnikom prepovedana, morejo duhovniki sprejemati, obdržati in opravljati. Skuša naj se pa, v kolikor je mogoče, polagoma izvežbati in vzooiiti poštenih lajikov, ki bi mogli sčasoma in polagoma taka mesta, na primer tajnika in blagajnika, prevzeti in pošteno, zanesljivo voditi.
Liudsko štetje. V Vuhredu ob koroški železnici so našteli pri ljudskem štetju 499 občanov, od teh 452 Slovencev in 35 „Nemcev“ ter 3 tujce. Pred desetimi leti je bilo vseh prebivalcev 455, Slovencev 425, „Nemcev“ 30. Slovenci smo torej napredovali za 27, „Nemci“ za 5 duš. — Občina Frankovci-Loperšice pri Ormožu Šteje 514 prebivalcev, Hum pa 484; v obeh občinah' so vsi priglasili slovenski občevalni jezik. — V občini celjska okolica se je naštelo 7175 prebivalcev; 6325 Slovencev in 751 „Nemcev.“ Pred desetimi leti je štela celjska okolica 5173 prebivalcev; 4672 Slovencev in 408 Nemcev. Pomnožilo se je ljudstvo za 1984 duš. Slovenci so napredovali tekom desetih let za 1653 oseb, „Nemci“ pa za 343. V posameznih podobčinah je razmerje sledeče: Breg 435 Slovencev in 61 Nemcev; Miklavški hrib 104 Slovencev in 18 Nemcev; Lisca 201 Slovenec in 28 Nemcev; Košnica 218 Slovencev; Zagrad 386 Slovencev in 11 Nemcev; Polule 157 Slovencev; Pečovnik 290 Slovencev; Lava ,229 Slovencev in 9 Nemcev; Dobrova 195 Slovencev; Ložnica 106 Slovencev; Lokrovec 205 Sloveucev in 3 Nemci; Babno 148 Slovencev; Medlog 189 Slovencev in 4 Nemci; Ostrožno 432 Slovencev in 18 Nemcev; Zavodna 598 Slovencev in 109 Nemcev; Spodnja Hudinja 579 Slovencev in 66 Nemcev; Gornja Hudinja 254 Slovencev in 15 Nemcev; Gaborje 1598 Sl. in 490 N. Krčovina pri Mariboru. V naši občini se je naštelo 1295 prebivalcev, ki stanu-
jp.fo v 161 hišah1. Pred desetimi leti se je naštelo 834 prebivalcev. Prebivalstvo se je torej pomnožilo za 461 duš. Čudno je, da naš skrbni župan ne objavi razmerja glede narodnosti. — Sv. Lovrenc nad Mariborom. Naši vneti števni komisarji so nam že naznanili rezultat ljudskega štetja, ki so ga izvršili z znano „meoristranostjo.“ Število prebivalstva znaša v naši občini 1284 oseb. Za slovenski občevalni jezik je vpisanih 474 oseb, 809 pa za nemški. V trgu samem je glasom tega Štetia 320 „Nemcev“ in 132 Slovencev. Leta 1900 se ie v St. Lovrencu naštelo 426 Slovencev in 772 Nemcev. Slovenci smo vkljub pritisku napredovali za 48 duš, Nemci pa samo za, 37.
Celiant in vlada. Tiskarna v Celju se je zatvorila na ukaz namestništva. A liberalci so koj hiteli v Gradec ter se pobotali z vlado. Pod kakimi pogoji? Kaj so liberalci obljubili vladi? Ali so ti pogoji na Škodo našemu ljudstvu? Neka politična kupčija se je brezdvomno izvršila, kajti sicer bi vlada ne odstopila od tega, da razpusti nepolitično društvo, ki je na svoj račun tiskalo politične časnike ter oškodovalo članice posoiilniee pri Zvezi slovenskih posojilnic. Liberalci, na dan s pogoji pri kupčiji!
Liberalno Zadružno zvezo v Celju, katero komandira Grenadirbirtov zet dr. Kukovec, četudi brez denariev slednjega, zastooa v najnoveišem času advokat dr. J. Karlovšek, ali pa dr. J. HraŠovec. Prav ja tako, da se poznamo!
Hud poper. V celjski „(Zadrugi“, glasilu liberalne tamošnie Zadružne zveze, piše na strani 49 Vekoslav Snindler, ta najnovejši strokovnjak na zadružnem polhi, kaki pritlikavci so Slovenci v kmetijstvu in zadružništvu. Dobesedno pravi:	„Nam žal pri-
manikuie mož, katerim bi, polnim iniciative m globoke izobrazbe, bila naloga in cilj: do podrobnosti izvedena organizacija slovenskega kmetijstva.“ Dobro, res je, podpišemo z obema rokama, / toda to velja le za ceb’ske liberalce okrog Zadružne zveze in njenega voditelja, velikega kmetovalca advokata dr. Božiča. Ali ne bodete prijeli kmeta Špindlerja za ušesa, razni Božiči, Kuneji, Stiblerji in Serneci, da vas tako ja-
.........................................Stran 3,
vno desavouira? Saj vendar rešujete kmeta, četudi po svoje! Vendar enkrat ena odkritosrčna beseda o-nemoglosti in nesposobnosti za pravo gospodarsko delovanje. Cernu pa se potem Še vedno pehate okrog kmetov in se Štulite, da bi jim pomagali, ko itak vidite, da se vas branijo z vsemi štirimi?!
