Zgodba o premoženju 200 milijonov mark je iz dobe amerikanske osvobobilne vojne. Ko je korakal Simon Bolivar leta 1813 proti Caracas, so pribežali španski prebivalci na krov ladje »Marija Dyei-«. Imeli so seboj zaboje, ki so bili polni zlata in draguljev. Kapitan omeiijene ladje je pustil begunce pomoriti v spanju in je odjadral z neizmernim zakladom proti Kokosovim otokom. Na enem od teh otokov se je izkrcal s par pomorščaki in zakopal zaklad v podzemeljski votlini. Vhod v votlino so zazidali z veliko kamenito črno ploščo, ki se je dala sukati s pomočjo železnega droga. Železni drog je skril kapitan v tamkajšnjem kamcnitem svetu. Dva pomorščaka, ki sta se udeležila skrivnostnega zako-panja zaklada, sta se vrnila po nekaj letih na otok. Posedala sta natančen načrt o kraju in sta tudi prav labko našla mesto, -kjer je počival skriti zaklad. Ali sta si ta dva marnarja prilastila kaj od dragocenosti, ni znano, ker se je na povratku njuna ladja razbila in sta oba utonila v Tihem Oceanu. Po 80 letih za tem se je zopet pojavil na Kokosovem otočju načrt o zakladni votlini. Ta načrt je prišel v posest Amerikanca Malcolma Campbella. Že leta 1925 je poskušal Campbell, da bi našel zaklad. Mudil se je na Kokosovih oto«. kih celi teden, ne da bi bil zadel na duplino. Prva Campbellova ekspedicija jc bila preslabo opremljena in radi tega je zbral sedaj drugo in se bo podal tc dni na odkritje 200milijonskcga zaklada.