Sedaj pozor! Torej mladini so vrnili našim posojilnicam oni denar, ki je še ostal v Zvezi slovenskih posojilnic. Nočejo, da bi jih naše posojilnice še nadalje nadzorovale. Ravno to postopanje pa bi moralo opozoriti Še včlanjene liberalne posojilnice, da se zganejo in zahtevajo radikalno remeduro razmer v Zvezi slovenskih posojilnic. Ce tega ne bodo storile, stopili bomo iz rezerve. Tudi v liberalnih posojilnicah je denar naših ljudi in vsled tega imamo interes, da se ti naši zadružniki pri liberalnih posojilnicah ne oškodujejo. To je vendar malo preveč, da bi naši ljudje morali plačevati liberalno tiskarno v Celju, kjer se kuha strup za naš narod. Liberalci naj iz lastnih žepov plačujejo svoje časopisje, ne pa naravnost z ljudskim denarjem. Mi bomo imenovali javno one posojilnice, ki še čakajo na nadaljne izgube v Zvezi slovenskih posojilnic! Pod nobenim pogojem ne bomo mirovali, dokler se zadeva ne konča v korist interesom ljudstva!
Kletarski tečaj v Vipavi priredi kranjska kmo tijska šola na Grmu dne 20. in 21. februarja t. 1. Predavanja bodo združena s praktičnim razkazovanjem v zadružni kleti. Ker se dovoli pristop k praktičnim demonstracijam le omejenemu Številu udeležencev, se je treba do dne 14. t. m. zglasiti pri ravnateljstvu kmetijske Šole na Grmu pri Novemmestu (pošta Kandija, Kranjsko).
Spovednik nesrečnega meksikanskega cesarja Maksimilijana, p. Valero, je dne 9. februarja umrl v Buenos-Aires.
Plemstvo. Generalmajor Ivan Lavrič, poveljnik
51.	domobranske brigade je dobil plemstvo s priimkom „Zaplaz.“
v
Štajersko,
Maribor. Glasbeno društvo. Vsi redni, podporni člani in vsi prijatelji Glasbenega društva in gias-be se vljudno vabijo v torek dne 14. svečana 1941 ob y29. uri zvečer v restavraciji (kmetski sobi) Narodnega doma udeležiti se prvega občnega zbora Glasbenega društva v Mariboru. Vspored: 1. Poročilo o delovanju društva. 2. Poročilo blagajnika o dohodkih in izdatkih društva. 3. Prihodnje delovanje društva.
4.	Slučajnosti.
Maribor. Prva pustna prireditev slovenskih tiskarjev v soboto dne 11. t. m. zvečer v Nar. domu se je povoljno obnesla. Zbralo se je dokaj Občinstva in je bilo prav živahno.
Studenci pri Mariboru. Družinski večer naše* ga Katoliškega slovenskega izobraževalnega drušjva včeraj dne 12. t. m. se je krasno obnesel. Prostori Nekrepove gostilne so bili natlačeno polni. Bitka s konfeti je bila kaj vroča in sploh vsa zabava zelo neprisiljena in prijateljska.
Vitanje. Dne 9. februarja je umrl tukajšnji župan in tovarnar Edvard Mulley. Bil je steber nem-škonacionalne klike v Vitanju.
Jarenina. Z petek dne 10. februarja je umrla na Voseku Jožefa Gornik, rojena Vrblač, bivša veleposestnica. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo dne 12. t. m. popoldne.
St. Lenart v Slovenskih goricah. Občinske volitve za našo tržko občino se bodo vršile dne 21. februarja.
Celje. Pred približno dvajsetimi leti se je začelo v Celju takozvano obrtno gibanje, ki je stremilo za tem, pridobiti v Celju kar največ mogoče slovenskih trgovcev in obrtnikov, da se osamosvojimo v gospodarskem oziru popolnoma od naših nasprotnikov — Nemcev.
Vspehi tega gibanja so danes brez dvoma vidni, kajti pred dvajsetimi leti sta bila v Celju samo dva slovenska trgovca in trije obrtniki, dočim jih je danes vseh skupaj gotovo že nad 50.
Da bi nadaljni razvoj tega gibanja ne bil oviran vsled međi časom nastalih političnih razmer, in da se z velikimi žrtvami in trudom v teku 20 let zidano zopet ne podre, sklenili so narodni trgovci in obrtniki v Celju sledečo izjavo:
„Z ozirom na to, da se je v zadnjem času po raznih časnikih vmešavalo v politične prepire tudi nekatere narodne trgovce in obrtnike, kakor cta se tisti zavzemajo bolj za to ali ono politično stranko, izjavljamo vsi narodni trgovci in obrtniki v smislu sklepa, storjenega na skupnemu shodu dne 5. sveč. 1911, da se zavedamo, da bi bilo naše vmešavanje v politični boj te ali one stranke v prvi vrsti le v kvar in škodo trgovstvu in obrtništvu samemu, s tem v kvar soloŠnemu narodnemu življu v Celju, in da^se z ozirom na to ne vmešavamo v nobeno medsebojno narodno politiko, marveč ostanemo kakor smo bili zavedni narodnjaki, podpiramo vsa narodna društva in podjetja brez razlike in pričakujemo, da izostanejo vsa neopravičena tozadevna predbacivanja ter 'da nas rodnir^io vsi narodnjaki brez razlike, ne samo v korist nas samih, temveč tudi v korist splošnega narodnega in gospodarskega napredka, posebno v že tako prononsiranem mestu Celju.
Pridobivaj'h nove naročnike!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hramlnioni račun št- 92.465. — Telefon St. 8.
Posojila na zemljišča po 5% do o1/,1’/« brez in z amortizacijo.
Posojila na nastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanj-
Cene nizke!
Učenec
Se sprejme v manufakturni trgovini fl\. E. ŠepeC V
(prepeHčar) brat njegov 1. premi rani lovski pes na
firetnirani ivroa, poo un (Kranjskem se zaradi preselitve po ceri proda. Naslov 'v upravmštvu Straže. 23
Malhno dobroidočo
trgovino
»a deželi vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ poste restante Račje.
Vage
is vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake d uge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cen; b
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Ziö« »umao.
so slovanska obrt.
poprej A. Horvat v Račjem ..... pri Mariboru — --------
naznanja, da ima v j alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov \o nizki ceni.
JVAŠIM a O» W* » ® tA\BA M
priporočujemo priznano najboljši pridatek zm kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Cerkvtnl in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fllARIBOR, Kasinogasse štev. 2,
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :
U
t obro ohranjene
duri kakor tudi velika o k n a
s čaluzir ami vred, drob so kamenje in razni stari materijal se po ceni proda. Zidni dro-bež, pripraven za posiparje dvorišč in cest se sme brezplač o odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru — Vpraša se na licu mesta ali p * v stavbeni pisarni gosp. G aserja,
F*brik»gas*e 7, M rib-r.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Izvrstni molitveniki
Sv. Petra nasip št. 7
se prip< ro^a preo. duhovAč ni m ae‘ kv-nun predstojaikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spndaioća d«la po naimžj' cen .
= Hsčrre In proračune n« ra polago. =r
so:
Hepg, ¥enec pobežaife motitev m sv. pesmi . . K 360 Rozman, SeHliško fenkrfee „ 3 — 0COEE svetili pssml. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—-tt So. Opravilo . . „ 1-36
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—39 vin. za 1 knjigo.
Trpiiu tiskarne si. [Mb i Marbars. ==
Edina narodna trgovina Čevljev
tudi lastnega izdelka v Celju priporoma svojo veliko zalogo čevljev za gospode, dame in otroke od najfinejše do najcenejše vrste. Posebno velika izber čevljev za veselice in gostije.
Pristni ruski gal š» vseh velikosti.
V zalogi so tudi: gomaSe. čevlji za hribolazce, telovadni čevlji in čevlji za dom. Priporoča se velespoštovanem
v
Stefan Strašek
6~ Celje : Kovačeva ulica.
§Urar, očalar
in gla-ka.11
ŽSBureš
Maribor
Tigethsfova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča
PnmnfhnA 8 sloir®,lskiiai ploščami, čistim in vJ l ti lil U11)U tJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Na debelo!	Na drobno!
Trgovina
dalmatinskega vina.
V nobeni družici ne sme manjkati kopica dobrega vina. ¥ zalogi izvrstno naravno Staro vind, vsake vrste v treh kvalitetah, rodeče in belo vino, pr por čljivo slabokrvnim in prehlajenim osebam, izvrstno namizno vino, izboren prosečan, ki se posebno bolnikom priporoča.
Za dokaz ponarejanja se plača 1000 K. Ta izborna vina so v zalogi samo pri
Angeli Cvitanić^ Maribor
na oglu barbarske in Šolske ulice.
Za trgovce in gostilničarje znižane cene! 10 3
Hotel Trabesinger v Celovcu :
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za shode In veselice.
Na kolodvoru pričakuje goltov domači omnibus.	LäStüik! Ivan M‘lil OKI 1J«
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti
Vsak dan sveži pustni krapi.
se priporoča narodna slaščičarna
Gornja Gosposka ulica št. 38.